P9_TA(2023)0445Živila za prehrano ljudi: sprememba nekaterih direktiv o zajtrkuSpremembe Evropskega parlamenta, sprejete 12. decembra 2023, o predlogu direktive Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi direktiv Sveta 2001/110/ES o medu, 2001/112/ES o sadnih sokovih in nekaterih podobnih proizvodih, namenjenih za prehrano ljudi, 2001/113/ES o sadnih džemih, želejih, marmeladah in sladkani kostanjevi kaši, namenjeni za prehrano ljudi, ter 2001/114/ES o nekaterih vrstah delno ali v celoti dehidriranega konzerviranega mleka za prehrano ljudi (COM(2023)0201 – C9-0140/2023 – 2023/0105(COD)) Zadeva je bila v skladu s četrtim pododstavkom člena 59(4) Poslovnika vrnjena pristojnemu odboru v medinstitucionalna pogajanja (A9-0385/2023).(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)Besedilo, ki ga predlaga KomisijaSpremembaSprememba 1Predlog direktiveUvodna izjava 2

(2)Direktiva Sveta 2001/110/ES20 določa opredelitve pojmov, imena ter skupna pravila o zahtevah glede sestave in označevanja medu.

(2)Direktiva Sveta 2001/110/ES20 določa opredelitve pojmov, imena ter skupna pravila o zahtevah glede sestave, kakovosti in označevanja medu.

__________________

20 Direktiva Sveta 2001/110/ES z dne 20. decembra 2001 o medu (UL L 10, 12.1.2002, str. 47).

Sprememba 2Predlog direktiveUvodna izjava 3

(3)Ob upoštevanju tesne povezave med kakovostjo medu in njegovim poreklom ter potrebe, da potrošniki niso zavedeni glede kakovosti proizvoda, Direktiva 2001/110/ES določa pravila o označevanju porekla, kjer je bil med pridelan. Natančneje, člen 2(4) navedene direktive zahteva, da se na označbi navedejo država ali države porekla, kjer je bil med pridelan, in določa, da se lahko, če je med po poreklu iz več kot ene države članice ali tretje države, obvezna navedba držav porekla nadomesti z eno od naslednjih navedb, kot je primerno: „mešanica medu iz EU“, „mešanica medu, ki ni iz EU“, „mešanica medu iz EU in medu, ki ni iz EU“. Različna pravila, ki so jih države članice sprejele na tej podlagi, lahko zavajajo potrošnike in ovirajo delovanje notranjega trga. Ob upoštevanju cilja krepitve ozaveščene izbire potrošnikov iz strategije „od vil do vilic“, tudi v zvezi s poreklom živil, ter v interesu ohranjanja učinkovitega delovanja notranjega trga po vsej Uniji z uskladitvijo pravil o označevanju je ustrezno revidirati pravila o označevanju porekla medu in določiti, da je treba na embalaži navesti državo ali države porekla. Ob upoštevanju zmanjšane velikosti pakiranj, ki vsebujejo eno samo porcijo medu (pakiranja za zajtrk), in posledičnih tehničnih težav je primerno ta pakiranja izvzeti iz obveznosti navajanja posameznih držav porekla, kadar je med po poreklu iz več kot ene države.

(3)Ob upoštevanju tesne povezave med kakovostjo medu in njegovim poreklom ter potrebe, da potrošniki niso zavedeni glede kakovosti proizvoda, Direktiva 2001/110/ES določa pravila o označevanju porekla, kjer je bil med pridelan. Natančneje, člen 2(4) navedene direktive zahteva, da se na označbi navedejo država ali države porekla, kjer je bil med pridelan, in določa, da se lahko, če je med po poreklu iz več kot ene države članice ali tretje države, obvezna navedba držav porekla nadomesti z eno od naslednjih navedb, kot je primerno: „mešanica medu iz EU“, „mešanica medu, ki ni iz EU“, „mešanica medu iz EU in medu, ki ni iz EU“. Različna pravila, ki so jih države članice sprejele na tej podlagi, lahko zavajajo potrošnike in ovirajo delovanje notranjega trga. Ob upoštevanju ciljev zelenega dogovora in cilja iz strategije „od vil do vilic“, da se potrošnikom omogoči bolj ozaveščena izbira, tudi v zvezi z geografskim poreklom živil, ter da se ohrani učinkovito delovanje notranjega trga po vsej Uniji z uskladitvijo pravil o označevanju, je ustrezno revidirati pravila o označevanju porekla medu in določiti, da je treba državo ali države porekla na embalaži navesti v padajočem vrstnem redu glede na masni delež medu iz zadevne države v medu, vsebovanem v navedenem pakiranju. Glede na posebno zanimanje potrošnikov za geografsko poreklo medu v zvezi z njegovimi značilnostmi in kakovostjo ter potrebo po popolni preglednosti v tem sektorju, bi bilo treba državo ali države porekla, v katerih je bil med pridelan, na označbi navesti v istem vidnem polju kot navedbo proizvoda. Ob upoštevanju zmanjšane velikosti pakiranj, ki vsebujejo eno samo porcijo medu (pakiranja za zajtrk), in posledičnih tehničnih težav bi moralo biti samo za takšna majhna pakiranja mogoče, da se države porekla navedejo na označbi, in sicer z uporabo ustrezne oznake držav ISO, kadar je med po poreklu iz več kot ene države.

Sprememba 3Predlog direktiveUvodna izjava 3 a (novo)

(3a)Komisija je v svojih poročilih o ponarejanju medu, ki so nastala v okviru usklajenega ukrepanja EU z naslovom Iz panjev in usklajenega ukrepanje EU za preprečevanje nekaterih goljufivih praks v sektorju medu, poudarila, da za zelo visok odstotek uvoženega medu obstaja sum, da je ponarejen, in potrdila primere goljufij v sektorju medu, vključno z uporabo sladkornih sirupov, ki jih je zelo težko odkriti, tudi z naprednimi analitičnimi metodami. Na podlagi Direktive 2001/110/ES bi morala imeti Komisija pooblastila, da določi ustrezne analitične metode, s katerimi se zagotovi skladnost medu, ki se trži v Uniji, z zahtevami zakonodaje. Sprejeti bi bilo treba ukrepe in določbe, s katerimi bi omejili možnosti goljufij, omogočili nadzor in boljšo sledljivost ter analizo kakovosti in porekla medu. V tem kontekstu bi morale zahteve iz te uredbe glede navedbe držav porekla z njihovimi deleži na označbi ustvariti pogoje za izvajanje popolnega sistema sledljivosti. Dostop do podrobnih in popolnih informacij o poreklu in sestavi medu bi laboratorijem za analizo medu omogočil lažje preverjanje geografske označbe na embalaži medu in odkrivanje goljufije. Za zagotovitev točnosti informacij o državi porekla medu bi moralo biti dajanje medu na trg pogojeno s točnimi podatki o sestavi proizvoda. Za zagotovitev skladnosti proizvodov z zahtevami iz te direktive, bi morali pristojni organi držav članic izvajati redne preglede na podlagi tveganja.

Sprememba 4Predlog direktiveUvodna izjava 3 b (novo)

(3b)Da bi se čim bolj omejile goljufije, povezane s ponarejenimi proizvodi, ki ne ustrezajo označbi „med“, omogočila potrditev zagotovljenih informacij o poreklu in kakovosti medu in zagotovila čim večja preglednost, bi se morala pravila Unije o sledljivosti dopolniti z minimalnimi obveznimi in usklajenimi pravili in z uvedbo sistema sledljivosti, da bi se v celotni dobavni verigi zagotovile razpoložljive in dostopne bistvene informacije o poreklu medu ali medu v mešanici, vključno z državo porekla, letom proizvodnje in edinstvenim identifikatorjem proizvajalca. Za med, ki je pridelan in uvožen v Unijo, bi morali pristojni organi držav članic imeti možnost, da lahko sledijo celotni verigi vse do čebelarjev, ki med pridelajo, ali v primeru uvoženega medu do proizvajalcev. Ta pravila ne bi smela povečati upravnega bremena proizvajalcev, temveč bi morala potrošnikom in nadzornim organom olajšati spremljanje celotne poti medu od točenja do pakiranja.

Sprememba 5Predlog direktiveUvodna izjava 3 c (novo)

(3c)Potrošniki si pogosto napačno razlagajo izraz „filtrirani med“, ki se uporablja v Direktivi 2001/110/ES, saj ultrafiltracijo zamenjujejo s precejanjem, ki ga po točenju medu izvajajo čebelarji, da iz medu odstranijo delce voska in druge tujke. Da bi zagotovili točne informacije za potrošnike ter sledljivost in preverljivost pristnosti in porekla medu, se ultrafiltrirani med, ki je v Direktivi 2001/110/ES naveden kot „filtrirani med“, ne bi smel več tržiti in označevati kot „med“. Ultrafiltracija se nanaša na postopke filtriranja z uporabo filtrirne mreže, manjše od 100 µm, s čimer se iz medu odstrani večina cvetnega prahu. Ker je cvetni prah ključni element v medu, ki se pri analizi uporablja za sledenje njegovemu poreklu, je zaradi njegove odsotnosti v medu skoraj nemogoče preveriti predložene podatke o državi ali državah porekla medu. Ultrafiltracija tako spremeni med, saj mu odvzame eno od njegovih glavnih sestavin in značilnosti ter preprečuje njegovo sledljivost, kar omogoča goljufije in zavajajoče označbe za potrošnike. Če pri testiranju proizvod, ki se trži kot med, vsebuje malo ali nič sledi cvetnega prahu, bi bilo treba prepovedati njegovo dajanje na trg in po potrebi tudi serije, v katere sodi. Prilogo II k Direktivi 2001/110/ES bi bilo zato treba spremeniti tako, da se podrobno določi dovoljena stopnja filtriranja, ki ne spreminja bistveno gostote in spektra cvetnega prahu medu, ampak se z njo odstrani večina tujih snovi v medu.

Sprememba 6Predlog direktiveUvodna izjava 3 d (novo)

(3d)Toplotna obdelava nad 40 °C (± 5 °C) povzroča razgradnjo nekaterih sestavin medu, potrošnikom pa bi bilo treba omogočiti, da razlikujejo med medom, ki je bil razgrajen s tako toplotno obdelavo, in drugim medom. Če je bil med segret nad 40°C (± 5°C), bi se moral na označbi navesti izraz „segreti med“. Za nadzor nad odsotnostjo toplotne razgradnje medu bi bilo treba določiti najnižji prag za prisotnost invertaze v medu, encima, ki je veliko bolj občutljiv in se pri visokih temperaturah zelo hitro razgradi. Ker lahko segrevanje medu zajema spreminjanje njegovih naravnih lastnosti, je pomembno določiti prag, nad katerim se pekovski med v skladu z Direktivo 2001/110/ES šteje za pregretega.

Sprememba 7Predlog direktiveUvodna izjava 3 e (novo)

(3e) Tako opredelitev medu iz Direktive 2001/110/ES kot v Codexu Alimentarius jasno določata delo, ki ga opravljajo čebele v panju po spravilu pridelka, ki ga predelajo s pomešanjem z določenimi lastnimi snovmi, ga shranijo, mu odvzamejo vodo in pustijo dozoreti v satju v panju. Odvzem vode, ki mu sledi zorenje, opravijo čebele. Zunaj Unije nekatere države dopuščajo, da se delo čebel pri proizvodnji medu omeji na pobiranje rastlinske medičine ali mane. Vsebnost vlage v tako pridobljenem nezrelem medu je precej večja od 20-odstotnega praga, določenega v Direktivi 2001/110/ES. Izvajalci delajo s segretimi sodi pod vakuumom, da omejijo vrelišče vode v medu. Vendar ta postopek razgradi končni proizvod, saj ga osiromaši arom in encimov. Direktiva 2001/110/ES bi zato morala prepovedati postopek vakuumskega izhlapevanja za pridobivanje medu.

Sprememba 8Predlog direktiveUvodna izjava 3 f (novo)

(3f) Trženje medu, ki ga čebele ne zorijo naravno in se večinoma uvaža iz tretjih držav, izkrivlja konkurenco na trgu Unije. V večini primerov to vključuje vakuumsko izhlapevanje vode iz medu, kar osiromaši naravno prisotne arome. Hitro in umetno izhlapevanje vode iz medu konkurira počasnemu procesu razvlaževanja, ki ga čebele naravno izvajajo v panju. Umetno izhlapevanje bi zato bilo treba prepovedati.

Sprememba 9Predlog direktiveUvodna izjava 3 g (novo)

(3g)Opredelitev medu, kot je določena v Direktivi 2001/110/ES, bi bilo treba zagovarjati v okviru Mednarodne organizacije za standardizacijo (ISO), da bi se izognili opredelitvi, ki bi omogočala izvoz nizkocenovnih proizvodov pod imenom „med“ v škodo kakovosti in stabilnosti trga medu Unije ter zaupanja potrošnikov v njene proizvode.

Sprememba 10Predlog direktiveUvodna izjava 4 a (novo)

(4a)Države članice in Komisija bi morale upoštevati pristop „eno zdravje“, da bi zagotovile upoštevanje povezav med zdravjem ljudi in živali ter okoljem. Hrana in proizvodnja hrane morata biti zdravi za ljudi in živali ter upoštevati dobrobit živali in omejitve planeta, vključno z emisijami toplogrednih plinov, da se zagotovi popolno spoštovanje zavezujočih ciljev iz Uredbe (EU) 2021/1119 Evropskega parlamenta in Sveta*.

_________________________

* Uredba (EU) 2021/1119 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. junija 2021 o vzpostavitvi okvira za doseganje podnebne nevtralnosti in spremembi uredb (ES) št. 401/2009 in (EU) 2018/1999 (evropska podnebna pravila) (UL L 243, 9.7.2021, str. 1).

Sprememba 11Predlog direktiveUvodna izjava 5

(5)Leta 2012 je bila Direktiva 2001/112/ES spremenjena z Direktivo 2012/12/EU Evropskega parlamenta in Sveta22 zaradi novih pravil o dovoljenih sestavinah, kot so tista, ki se nanašajo na dodajanje sladkorjev, ki pri sadnih sokovih niso bili več dovoljeni. Po tej spremembi zahtev o sestavi sadnih sokov je lahko industrija sadnega soka le eno leto uporabljala navedbo, da sadni sokovi ne vsebujejo dodanih sladkorjev, za obveščanje potrošnikov in da bi jim omogočila takojšnje jasno razlikovanje med sadnimi sokovi in nekaterimi drugimi podobnimi proizvodi glede dodanih sladkorjev v proizvodih. To kratko obdobje se je izkazalo za nezadostno za obveščanje družbe, da po uvedbi novih pravil o dovoljenih sestavinah dodajanje sladkorjev v sadnih sokovih ni več dovoljeno. Posledično nekaterim potrošnikom in zdravstvenim delavcem še vedno ni jasno, da sadni sokovi v nasprotju s sadnimi nektarji ne smejo vsebovati dodanih sladkorjev. Uživanje preveč prostih sladkorjev in nesladkornih sladil je povezano s škodljivimi učinki na zdravje. Proizvodi, kot so predelani sokovi ali nektarji, ki se oglašujejo kot proizvodi z zmanjšano vsebnostjo sladkorja, pogosto niso bolj zdravi od proizvodov z naravnim sladkorjem ali brez dodanega sladkorja ter niso primerni, da bi nadomestili sveže sadje ali zelenjavo. Da bi se potrošnikom in zdravstvenim delavcem zagotovila jasnost, bi bilo treba prepovedati zavajajoče označevanje, ki spodbuja nadomeščanje sadja in drugih hranljivih živil s predelanimi sokovi ali nektarji. Države članice in Komisija bi morale upoštevati rezultate študije Evropske agencije za varnost hrane (EFSA) o dopustni zgornji meji vnosa sladkorjev v živilih, zlasti priporočilo, da je treba proste in dodane sladkorje razvrstiti skupaj z vidika učinkov na zdravje državljanov. Komisija bi morala do 31. decembra 2024 pripraviti predlog za revizijo Uredbe (EU) št. 1169/2011 Evropskega parlamenta in Sveta*, da bi bili potrošniki bolje obveščeni o prisotnosti in količini prostih in dodanih sladkorjev v določenem proizvodu.

__________________

22 Direktiva 2012/12/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. aprila 2012 o spremembi Direktive Sveta 2001/112/ES o sadnih sokovih in nekaterih podobnih proizvodih, namenjenih za prehrano ljudi (UL L 115, 27.4.2012, str. 1).

* Uredba (EU) št. 1169/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2011 o zagotavljanju informacij o živilih potrošnikom, spremembah uredb (ES) št. 1924/2006 in (ES) št. 1925/2006 Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi Direktive Komisije 87/250/EGS, Direktive Sveta 90/496/EGS, Direktive Komisije 1999/10/ES, Direktive 2000/13/ES Evropskega parlamenta in Sveta, direktiv Komisije 2002/67/ES in 2008/5/ES in Uredbe Komisije (ES) št. 608/2004 (UL L 304, 22.11.2011, str. 18).

Sprememba 12Predlog direktiveUvodna izjava 7 a (novo)

(7a)Ob upoštevanju zelenega dogovora in cilja strategije „od vil do vilic“, da se potrošnikom pomaga pri ozaveščeni izbiri, tudi v zvezi z geografskim poreklom njihovih živil, ter v interesu ohranjanja učinkovitega delovanja notranjega trga po vsej Uniji z uskladitvijo pravil o označevanju v skladu z veljavno zakonodajo o svežem sadju je ustrezno revidirati pravila o sadnih sokovih ter določiti, da je treba na embalaži v padajočem vrstnem redu navesti državo ali države porekla sadja, ki se uporablja za proizvodnjo sadnih sokov.

Sprememba 13Predlog direktiveUvodna izjava 8

(8)Zaradi tehničnega napredka so bile razvite ali se razvijajo nove tehnike predelave za odstranjevanje naravno prisotnih sladkorjev v sadnih sokovih in sadnih sokovih iz koncentrata delno ali v celoti, da bi se zadostilo naraščajočemu povpraševanju potrošnikov po proizvodih z nižjo vsebnostjo sladkorja. Taki proizvodi se lahko v Uniji tržijo, če so skladni z vso ustrezno zakonodajo. Vendar se navedeni proizvodi pridobivajo z uporabo obdelave, ki ni ena od dovoljenih obdelav iz dela II, točka 3, Priloge I k Direktivi 2001/112/ES, njihova skupna vsebnost sladkorja, poznana kot stopnja Brix za vodno raztopino, pa je manjša kot pri soku, ekstrahiranem iz sadja. Zato na njih ne sme biti navedeno ime proizvoda „sadni sok“ ali „sadni sok iz koncentrata“.

(8)Zaradi tehničnega napredka so bile razvite ali se razvijajo nove tehnike predelave za odstranjevanje naravno prisotnih sladkorjev v sadnih sokovih in sadnih sokovih iz koncentrata delno ali v celoti, da bi se zadostilo naraščajočemu povpraševanju potrošnikov po proizvodih z nižjo vsebnostjo sladkorja. Te nove tehnike ne bi smele biti razlog za uporabo sladil in aditivov, s katerimi bi se izravnal učinek zmanjšanja vsebnosti sladkorja na okus, teksturo in kakovost končnega proizvoda. Taki proizvodi se lahko v Uniji tržijo, če so skladni z vso ustrezno zakonodajo. Vendar se navedeni proizvodi pridobivajo z uporabo obdelave, ki ni ena od dovoljenih obdelav iz dela II, točka 3, Priloge I k Direktivi 2001/112/ES, njihova skupna vsebnost sladkorja, poznana kot stopnja Brix za vodno raztopino, pa je manjša kot pri soku, ekstrahiranem iz sadja. Zato na njih ne sme biti navedeno ime proizvoda „sadni sok“ ali „sadni sok iz koncentrata“.

Sprememba 52Predlog direktiveUvodna izjava 8 a (novo)

(8a) Države članice in Komisija bi morale v celoti upoštevati negativne učinke aspartama na zdravje, saj ga je Mednarodna agencija za raziskave raka (IARC), ki deluje v okviru Svetovne zdravstvene organizacije, uvrstila med snovi, ki so morda rakotvorne za človeka. Evropska agencija za varnost hrane (EFSA) bi morala na podlagi obvestila Svetovne zdravstvene organizacije do 31. decembra 2024 pregledati kategorizacijo aspartama.

Sprememba 14Predlog direktiveUvodna izjava 9

(9)Taki proizvodi so vse pogosteje na voljo na trgu Unije. Da bi se olajšalo dajanje navedenih proizvodov na notranji trg, hkrati pa upoštevala tudi potreba po spodbujanju spremembe sestave proizvodov za zmanjšanje količine sladkorjev, prisotnih v sadnih sokovih, bi bilo treba vzpostaviti novo kategorijo proizvodov za sadne sokove, katerih naravno prisotni sladkorji so bili v celoti ali deloma odstranjeni, vse njihove druge bistvene fizikalne, kemijske, organoleptične in prehranske lastnosti pa ohranjene. Na teh proizvodih bi moralo biti navedeno ime proizvoda „sadni sok z manj sladkorja“ ali „sadni sok z manj sladkorja iz koncentrata“, njihova stopnja Brix pa bi morala biti nižja od stopnje Brix soka, ki je bil ekstrahiran iz sadja. Da bi se zagotovila skladnost z Uredbo (ES) št. 1924/2006, bi se morala vsebnost sladkorja zmanjšati za vsaj 30 % v primerjavi s sadnim sokom in sadnim sokom iz koncentrata. Zato je primerno v delu I Priloge I k Direktivi 2001/112/ES dodati novo kategorijo proizvodov in določiti pravila o dovoljenih sestavinah za navedene proizvode ter dovoljenih obdelavah in snoveh.

(9)Taki proizvodi so vse pogosteje na voljo na trgu Unije. Da bi se olajšalo inovacije, ki zmanjšujejo količino sladkorja v sadnih sokovih, in dajanje navedenih proizvodov na notranji trg, bi bilo treba vzpostaviti novo kategorijo proizvodov za sadne sokove, katerih naravno prisotni sladkorji so bili v celoti ali deloma odstranjeni, vse njihove druge bistvene fizikalne, kemijske, organoleptične in prehranske lastnosti pa ohranjene. V teh proizvodih bi bilo treba strogo prepovedati vsako obliko dodatnega sladkorja ali sladila, bodisi naravnega bodisi umetnega. Na teh proizvodih bi moralo biti navedeno ime proizvoda „sadni sok z manj sladkorja“ ali „sadni sok z manj sladkorja iz koncentrata“, njihova stopnja Brix pa bi morala biti nižja od stopnje Brix soka, ki je bil ekstrahiran iz sadja. Da bi se zagotovila skladnost z Uredbo (ES) št. 1924/2006, bi se morala vsebnost sladkorja zmanjšati za vsaj 30 % v primerjavi s sadnim sokom in sadnim sokom iz koncentrata. Zato je primerno v delu I Priloge I k Direktivi 2001/112/ES dodati novo kategorijo proizvodov in določiti pravila o dovoljenih sestavinah za navedene proizvode ter dovoljenih obdelavah in snoveh.

Sprememba 15Predlog direktiveUvodna izjava 16

(16)Če se količina sadja, ki se uporablja za proizvodnjo džemov in želejev, poveča, se količina dodanega sladkorja, potrebnega za doseganje najmanjše vsebnosti topnih snovi v teh proizvodih, zmanjša. Da bi se spodbujala proizvodnja džemov z višjo ravnjo vsebnosti sadja, s tem pa tudi trg sadja, ter hkrati upoštevala potreba po zmanjšanju vsebnosti prostih sladkorjev, je treba povečati najmanjšo količino sadja, ki se uporablja za proizvodnjo džema in ekstra džema, določeno v Prilogi I k Direktivi 2001/113/ES. Da bi se spodbujala proizvodnja želejev z višjo ravnjo vsebnosti sadja, s tem pa tudi trg sadja, je treba povečati najmanjšo količino sadja, ki se uporablja za proizvodnjo želeja in ekstra želeja, določeno v Prilogi I k Direktivi 2001/113/ES. Podobno, da bi se potrošnikom pomagalo pri bolj ozaveščeni, zdravi izbiri živil, je primerno dovoliti uporabo rezerviranih imen za proizvode, opredeljene v delu I navedene priloge, pri katerih je vsebnost topnih snovi manjša od 60 %, vendar izpolnjujejo pogoje, ki se uporabljajo za prehransko trditev „zmanjšana vsebnost sladkorjev“, določeno v Prilogi k Uredbi (ES) št. 1924/2006 v zvezi z zmanjšano vsebnostjo sladkorja.

(16)Če se količina sadja, ki se uporablja za proizvodnjo džemov in želejev, poveča, se količina dodanega sladkorja, potrebnega za doseganje najmanjše vsebnosti topnih snovi v teh proizvodih, zmanjša. Da bi se spodbujala proizvodnja džemov z višjo ravnjo vsebnosti sadja, s tem pa tudi trg sadja, ter hkrati upoštevala potreba po zmanjšanju vsebnosti prostih sladkorjev, je treba povečati najmanjšo količino sadja, ki se uporablja za proizvodnjo džema in ekstra džema, določeno v Prilogi I k Direktivi 2001/113/ES. Da bi se spodbujala proizvodnja želejev z višjo ravnjo vsebnosti sadja, s tem pa tudi trg sadja, je treba povečati najmanjšo količino sadja, ki se uporablja za proizvodnjo želeja in ekstra želeja, določeno v Prilogi I k Direktivi 2001/113/ES. Poleg tega bi bilo treba na označbi navesti vse sestavine, manjša vsebnost sladkorja pa se ne bi smela nadomestiti s sladili. Podobno, da bi se potrošnikom pomagalo pri bolj ozaveščeni, zdravi izbiri živil, je primerno dovoliti uporabo rezerviranih imen za proizvode, opredeljene v delu I navedene priloge, pri katerih je vsebnost topnih snovi manjša od 60 %, vendar izpolnjujejo pogoje, ki se uporabljajo za prehransko trditev „zmanjšana vsebnost sladkorjev“, določeno v Prilogi k Uredbi (ES) št. 1924/2006 v zvezi z zmanjšano vsebnostjo sladkorja.

Sprememba 16Predlog direktiveUvodna izjava 16 a (novo)

(16a)Ob upoštevanju zelenega dogovora in cilja strategije „od vil do vilic“, da se potrošnikom pomaga pri ozaveščeni izbiri, tudi v zvezi z geografskim poreklom njihovih živil, ter v interesu ohranjanja učinkovitega delovanja notranjega trga po vsej Uniji z uskladitvijo pravil o označevanju v skladu z veljavno zakonodajo o svežem sadju je ustrezno revidirati pravila o džemih, želejih, marmeladah in sladkani kostanjevi kaši ter določiti, da je treba na embalaži v padajočem vrstnem redu navesti državo ali države porekla sadja, ki se uporablja za pridobivanje takih proizvodov.

Sprememba 17Predlog direktiveUvodna izjava 23

(23)Da bi lahko države članice sprejele nacionalne zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo, bi bilo treba določiti 18-mesečno obdobje prenosa. Da bi se izvajalcem omogočilo dovolj časa za prilagoditev novim zahtevam, bi se morale navedene nacionalne določbe, s katerimi se prenese ta direktiva, začeti uporabljati šele 24 mesecev po datumu začetka veljavnosti te direktive.

(23)Da bi lahko države članice sprejele nacionalne zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo, bi bilo treba določiti 12-mesečno obdobje prenosa. Da bi se izvajalcem omogočilo dovolj časa za prilagoditev novim zahtevam, bi se morale navedene nacionalne določbe, s katerimi se prenese ta direktiva, začeti uporabljati šele 18 mesecev po datumu začetka veljavnosti te direktive.

Sprememba 18Predlog direktiveČlen 1 – odstavek 1 – uvodni del

Člen 2 Direktive 2001/110/ES se spremeni:

Direktiva 2001/110/ES se spremeni:

Sprememba 19Predlog direktiveČlen 1 – odstavek 1 – točka 1 a (novo)Direktiva 2001/110/ESČlen 2 – odstavek 2 – pododstavek 1

(1a)v členu 2 se odstavek 2, prvi pododstavek, nadomesti z naslednjim:

2. imena proizvodov iz Priloge I, točki 2 in 3, se uporabljajo samo za proizvode, ki so tam opredeljeni in za njihovo poimenovanje v prometu. Ta imena se lahko nadomestijo z enostavnim imenom „med“, razen za filtrirani med, med v satju, med s kosi satja ali kosi satja v medu in pekovski med.

„2. imena proizvodov iz Priloge I, točki 2 in 3, se uporabljajo samo za proizvode, ki so tam opredeljeni in za njihovo poimenovanje v prometu. Ta imena se lahko nadomestijo z enostavnim imenom „med“, razen za med v satju, med s kosi satja ali kosi satja v medu in pekovski med.“

Spremembi 20 in 26Predlog direktiveČlen 1 – odstavek 1 – točka 1 bDirektiva 2001/110/ESČlen 2 – odstavek 2 – pododstavek 2 – točka b

(1b)v členu 2, odstavek 2, drugi pododstavek, se točka (b) nadomesti z naslednjim:

„(b) se, razen pri filtriranem in pekovskem medu, ime proizvoda lahko nadomesti z navedbo, ki se nanaša na:

„(b) razen v primeru pekovskega medu, se ta imena lahko dopolnijo z navedbami, ki se nanašajo na:

– cvetni ali rastlinski izvor, če je proizvod v celoti ali pretežno navedenega izvora in ima temu izvoru ustrezne organoleptične, fizikalno-kemijske in mikroskopske značilnosti,

– regionalno, teritorialno ali topografsko poreklo, če je proizvod v celoti navedenega porekla,

– posebna merila za kakovost.“

Sprememba 21Predlog direktiveČlen 1 – odstavek 1 – točka 1 c (novo)Direktiva 2001/110/ESČlen 2 – odstavek 2 – pododstavek 2 – točka b a (novo)

(1c)v členu 2, odstavek 2, drugi pododstavek, se doda naslednja točka:

„(ba) med, ki se trži pod identifikacijsko oznako, ki ni oznaka čebelarja, ima identifikator, povezan s sistemom sledljivosti, ki pristojnim organom držav članic omogoča, da imajo pregled nad celotno dobavno verigo določenega medu, vse do čebelarjev. Vsi osebni podatki, ki so vključeni v sistem sledljivosti, so potrošnikom dostopni samo s predhodnim soglasjem proizvajalcev zadevne serije ali serij.“

Sprememba 59Predlog direktiveČlen 1 – odstavek 1 – točka 2Direktiva 2001/110/ESČlen 2 – odstavek 4 – točka a

(a)država porekla, kjer je bil med pridelan, se navede na označbi. Če je med po poreklu iz več kot ene države, se države porekla, kjer je bil med pridelan, navedejo na označbi pakiranj, ki vsebujejo več kot 25 g;

(a)država porekla, kjer je bil med pridelan, se navede na označbi. Če je bil med pridelan samo v eni državi, se ta država navede na etiketi na sprednji strani embalaže blizu blagovne znamke proizvoda. Če je med mešanica medu, pridelanega v več državah, se na etiketi na sprednji strani embalaže navede seznam držav porekla v padajočem vrstnem redu glede na količino, glede natančnih odstotnih deležev v mešanici pa je dovoljeno 5-odstotno odstopanje;

Sprememba 23Predlog direktiveČlen 1 – odstavek 1 – točka 2Direktiva 2001/110/ESČlen 2 – odstavek 4 – točka a a (novo)

„(aa) pri pakiranjih, ki vsebujejo več kot 30 g, se masni delež za vsako državo porekla na označbi navede v enem od naslednjih razponov:

> 90 %

70–90 %

50–70 %

30–50 %

10–30 %

< 10 %

Pri pakiranjih, ki vsebujejo 30 g ali manj, se lahko masni delež za vsako državo porekla na označbi navede v enem od naslednjih razponov:

> 75 %

50–75 %

25–50 %

< 25 %“

Sprememba 24Predlog direktiveČlen 1 – odstavek 1 – točka 2Direktiva 2001/110/ESČlen 2 – odstavek 4 – točka a b (novo)

„(ab) samo pri pakiranjih, ki vsebujejo manj kot 30 g mešanega medu s poreklom iz več kot ene države, se lahko države porekla na označbi navedejo z alfa-2 kodo po ISO 3166.“

Sprememba 25Predlog direktiveČlen 1 – odstavek 1 – točka 2Direktiva 2001/110/ESČlen 2 – odstavek 4 – točka a c (novo)

„(ac) če dve državi skupaj predstavljata vsaj 98 % mase, ki jo vsebuje mešanica, na označbi ni treba navesti držav porekla preostalih količin.“

Sprememba 61Predlog direktiveČlen 1 – odstavek 1 – točka 2 a (novo)Direktiva 2001/110/ESČlen 2 – odstavek 4 – točka ba (novo)

(2a) v členu 2(4) se doda naslednja točka:

„(ba) ustanoviti je treba referenčni laboratorij EU za med, da bi izboljšali nadzor in odkrile goljufije na tem področju, in sicer s sistematičnim testiranjem medu z uporabo najnovejših testnih metod za dokazovanje pristnosti in kakovosti medu“;

Sprememba 27Predlog direktiveČlen 1 – odstavek 1 – točka 2 a (novo)Direktiva 2001/110/ESČlen 3

(2a) člen 3 se nadomesti z naslednjim:

Pri filtriranem in pekovskem medu mora biti na transportnih zabojnikih, embalažah in v trgovskih dokumentih jasno navedeno polno ime proizvoda, kakor je določeno v Prilogi I, točkah 2(b)(viii) in 3.

„Pri medu za uporabo v industriji, kot je pekovski med, je na transportnih zabojnikih, embalaži in v prodajni dokumentaciji jasno navedeno polno ime proizvoda, kakor je določeno v Prilogi I, točka 3.“

Sprememba 56Predlog direktiveČlen 1 – odstavek 1 – točka 2 b (novo)Direktiva 2001/110/ESČlen 4 a (novo)

vstavi se naslednji člen:

„Člen 4a

Zahteve za sledljivost

1.Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov najkasneje [Urad za publikacije: vstavite datum = 12 mesecev od dneva začetka veljavnosti te direktive] o določitvi usklajene metodologije za natančno določanje porekla in pristnosti medu. Ta metodologija z laboratorijskim testiranjem ali katero koli drugo ustrezno metodo pristojnim organom omogoča sledenje medu do države ali držav izvora in omogoča odkrivanje najnižjih možnih stopenj ponarejanja in vseh vrst ponaredkov, da se preveri pristnost medu;

2.Od ... [Urad za publikacije: vstavite datum = 18 mesecev od dneva začetka veljavnosti te direktive] je skladnost z zahtevami glede sledljivosti iz tega člena pogoj za dajanje medu na trg. Preglede proizvodov izvajajo pristojni organi, da preverijo skladnost z navedeno državo ali državami porekla. Pristojni organi na svojem ozemlju izvajajo redne preglede, ki temeljijo na stopnji tveganja, da ugotovijo, ali so proizvodi, ki jih je gospodarski subjekt ali trgovec dal na trg ali jih namerava dati na trg, skladni s to direktivo.

Sprememba 29Predlog direktiveČlen 1 – odstavek 1 – točka 2 c (novo)Direktiva 2001/110/ESPriloga I – odstavek 2 – točka b – točka viii

(2c) v Prilogi I se točka 2(b)(viii) nadomesti z naslednjim:

(viii)filtrirani med

„(viii) nesegreti med

med, pridobljen tako, da se pri odstranjevanju tujih anorganskih ali organskih primesi odstrani tudi znaten del cvetnega prahu.

med, ki je bil iztočen iz satja, pretočen in nato po potrebi precejen. Tako označeni med ni bil segret v tolikšni meri, da bi se njegovi encimi in drugi toplotno občutljivi elementi tako razgradili, da ne bi več izpolnjevali meril iz točk 6 in 6a Priloge II.“

Sprememba 30Predlog direktiveČlen 1 – odstavek 1 – točka 2 d (novo)Direktiva 2001/110/ESPriloga II – odstavek 2

(2d) v Prilogi II se drugi odstavek nadomesti z naslednjim:

Medu, ki se daje v promet kot med ali je uporabljen v proizvodu za prehrano ljudi, ni dovoljeno dodati nobenih sestavin živil, vključno z aditivi za živila, niti drugih snovi razen medu. Med mora biti, kolikor je mogoče, brez organskih ali anorganskih tujih primesi. Razen medu iz točke 3 Priloge I ne sme imeti tujega okusa ali vonja, ne sme začeti fermentirati, njegova stopnja kislosti ne sme biti umetno spremenjena in ne sme biti pregret tako, da so naravni encimi bodisi uničeni, bodisi je zelo zmanjšana njegova aktivnost.

„Medu, ki se daje v promet kot med ali je uporabljen v proizvodu za prehrano ljudi, ni dovoljeno dodati nobenih sestavin živil, vključno z aditivi za živila, niti drugih snovi razen medu. Med mora biti brez organskih ali anorganskih tujih primesi. Razen medu iz točke 3 Priloge I ne sme imeti tujega okusa ali vonja, ne sme začeti fermentirati, njegova stopnja kislosti ne sme biti umetno spremenjena in ne sme biti pregret tako, da so naravni encimi bodisi uničeni, bodisi je zelo zmanjšana njegova aktivnost, ali biti izpostavljen vakuumskemu izhlapevanju. Kadar se med trži kot tak ali se uporablja v katerem koli proizvodu, namenjenem za prehrano ljudi, mora biti skladen z značilno sestavo iz točk 1 do 6. Polega tega mora, kadar se trži kot „surovi med“ ali „deviški med“, biti skladen tudi z značilno sestavo iz točke 6a.“

Sprememba 31Predlog direktiveČlen 1 – odstavek 1 – točka 2 e (novo)Direktiva 2001/110/ESPriloga II – točka 3

(2e) v Prilogi II se točka 3 nadomesti z naslednjim:

Brez poseganja v točko 2(b)(viii) Priloge I medu ni dovoljeno odvzeti niti cvetnega prahu niti drugih za med značilnih sestavin, razen kadar je to neizogibno pri odstranjevanju tujih anorganskih ali organskih primesi.

„Večje spremembe koncentracije ali spektra cvetnega prahu, manjšega od 100 µm, niso dovoljene. Sestavine medu, manjše od 100 µm, se ne smejo odstraniti.“

Sprememba 32Predlog direktiveČlen 1 – odstavek 1 – točka 2 f (novo)Direktiva 2001/110/ESPriloga II – odstavek 4 – točka 6 a (novo)

(2f) v Prilogi II, odstavek 4, se doda naslednja točka:

„6a. indeks invertaze (enota Gontarski) za „nesegreti med“. Določeno po predelavi in mešanju. – na splošno ne manj kot 50 U/kg – med z nizko vsebnostjo naravnih encimov, najmanj 25 U/kg.“

Sprememba 33Predlog direktiveČlen 2 – odstavek 1 – točka 1 – točka b a (novo)Direktiva 2001/112/ESČlen 3 – odstavek 3 a (novo)

(ba)vstavi se naslednji odstavek:

„3a. Država porekla sadja, uporabljenega za proizvodnjo soka, se navede na sprednji označbi. Če uporabljeno sadje izvira iz več kot ene države, se države njegovega porekla na označbi navedejo v padajočem vrstnem redu glede na delež sadja v sadnem soku.“

Sprememba 34Predlog direktiveČlen 2 – odstavek 1 – točka 1 – točka cDirektiva 2001/112/ESČlen 3 – odstavek 4

„4. Brez poseganja v Uredbo (ES) št. 1924/2006 Evropskega parlamenta in Sveta** se lahko navedba „sadni sokovi ne vsebujejo dodanih sladkorjev“ navede na označbi v istem vidnem polju kot ime proizvodov iz dela I, točka 1, Priloge I k tej direktivi.

„4. Brez poseganja v Uredbo (ES) št. 1924/2006 Evropskega parlamenta in Sveta** se lahko navedba „vsebuje le naravno prisotne sladkorje“ navede na označbi v istem vidnem polju kot ime proizvodov iz dela I, točka 1, Priloge I k tej direktivi.

Sprememba 35Predlog direktiveČlen 2 – odstavek 1 – točka 1 – točka dDirektiva 2001/112/ESČlen 3 – odstavek 6

„6. Brez poseganja v člen 22 Uredbe (EU) št. 1169/2011 mora označba za mešanice sadnega soka in sadnega soka iz koncentrata ter za sadni nektar, ki je pridobljen v celoti ali delno iz enega ali več zgoščenih proizvodov, vsebovati besedilo ‚iz koncentrata(-ov)‘ ali ‚delno iz koncentrata(-ov)‘. Ta navedba mora biti v neposredni bližini imena proizvoda, dobro izstopati iz ozadja, z jasno vidnimi črkami.;“

„6. Brez poseganja v člen 22 Uredbe (EU) št. 1169/2011 mora označba za mešanice sadnega soka in sadnega soka iz koncentrata, sadni sok z manj sladkorja in sadni sok z manj sladkorja iz koncentrata ter za sadni nektar, ki je pridobljen v celoti ali delno iz enega ali več zgoščenih proizvodov, vsebovati besedilo ‚iz koncentrata(-ov)‘ ali ‚delno iz koncentrata(-ov)‘. Ta navedba mora biti v neposredni bližini imena proizvoda, dobro izstopati iz ozadja, z jasno vidnimi črkami.;“

Sprememba 36Predlog direktiveČlen 2 – odstavek 1 – točka 1 – točka d a (novo)Direktiva 2001/112/ESČlen 3 – odstavek 7 a (novo)

(da)doda se naslednji odstavek:

„7a. Na oznakah sadnega soka z manj sladkorja ali sadnega soka z manj sladkorja iz koncentrata iz Priloge I, točka 6, se ne navedejo trditve, da ima v primerjavi z naravnim sadjem iz sadnega soka ali s proizvodi, navedenimi v Prilogi I, točke 1 do 4, pozitivne lastnosti, kot so koristi za zdravje, sestavine ali hranilna vrednost.“

Sprememba 37Predlog direktiveČlen 2 – odstavek 1 – točka 2 a (novo)Direktiva 2001/112/ESČlen 10 – odstavek 1 a (novo)

(2a)v členu 10 se vstavi naslednji drugi odstavek:

„Del 1, točka 6, Priloge I začne veljati ... [12 mesecev od datuma, ko je bila tej direktivi dodana opredelitev „bistvenih fizikalnih, kemijskih, organoleptičnih in prehranskih lastnosti povprečne vrste soka]“.“

Sprememba 38Predlog direktiveČlen 2 – odstavek 1 a (novo)Direktiva 2001/112/ESČlen 3 a (novo)

„Člen 3a

Komisija do 31. decembra 2024 predstavi zakonodajni predlog za spremembo Priloge I, da se uvede opredelitev „bistvenih fizikalnih, kemijskih, organoleptičnih in prehranskih lastnosti povprečne vrste soka“, ki zajema glavno sadje, ki se uporablja v sadnih sokovih.“;

Sprememba 39Predlog direktiveČlen 3 – odstavek 1 – točka 1 – točka b a (novo)Direktiva 2001/113/ESČlen 2 – odstavek 4 a (novo)

(ba)vstavi se naslednji odstavek:

„4a. Pri proizvodih, opredeljenih v Prilogi I, se na označbi navede država porekla sadja in sladkorja, uporabljenih za njihovo izdelavo. Če je tak proizvod izdelan iz ene vrste sadja in uporabljeno sadje izvira iz več kot ene države, se države porekla na označbi navedejo v padajočem vrstnem redu, glede na to, kolikšen delež teže sadja in sladkorja, uporabljenih za izdelavo proizvoda, odpade na posamezno državo.

Za proizvode, ki uporabljajo mešanico različnih vrst sadja s poreklom iz več kot ene države, se države porekla na označbi navedejo v padajočem vrstnem redu, glede na to, kolikšen delež teže sadja, uporabljenega za izdelavo proizvoda, odpade na posamezno državo porekla.

Masni delež se za vsako državo porekla na označbi pakiranj navede v enem od naslednjih razponov:

> 90 %

70–90 %

50–70 %

30–50 %

10–30 %

< 10 %

Pri pakiranjih, ki vsebujejo 30 g ali manj, se lahko masni delež za vsako državo porekla na označbi navede v enem od naslednjih razponov:

> 75 %

50–75 %

25–50 %

< 25 %

Samo za pakiranja, ki vsebujejo manj kot 30 g, se lahko države porekla na označbi navedejo z alfa-2 kodo po ISO 3166.“

Sprememba 40Predlog direktiveČlen 3 – odstavek 1 – točka 1 – točka cDirektiva 2001/113/ESČlen 2 – odstavek 6

„6. Če je ostanek žveplovega dioksida večji od 10 mg/kg, je treba v seznamu sestavin z odstopanjem od člena 20 Uredbe (EU) št. 1169/2011 navesti njegovo vsebnost.“;

„6. Ostanek žveplovega dioksida je treba navesti v seznamu sestavin;“;

Sprememba 41Predlog direktiveČlen 5 – odstavek 1 – pododstavek 1

Države članice najpozneje do [OP please insert the date = 18 mesecev po datumu začetka veljavnosti te direktive] sprejmejo in objavijo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo. Komisiji takoj sporočijo besedilo navedenih predpisov.

Države članice najpozneje do [Urad za publikacije: vstavite datum = 12 mesecev po datumu začetka veljavnosti te direktive] sprejmejo in objavijo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo. Komisiji takoj sporočijo besedilo navedenih predpisov.

Sprememba 42Predlog direktiveČlen 5 – odstavek 1 – pododstavek 2

Navedene predpise uporabljajo od [OP please insert the date = 24 mesecev po datumu začetka veljavnosti te direktive].

Navedene predpise uporabljajo od [Urad za publikacije: vstavite datum = 18 mesecev po datumu začetka veljavnosti te direktive].

Sprememba 43Predlog direktiveČlen 6 – odstavek 1

Proizvodi, ki so dani na trg ali označeni pred [OP please insert the date = 24 mesecev po datumu začetka veljavnosti te direktive] v skladu z direktivami 2001/110/ES, 2001/112/ES, 2001/113/ES in 2001/114/ES, se lahko še naprej tržijo do porabe zalog.

Proizvodi, ki so dani na trg ali označeni pred [Urad za publikacije: vstavite datum = 18 mesecev po datumu začetka veljavnosti te direktive] v skladu z direktivami 2001/110/ES, 2001/112/ES, 2001/113/ES in 2001/114/ES, se lahko še naprej tržijo do porabe zalog.

Sprememba 44Predlog direktiveČlen 6 a (novo)

Člen 6a

Kazni

Države članice določijo pravila o kaznih, ki se uporabljajo za kršitve nacionalnih določb, sprejetih na podlagi te direktive, in sprejmejo vse ukrepe, potrebne za zagotovitev izvrševanja teh kazni. Kazni so učinkovite, sorazmerne in odvračilne.

Sprememba 67Predlog direktivePriloga -I (novo)Direktiva 2001/110/ESPriloga II – odstavek 4 – točka 6 a (novo)

-I Priloga II k Direktivi 2001/110/ES se spremeni:

v odstavku 4 se doda naslednja točka:

„6a. Indeks invertaze (Siegenthalerjeva metoda) za „nesegreti med“, določen po predelavi in mešanju– na splošno ne manj kot 50 U/kg,– med z nizko vsebnostjo naravnih encimov, najmanj 25 U/kg.“

(Ta predlog spremembe velja za celotno besedilo. Če bo sprejet, bodo v celotnem besedilu potrebne ustrezne spremembe.)

Sprememba 45Predlog direktivePriloga I – odstavek 1 – uvodni del

Prilogi I in III k Direktivi 2001/112/ES se spremenita:

Priloge I, III in V k Direktivi 2001/112/ES se spremenijo:

Sprememba 46Predlog direktivePriloga I – odstavek 1 – točka 1 – točka aDirektiva 2001/112/ESPriloga I – del I – točka 6 – točka a – pododstavek 1 a (novo)

V sadnem soku z manj sladkorja je strogo prepovedana vsaka oblika dodatnega sladkorja ali sladila, bodisi naravnega bodisi umetnega.

Sprememba 47Predlog direktivePriloga I – odstavek 1 – točka 1 – točka aDirektiva 2001/112/ESPriloga I – del I – točka 6 – točka a – pododstavek 1 b (novo)

V sadnem soku z manj sladkorja iz koncentrata je strogo prepovedana vsaka oblika dodatnega sladkorja ali sladila, bodisi naravnega bodisi umetnega.

Sprememba 48Predlog direktivePriloga I – odstavek 1 – točka 1 – točka b – točka ii – alinea 2Direktiva 2001/112/ESPriloga I – del II – točka 3 – alinea 14

„postopki za odstranitev naravno prisotnih sladkorjev v obsegu, v katerem ohranjajo vse druge bistvene fizikalne, kemijske, organoleptične in prehranske lastnosti povprečne vrste soka sadja, iz katerega so pridobljeni: membranska filtracija, fermentacija kvasa.“;

„– za sadni sok z manj sladkorja in sadni sok z manj sladkorja iz koncentrata: postopki za zmanjšanje naravno prisotnih sladkorjev v obsegu, v katerem ohranjajo vse druge bistvene fizikalne, kemijske, organoleptične in prehranske lastnosti povprečne vrste soka sadja, iz katerega so pridobljeni: membranska filtracija, fermentacija kvasa.“;

Sprememba 49Predlog direktivePriloga I – odstavek 1 – točka 2 a (novo)Direktiva 2001/112/ESPriloga V – vrstica 20 a (novo)

(2a)v Prilogi V se doda naslednja vrstica:

„Domače ime sadja: rdeča pomaranča

Botanično ime: Citrus × sinensis

Najmanjše stopnje Brix: 10“

Sprememba 50Predlog direktivePriloga II – odstavek 1 – točka 1 – točka bDirektiva 2001/113/ESPriloga I – del I – alinea 5

„– ‚Marmelada iz citrusov‘ je mešanica vode, sladkorjev in ene ali več vrst naslednjih proizvodov, pridobljenih iz sadja citrusov: pulpe, kaše, soka, vodnega ekstrakta in lupine, ki je ustrezne želirane konsistence. V imenu „marmelada iz citrusov“ se lahko izraz „citrus“ nadomesti z imenom uporabljenega citrusa.“