1.je zadovoljen, da je bila udeležba na evropskih volitvah leta 2019 večja, in upa, da mu jo bo uspelo na evropskih volitvah leta 2024 še povečati; poudarja, kako pomembno je povečati udeležbo na volitvah; ugotavlja, da so potrebna nadaljnja prizadevanja za povečanje udeležbe mobilnih državljanov; obžaluje, da Svet ni dosegel napredka pri sprejetju nove evropske volilne zakonodaje, ki jo je Evropski parlament sprejel 3. maja 2022; poziva Svet k hitri odobritvi te zakonodaje; pričakuje, da bo Svet s soglasjem dosegel kompromis o celotnem predlogu Parlamenta;

2.poudarja, da imajo evropske politične stranke in vsi pomembni deležniki družbe pomembno vlogo pri razpravi o vprašanjih evropske javne politike in pri oblikovanju evropske politične zavesti; obžaluje pa, da zaradi omejitev sedanjega regulativnega okvira EU in nacionalnih regulativnih okvirov evropske politične stranke ne morejo polno sodelovati v evropskih volilnih kampanjah; spodbuja evropske politične stranke, naj izvajajo lastne kampanje za evropske volitve; poziva nacionalne in evropske politične stranke, po potrebi pa tudi države članice, naj:–izvajajo evropske volilne kampanje v skladu z vrednotami Unije,–spoštujejo demokratične standarde in notranja pravila o strankarski demokraciji, in s tem poskrbijo zlasti za to, da bo imenovanje kandidatov potekalo na demokratičen način, vključno z vodilnimi kandidati za predsednika Evropske komisije,–pravočasno pripravijo volilne programe pred začetkom volitev,–povečajo prepoznavnost evropskih političnih strank v javnih razpravah in medijskih kampanjah, vključno z njihovimi imeni in/ali logotipi,–v svojih javnih sporočilih dosledno navajajo svoje evropske kolege,–podprejo imena in/ali logotipe evropskih političnih strank, ki bodo vidni na glasovnicah in gradivu za kampanje,–ozaveščajo o novih pravilih za evropske politične stranke in evropske politične fundacije še pred začetkom njihove veljavnosti,–se dogovorijo o tem, kako ravnati v povolilnem postopku, vključno s pogajanji o predsednikih institucij Unije;

3.podpira akcijski načrt za evropske kampanje (E-CAP), ki ga je pripravil Organ za politične stranke in evropske politične fundacije, zlasti kar zadeva prepoznavnost vodilnih kandidatov in evropskih političnih strank; poudarja pomen dela tega organa pri obveščanju državljanov;

4.obžaluje, da na evropskih volitvah leta 2019 ni bil uveden sistem vodilnih kandidatov za izvolitev predsednika Evropske komisije; ponovno obžaluje, da Evropski svet in Evropska komisija, ki sta se zavezala, da bosta izboljšala evropsko demokracijo, od leta 2019 nista dosegla napredka v zvezi s tem vprašanjem; meni, da je potrebna jasna in verodostojna povezava med izbiro volivcev in izvolitvijo predsednika Komisije; poziva evropske politične stranke, nacionalne politične stranke in nacionalne vlade, naj si skupaj prizadevajo, da bo na naslednjih volitvah to uresničeno; poudarja, da je izvolitev predsednika Komisije odvisna od podpore večine poslancev Evropskega parlamenta, tako da se volilni rezultati v celoti upoštevajo, kot je predvideno v Lizbonski pogodbi;

5.poziva Evropski svet, naj evropskim državljanom zagotovi gotovost glede sistema vodilnih kandidatov in ustavi dogovarjanje za zaprtimi vrati; poziva Evropski svet, naj v ta namen dovolj zgodaj začne posvetovanja in tako poskrbi za izvajanje načela vodilnih kandidatov glede na izid evropskih volitev;

6.pričakuje, da bodo vse evropske politične stranke svoje kandidate za mesto predsednika Komisije pravočasno imenovale vsaj 12 tednov pred dnevom volitev;

7.poziva k sklenitvi medinstitucionalnega sporazuma o sistemu vodilnih kandidatov med Parlamentom in Evropskim svetom v okviru člena 17(7) PEU; poziva predsednico Evropskega parlamenta, naj takoj začne pripravljalno delo, ki bo omogočilo sklenitev tega sporazuma; meni, da bi morali vodilni kandidati ter evropske politične stranke in njihove parlamentarne skupine takoj po naslednjih evropskih volitvah začeti pogajanja in se v imenu Evropskega parlamenta dogovoriti o skupnem kandidatu za predsednika Komisije, pred predložitvijo predloga Evropskega sveta;

8.meni, da mora pogajanja za določitev skupnega kandidata z največjo večino najprej voditi vodilni kandidat evropske politične stranke, ki je na volitvah v Evropski parlament pridobila največji delež sedežev, kasneje, po potrebi, pa drugi vodilni kandidati, povezani s temi prizadevanji, sorazmerno z deležem sedežev, ki so jih pridobile njihove evropske politične stranke; predlaga, naj bo za usmerjanje tega procesa po potrebi na voljo predsednik Evropskega parlamenta;

9.poudarja, da bo imel predsednik Evropskega parlamenta pravico, da Evropskemu svetu sporoči ime skupnega kandidata Parlamenta za položaj predsednika Evropske komisije;

10.priporoča, da se mora predsednik Evropskega sveta, če ni skupnega kandidata Evropskega parlamenta za predsednika Komisije, pred predložitvijo predloga Evropskega sveta Evropskemu parlamentu posvetovati s predsednikom Evropskega parlamenta, vodilnimi kandidati, predsedniki evropskih političnih strank in njihovimi parlamentarnimi skupinami;

11.zato meni, da bi moral Evropski svet v skladu z ustreznimi posvetovanji iz člena 17(7) PEU in načelom lojalnega sodelovanja počakati s predlogom za predsednika Evropske komisije, dokler Evropski parlament ne predloži skupnega kandidata;

12.opozarja na pravico Evropskega parlamenta, da izbere svojega predsednika;

13.pričakuje, da bodo evropske politične stranke in njihove parlamentarne skupine za parlamentarno obdobje 2024–2029 sprejele zakonodajni sporazum, da bi si tako pred imenovanjem Komisije zagotovile večino v Parlamentu, ki bo podlaga za delo Parlamenta, evropskim volivcem pa jamstvo za usklajeno nadaljevanje dela po volitvah; vsak kandidat za Evropsko komisijo mora upoštevati ta „zakonodajni sporazum“, da bi dobil večinsko podporo Parlamenta; ugotavlja, da je široka politična podpora ključnega pomena za izvajanje takšnega sporazuma;

14.meni, da bi bile z uvedbo enotnega skupnega evropskega volilnega dne vseevropske volitve bolj usklajene;

15.spominja, da je bila Parlamentu s Pogodbama podeljena pristojnost za politični nadzor; poudarja, da je odgovornost Komisije Parlamentu pomembno načelo notranjega demokratičnega nadzora; opozarja, da so predstavitve kandidatov za komisarje in kolegija komisarjev ključni korak k nadaljnji demokratizaciji postopka odločanja EU in postajajo vse pomembnejše kot sredstvo, s katerim lahko Parlament prevzame večjo vlogo pri določanju agende na ravni EU;

16.meni, da je treba obvezno poskrbeti, da bodo lahko vsi državljani Unije, ki imajo aktivno in pasivno volilno pravico, tudi mobilni državljani Unije, invalidi in brezdomci, to pravico uveljavljali;

17.poziva države članice, naj poskrbijo za dostopnost volitev z ukrepi za dostopnost informacij in dostopnim glasovanjem, v ta namen pa na primer uporabijo podporne tehnologije, formate in tehnike, kot so brajica, kode QR, veliki tisk, zvočne informacije, tipni naglasi; lahko berljive informacije in sporazumevanje z znakovnim jezikom; meni, da so kampanje ozaveščanja javnosti ključnega pomena za povečanje udeležbe, in poziva države članice, naj si po najboljših močeh prizadevajo za to, tudi z vključevanjem organizacij civilne družbe;

18.meni, da je dostop do informacij o volilni kampanji nujen pogoj za izboljšanje udeležbe državljanov na volitvah; poziva države članice, naj svoje nacionalne medije spodbujajo k poročanju o volitvah tako, da bodo lahko evropski državljani uveljavljali svojo volilno pravico in zaznali evropsko razsežnost svoje izbire, tudi na podeželju;

19.meni, da institucionalna informacijska kampanja Parlamenta v sodelovanju z organizacijami civilne družbe prispeva k razpravi o vprašanjih evropske javne politike in oblikovanju evropske politične zavesti o parlamentarni demokraciji ter podpira volilno kampanjo, ki jo vodijo vse evropske politične stranke; pozdravlja usklajena prizadevanja vseh institucij EU v zvezi s tem;

20.znova poziva države članice, naj vsem državljanom Unije, ki živijo ali delajo v tretji državi, omogočijo, da na volitvah v Evropski parlament oddajo svoj glas; poziva države članice, naj sodelujejo z Evropskim parlamentom in Evropsko službo za zunanje delovanje in državljane Unije v tretjih državah obveščajo o evropskih volitvah, s čimer jim bodo olajšale udeležbo na teh volitvah; poziva visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, naj zunanje ministre držav članic spodbuja k izmenjavi primerov dobre prakse na področju informacijskih kampanj in olajšanju postopkov glasovanja iz tujine, vključno z vzpostavitvijo dostopnih volišč zunaj EU in uporabo glasovanja po pošti ali drugih oblik glasovanja na daljavo;

21.obžaluje, da zaradi pomanjkanja napredka v Svetu v zvezi s predlogom Komisije za direktivo Sveta o podrobni ureditvi uresničevanja aktivne in pasivne volilne pravice na volitvah v Evropski parlament za mobilne državljane Unije novosti, ki jih predlagata Komisija in Parlament, ne bodo začele veljati pravočasno pred volitvami leta 2024;

22.spodbuja uvedbo glasovanja po pošti, saj bi tako lahko glas oddali tudi državljani Unije, ki na dan volitev ne morejo iti na volišče; se poleg tega zavzema za uvedbo dopolnilnih orodij za lažje glasovanje, kot so predhodno fizično glasovanje in glasovanje prek pooblaščenca ter elektronsko in spletno glasovanje;

23.meni, da je enakost spolov ključni element za izboljšanje zastopanosti na volitvah; pozdravlja napredek v zvezi z uravnoteženo zastopanostjo spolov v Parlamentu po evropskih volitvah leta 2019, a poudarja, da so med državami članicami še vedno razlike, ko gre za zastopanost žensk; v zvezi s tem spodbuja izvajanje določb o novi evropski volilni zakonodaji, ki jih je Parlament sprejel 3. maja 2022;

24.meni, da bi morale države članice razmisliti o tem, da bi uskladile in znižale starost za volilno pravico in najnižjo starost za kandidaturo, kot je navedeno v predlogu volilne zakonodaje in sklepih Konference o prihodnosti Evrope;

25.meni, da so dezinformacije in tuje vmešavanje resen napad na integriteto volilnega procesa in evropsko demokracijo; poudarja, da imajo digitalne platforme bistveno vlogo v boju proti dezinformacijam;

26.je seznanjen, da se institucije EU borijo proti dezinformacijam in tujemu vmešavanju, na primer s kodeksom ravnanja glede dezinformacij iz leta 2022 in sistemom hitrega obveščanja; kljub temu poudarja, da so potrebni trdnejša varovala in odločnejši ukrepi proti dezinformacijam ter notranjemu in zunanjemu vmešavanju v volilni proces; se zavezuje, da bo okrepil svoja prizadevanja v boju proti poskusom tujega vmešavanja v Evropskem parlamentu;

27.opozarja na potekajoča medinstitucionalna pogajanja o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o evropskih političnih strankah in fundacijah ter poziva Komisijo in Svet, naj nadaljujeta medinstitucionalna pogajanja v duhu lojalnega sodelovanja; pozdravlja soglasje, ki sta ga sozakonodajalca dosegla glede predloga uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o preglednosti in ciljanju v političnem oglaševanju; pozdravlja izvršljivost nekaterih njegovih določb, kot so določbe o nediskriminaciji, pred volitvami leta 2024; poziva države članice, naj v celoti izvajajo druge določbe uredbe, ko bodo začele veljati;

28.opozarja, da je Parlament sprejel resolucijo in trenutno pripravlja predloge za spremembo Pogodb, med drugim za povečanje demokratične legitimnosti EU in omogočanje ustreznega nadaljnjega ukrepanja na podlagi predlogov, sprejetih na konferenci o prihodnosti Evrope; ugotavlja, da so volitve leta 2024 edinstvena priložnost za začetek vseevropske razprave o reformi Unije na podlagi predlogov za reformo Pogodb, ki jih je predložil Parlament; poziva Evropski svet, naj hitro sprejme stališče o organizaciji konvencije, potem ko bo Parlament sprejel svoje predloge; v zvezi s tem ponovno izraža podporo reformi Pogodb;

29.poziva k reformi Pogodb ter poziva Svet in nazadnje Evropski svet, naj ukrepata na podlagi njegovega predloga za uporabo člena 48 PEU, da bi oblikovali konvencijo;

30.poudarja, da je treba volivcem zagotoviti, da so vse volitve svobodne in poštene, ter tako povečati njihovo zaupanje v volilne postopke; v zvezi s tem ugotavlja, da je OVSE od 6. do 9. novembra 2023 v štirih državah članicah izvedla misijo za ugotavljanje potreb, da bi pripravila misijo za opazovanje evropskih volitev; predlaga predsedstvu Sveta, naj spodbuja države članice, naj OVSE povabijo na opazovanje evropskih volitev in v celoti izkoristijo to možnost;

31.poziva Odbor za ustavne zadeve, naj preuči, ali bi bilo mogoče nekatere določbe in priporočila iz te resolucije vključiti v poslovnik Parlamenta;

32.naroči svoji predsednici, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.