A.ker v današnjem gospodarstvu, ki temelji na pritegovanju pozornosti, tehnološka podjetja z oblikovanjem in funkcionalnostmi sistemov izkoriščajo ranljivost uporabnikov in potrošnikov, da pritegne njihovo pozornost in poveča obseg časa, ki ga preživijo na digitalnih platformah; ker so številne digitalne storitve, kot so spletne igre, družbeni mediji, storitve pretakanja filmov, serij ali glasbe, spletne tržnice ali spletne trgovine in aplikacije za zmenke, zasnovane tako, da uporabnike čim dlje zadržijo na platformi, da zberejo kar največ podatkov o njih ter da uporabniki tam prebijejo čim več časa in porabijo čim več denarja; ker to zlasti velja za storitve, pri katerih se monetizirajo podatki; ker so zato mnoge spletne storitve zasnovane tako, da služijo več ciljem naenkrat, in sicer optimizirati uporabniško izkušnjo in ohraniti pozornost uporabnikov, zato da čim bolj zasvajajo; ker vse digitalne storitve ne temeljijo na istem poslovnem modelu, in sicer nekatere temeljijo na monetizaciji podatkov in času, porabljenem za aplikacijo, da zbirajo podatke in jih uporabijo v oglaševalske namene, druge digitalne storitve pa delno ali v celoti delujejo po modelu naročnin, katerih zasnova lahko vsebuje zasvojevalne značilnosti ali ne; ker se nekatere storitve uspešno ne zanašajo na zasnovo, ki podaljšuje čas, preživet na platformi; ker se komercialni uspeh in etični razvoj aplikacij med seboj ne izključujeta; ker se z izrazom „manipulativna zasnova“, „zasvajajoča zasnova“ ali „vedenjska zasnova“ spletnih storitev opisujejo funkcije, ki vodijo do tveganj in škode, vključno z oblikami digitalne zasvojenosti, povezanih z vedenjem, kot so prekomerna ali škodljiva uporaba interneta, zasvojenost s pametnim telefonom, tehnološka ali internetna zasvojenost, zasvojenost z družbenimi mediji; ker se znanstveniki vse bolj strinjajo, da obstajajo pojavi, kot je zasvojenost z družbenimi mediji; ker je treba preučiti funkcije, ki vzdržujejo pozornost ali povzročajo zasvojenost, ne pa medijev ali naprav samih po sebi; ker so potrebne nadaljnje raziskave, da bi bolje razumeli vzroke za težave, vpliv spletnih storitev in možne rešitve;

B.ker digitalne storitve, vključno z družbenimi mediji, korenito spreminjajo družbo in prinašajo tudi pozitivne učinke, kot so večja učinkovitost, povezanost, dostopnost in prosti čas, otrokom in mladim pa omogočajo, da se povežejo, spoznajo in cenijo različne poglede in nazore, pa tudi poglabljajo znanje in raziskujejo svoja interesna področja; ker nam lahko aplikacije pomagajo k večji produktivnosti ali dejavnosti, pri reševanju konkretnih težav, kot kažejo aplikacije za promet, bančništvo ali prevajanje; ker digitalizacija in družbeni mediji prinašajo tudi nove izzive za družbo, zato je treba pri politikah usmeriti pozornost v tveganja za telesno in duševno zdravje, povezana z uporabo spletnih storitev; ker ima lahko izpopolnjena uporaba zasvojenega, vedenjskega ali zavajajočega ali prepričljivega oblikovanja vsemi izboljšavami, ki jih tehnologija prinaša v posameznikovo življenje, škodljive posledice za vedenje potrošnikov na spletu, zato je treba regulatorjem in raziskovalcem dati orodja, ki jih potrebujejo za to, da bodo lahko analizirali učinke uporabe teh platform;

C.ker osebe med 16. in 24. letom starosti na internetu v povprečju preživijo več kot sedem ur na dan Povprečni dnevni čas, ki so ga uporabniki spleta po vsem svetu porabili od 4. četrtletja 2022, po starosti in spolu, Statista, 22. maj 2023, https://www.statista.com/statistics/1378510/daily-time-spent-online-worldwide-by-age-and-gender/; ker vsak četrti otrok in mladostnik „problematično“ ali „disfunkcionalno“ uporablja pametni telefon, kar pomeni vedenjske vzorce, ki kažejo na zasvojenost Lopez-Fernandez, O. in Kuss, D., Harmful Internet Use Part I: Internet addiction and problematic use (Odvisnost od interneta in problematična uporaba), EPRS, STOA, str. 51, https://www.europarl.europa.eu/RegData/etudes/STUD/2019/624249/EPRS_STU(2019)624249_EN.pdf; ker raziskave kažejo, da se problematična uporaba pametnih telefonov vztrajno povečuje in da se veliko otrok le redko odklopi od družbenih medijev ter jih uporablja ves dan, brez mobilnega telefona pa se počutijo negotove; ker raziskave tudi kažejo, da je porast težav z duševnim zdravjem pri mladostnikih morda povezan s pretirano uporabo družbenih medijev, pritisk družbenih medijev pa je bil opredeljen kot eden od petih glavnih vzrokov za težave z duševnim zdravjem pri otrocih; ker je mlajša populacija bolj ranljiva za razvoj psihopatoloških teženj ter ker lahko škodljivo vedenje ter težave z duševnim zdravjem v otroštvu odločilno vplivajo na njihovo nadaljnje življenje; ker Svetovna zdravstvena organizacija priznava zasvojenost z računalniškimi igrami kot motnjo duševnega zdravja;

D.ker so stranski učinki zasvojenosti, povezane z uporabo interneta, podobni kot pri zasvojenostih od snovi ter med drugim zajemajo tudi znake tolerance in recidivo Lopez-Fernandez, O. in Kuss, D., Harmful Internet Use Part I: Internet addiction and problematic use (Odvisnost od interneta in problematična uporaba), EPRS, STOA, str. 51, https://www.europarl.europa.eu/RegData/etudes/STUD/2019/624249/EPRS_STU(2019)624249_EN.pdf; ker za druge izdelke in storitve, ki povzročajo zasvojenost, veljajo strogi predpisi za preprečevanje zasvojenosti in zaščito potrošnikov pred škodo; ker je problematična uporaba pametnih telefonov ali interneta povezana z manjšim zadovoljstvom z življenjem in nekaterimi duševnimi simptomi, kot so depresija, nizko samospoštovanje, motnje telesne podobe, motnje hranjenja, tesnoba, visoka raven zaznanega stresa, zanemarjanje družine in prijateljev, slabše samoobvladovanje, nespečnost in obsesivno-kompulzivni simptomi, kot je kompulzivno nakupovanje med mladimi odraslimi Gl. med drugim: Sohn, S., Rees, P., Wildridge, B., Kalk, N. J. in Carter, B. R. (2019). Prevalence of problematic smartphone usage and associated mental health outcomes amongst children and young people: a systematic review, meta-analysis and GRADE of the evidence (Razširjenost problematične uporabe pametnih telefonov in s tem povezanih izidov na področju duševnega zdravja med otroki in mladimi: sistematični pregled, metaanaliza in analiza GRADE o dokazih). BMC Psychiatry, 19, 2019. Peterka-Bonetta, J., Sindermann, C., Elhai, J. D., Montag, C., Personality associations with smartphone and internet use disorder: a comparison study including links to impulsivity and social anxiety (Povezave med osebnostjo in motnjami zaradi uporabe mobilnega telefona in interneta: primerjalna študija in povezave z impulzivnostjo in socialno anksioznostjo). Front Public Health 7:127, 2019; Samra, A., Warburton, W. A. in Collins, A. M., Social comparisons: A potential mechanism linking problematic social media use with depression (Socialno primerjanje: potencialni mehanizem, ki povezuje uporabo družbenih medijev z depresijo). Journal of Behavioral Addictions, 2022; Laconi, S. in drugi Cross-cultural study of Problematic Internet Use in nine European countries (Medkulturna študija o problematični uporabi interneta v devetih evropskih državah), V: Computers in Human Behavior, 84, str. 430–440, 2018; Lopez-Fernandez, O. in Kuss, D. Harmful Internet Use Part I:Internet addiction and problematic use (Škodljiva uporaba interneta, prvi del: Zasvojenost z internetom in problematična uporaba), EPRS, STOA, str. 51; Cesarina Mason, M., Zamparo, G., Marini, A. in Ameen, N. Glued to your phone? Generation Z's smartphone addiction and online compulsive buying (Zasvojenost generacije Z s pametnimi telefoni in kompulzivnim spletnim nakupovanjem), V: Computers in Human Behaviour, 136. zv., november 2022; Learning to deal with Problematic Usage of the Internet (Kako se spopasti s problematično rabo interneta), dopolnjena izdaja / COST Action 2023; Boer, M. #ConnectedTeens Social media use and adolescent wellbeing (#Povezaninajstniki, uporaba družbenih medijev in dobrobit mladostnikov), 2022; Neophytou, E. Manwell, L. A., in Eikelboom, R. Effects of excessive screen time on neurodevelopment, learning, memory, mental health, and neurodegeneration: a scoping review (Učinki pretiranega časa za zaslonom na nevrološki razvoj, učenje, spomin, duševno zdravje in propadanje živčevja), International Journal of Mental Health and Addiction, 19, 2019, str. 724–744.; ker je pri intenzivnih uporabnikih digitalnih medijev dvakrat večja verjetnost, da bodo imeli težave z duševnim zdravjem, kar zajema tudi dejavnike tveganja za samomor in samopoškodovanje; ker so ti simptomi pogostejši pri otrocih in mladostnikih; ker lahko težave z duševnim zdravjem, ki se razvijejo v otroštvu, vplivajo na posameznikovo nadaljnjo življenjsko pot; ker je prekomerna uporaba interneta povezana s težavami pri vsakodnevnih obveznostih, slabšimi ocenami, slabšim šolskim in akademskim uspehom ali slabo delovno uspešnostjo; ker je razširjenost digitalnih odvisnosti in njihova povezanost s simptomi pogostih duševnih motenj vse večji javnozdravstveni problem, zato bi se morali s tem ukvarjati tudi oblikovalci politik; ker so potrebne nadaljnje raziskave, da bi pridobili več vpogleda za razvoj najprimernejših diagnostičnih meril in lažje določili dejavnike tveganja za različne oblike digitalne zasvojenosti; ker so lahko nekatere storitve, izdelki ali funkcije, ki na odrasle morda ne vplivajo, za otroke zelo tvegane, povzročajo zasvojenost ali so zanje kako drugače škodljive, tudi zaradi kumulativnega učinka kombinacije več funkcij ali učinka na daljši čas;

E.ker bi bilo treba vse spletne storitve in izdelke, do katerih bodo verjetno dostopali otroci, zasnovati tako, da bodo upoštevane predvsem koristi otroka; ker so lahko nekatere spletne storitve in izdelki, ki povzročajo zasvojenost, zelo tvegani, povzročajo zasvojenost ali so kako drugače škodljivi za otroke, tudi zaradi kombiniranega učinka več funkcij ali kumulativnega učinka na daljši čas;

F.ker po nekaterih raziskavah prekomerna ali problematična uporaba zaslona lahko vpliva na razvoj možganov; ker je povečana uporaba družbenih medijev povezana s pomanjkanjem pozornosti, slabšo zmožnostjo koncentracije, impulzivnostjo ter simptomi primanjkljaja pozornosti in motnje hiperaktivnosti (ADHD) Boer, M. #ConnectedTeens Social media use and adolescent wellbeing, 2022; Boer, M., Stevens, G. Finkenauer, C., van den Eijnden, R., Attention Deficit Hyperactivity Disorder-Symptoms, Social Media Use Intensity, and Social Media Use Problems (Simptomi motnje pozornosti in hiperaktivnosti, intenzivnost uporabe družbenih medijev in problematika uporabe družbenih medijev), V: Adolescents: Investigating Directionality, Child Development, 91, 4, 2020.; ker je intenzivna uporaba družbenih medijev povezana z nižjo ravnjo sivih celic v nekaterih predelih možganov, podobno kot pri drugih snoveh, ki povzročajo zasvojenost; ker lahko preživljanje preveč časa pred zaslonom vpliva na razvoj živčevja, učenje in spomin, sedeči življenjski slog, povezan s časom, ki ga porabimo za elektronske medije, pa lahko poveča tveganje za zgodnje propadanje živčevja Neophytou, E., Manwell, L. A. in Eikelboom, R., Effects of excessive screen time on neurodevelopment, learning, memory, mental health, and neurodegeneration: a scoping review Int J Ment Health Addiction, 19, 2019, str. 724–744.;

G.ker lahko zasvajajoča zasnova negativno vpliva na vsakogar, ne samo na posameznike s problematičnimi vzorci uporabe; ker se je zaradi tega težko osredotočiti na trenutno nalogo, saj moteči dejavniki, kot so sporočila in obvestila, človeku nenehno prekinjajo koncentracijo; ker zasvajajoča zasnova spletnih storitev vodi k večjemu pritisku, da je treba biti uspešen, in družbenemu pritisku, da je treba biti nenehno na spletu in povezan, kar povečuje tveganje za stres in izgorelost; ker so potrošniki na spletu čez dan vse pogosteje prenasičeni z informacijami in ogromno čutnimi dražljaji, kar zavira njihove kognitivne sposobnosti, uporabniški vmesniki pa jim omogočajo le omejen nadzor nad njihovimi podatki; ker ljudje čas namesto za aktivnosti, gibanje, bivanje na prostem ali izklop in sprostitev, ki so povezani s telesnim in duševnim dobrim počutjem ter odločilno pomembni za razvoj otrok, porabijo za buljenje v zaslon; ker so na splošno najsrečnejši mladostniki, ki porabijo le malo časa za elektronske komunikacije; ker se ljudem, ki za en teden prenehajo uporabljati družbene medije, občutno izboljša počutje;

H.ker mladostnice v povprečju v primerjavi s fanti preživijo več časa na spletu, s pametnimi telefoni, družbenimi mediji in pisanjem sporočil; ker fantje na splošno več časa porabijo za igre in elektronske naprave; ker je povezava med časom, preživetim pred zaslonom, in poslabšanim duševnim zdravjem pri deklicah močnejša kot pri dečkih, pri čemer je pri deklicah verjetnost za klinično pomembne ravni simptomov depresije več kot dvakrat večja kot pri dečkih; ker so zasvajajoče spletne storitve pogosto usmerjene k mladoletnikom oziroma so dostopne otrokom vseh starosti; ker morajo biti vse storitve in izdelki, do katerih bodo verjetno dostopali otroci, zanje varni ter je treba pri njih upoštevati največjo korist otroka;

I.ker vmesniki nekaterih digitalnih storitev izkoriščajo podobno psihološko ranljivost kot pri zasvojenosti z igrami na srečo; ker se s funkcijami zasvajajoče zasnove namerno izkorišča ranljivost potrošnikov, zaradi česar za aplikacije porabijo veliko več časa in potrošijo več, kot so nameravali; ker platforme uporabljajo tehnike igrifikacije, kar pomeni vedenjsko zasnovo z uporabo igralne mehanike, ki nagrajuje opravljene naloge in daje uporabnikom iluzijo izbire in nadzora, čeprav so podvrženi namerno močno kuriranemu časovnemu okviru;

J.ker so funkcije zasvajajoče zasnove pogosto povezane s psihosocialnimi vzorci, ki izkoriščajo psihološke potrebe, ranljivost in želje potrošnikov, kot so družbena pripadnost, družbena tesnoba, strah, da bodo kaj zamudili (kar spodbujajo informacije in zgodbe, ki so na voljo samo začasno, opisi „odpisuje ...“), mrežni učinki, potreba po dokončanju zaporednih opravil kljub prekinitvi, na primer s popolnim neupoštevanjem intuitivnih notranjih vzgibov za prenehanje ali končanje (neskončno podrsavanje, hipni prikazi relevantnih vsebin, ki se takoj skrijejo, ko se novice osvežijo), samodejno določanje zaporednih ciljev za uporabnike in napeljevanje v izgubo samokontrole; ker so lahko funkcije zasnove zasvajajoče iz različnih razlogov, na primer zaradi občasne spremenljive nagrade, zaradi katere se podobno kot pri dinamiki igralnih avtomatov zviša dopamin, kot so potisna obvestila ali družbena vzajemnost, ki vodi h kemičnim reakcijam v možganih, ko ljudje na eni strani prejmejo družbeno potrditev, kot so všečki, na drugi strani pa čutijo družbeni pritisk, da se morajo odzvati, na primer s potrdili o prebranem sporočilu; ker se te funkcije kombinirajo z zelo podrobno personalizacijo, s čimer se na uporabnike vpliva na individualni ravni, tako da se ugotovljeni vedenjski vzorci in tveganja še krepijo; ker so otroci bolj dovzetni za te funkcije, zlasti v zgodnejših razvojnih obdobjih;

K.ker sodobne storitve na podlagi podatkov potrošnika postavljajo v šibkejši položaj, kar povzroča neravnovesje moči in digitalno asimetrijo, zaradi česar je potrošnik splošno digitalno ranljiv, kar je posledica notranjih in zunanjih dejavnikov, na katere ne more vplivati; ker se potrošniki nenehno srečujejo z umetno inteligenco, ki zlahka odkrije in izkoristi njihove ranljivosti, ter storitvami, pri katerih se arhitektura izbire redno spreminja, da se čim bolj poveča stopnja konverzije in vključenosti; ker vse našteto dokazuje, da ranljivost ne sme biti omejena samo na tradicionalno varovane skupine, temveč mora zajemati vse potrošnike;

L.ker so zasvajajoče prakse že empirično raziskane ter vključujejo funkcije zasnove, kot so neskončno podrsavanje, ponovno nalaganje strani (ang. pull-to-refresh), videoposnetki z neskončnim samodejnim predvajanjem, personalizirana priporočila, obvestila za ponovno pritegnitev, torej obvestila, s katerimi se ponovno pridobi pozornost uporabnikov, ko storitev ali aplikacijo zapustijo, igranje iger ob točno določenih trenutkih dneva, zasnova, ki časovno zamegljuje, zaradi česar se poslabša zaznavanje časa, ali lažna družbena obvestila, ki ustvarjajo iluzijo posodobitev v uporabnikovem družbenem krogu na spletu, čeprav so te funkcije pogosto povezane s personaliziranimi elementi; ker se potrošnike napeljuje k temu, da na teh platformah preživijo čim več časa; ker so druge funkcije prepričevalne zasnove elementi, kot so gumb za všečke, funkcije potrdil o prejetem ali prebranem sporočilu, opisi „odpisuje ...“, pa tudi število sledilcev, zbranih na platformi, barve, ki jih uporabljajo platforme, potisna obvestila in časovne omejitve vsebin, kot so zgolj začasno dostopne zgodbe; ker so zaradi izjemno hitrega razvoja družbenih medijev potrebne stalne raziskave, zlasti v zvezi z duševnim zdravjem in mladoletniki;

M.ker so lahko nekateri priporočilni sistemi, ki temeljijo na personalizaciji in interakciji, kot so kliki in všečki, pomembna funkcija prepričevalne, zasvajajoče ali vedenjske zasnove; ker lahko priporočilni sistemi sicer lahko prispevajo k funkcionalnosti platform in jim pomagajo izboljšati družbeno interakcijo, a so pogosto namenjeni tudi zadrževanju uporabnikov na platformi; ker je bilo z aktom o digitalnih storitvah uvedenih več obveznosti glede preglednosti priporočilnih sistemov;

N.ker mnoga tehnološka podjetja kot podlago za svoje odločitve glede zasnove uporabljajo eksperimentalne nadzorne plošče; ker se na potrošnikih tovrstni neposredni poskusi izvajajo v resničnem življenju izvajajo in brez njihove vednosti ali privolitve; ker ni jasno, v kolikšnem obsegu se pri teh poskusih izvajajo varnostni ukrepi, saj njihova uporaba ni dovolj pregledna;

O.ker problema zgoraj opisanih funkcij zasvajajoče zasnove ni mogoče rešiti zgolj z uvedbo časovnih omejitev za spletne storitve, saj se s tem pristopom odgovornost prenese na posameznika, namesto da bi se poseglo v jedrno vprašanje, da so spletne storitve zasvajajoče zasnovane za povečevanje dobička; ker nobena od „rešitev“, ki so jih izvajale platforme, ni prinesla resne spremembe ali zmanjšanja uporabe spletnih storitev; ker najstniki ne sprejemajo dobro starševskega nadzora nad uporabo družbenih medijev in pogosto brez težav zaobidejo vse tehnične ovire, s katerimi se jih skuša omejevati; ker se z ukrepi, kot so starševski nadzor in digitalna pismenost, dopolnjuje odgovornost ponudnikov za varovanje in spodbujanje otrokovih pravic v digitalnem okolju, zlasti z ukrepi vgrajene varnosti, s katerimi se poskrbi, da zasnova teh izdelkov in storitev ni škodljiva za otroke; ker raziskave kažejo, da lahko postavljanje jasnih pravil in konstruktivno komuniciranje z otroki pomagata preprečiti zasvojenost z družbenimi mediji; ker bi morale digitalne storitve staršem in pedagoškim delavcem ponuditi platformo, na kateri bi se lahko poučili o nevarnostih čezmerne uporabe interneta in o tem, kako o tem komunicirati z otroki in mladimi; ker razprave potekajo v okviru potekajočih nezakonodajnih pobud, kot so kodeks ravnanja EU o starosti primerni zasnovi (kot del evropske strategije za boljši internet za otroke (BIK+) iz leta 2022), pristop Evropske komisije k duševnemu zdravju in akcijski načrt za digitalno izobraževanje za obdobje 2021–2027;

P.ker členi 25, 27, 28 in 38 akta o digitalnih storitvah prepovedujejo zavajajoče ali manipulativne funkcije, za priporočilne sisteme in profiliranje nalagajo obveznosti glede preglednosti in možnosti izbire, določajo pa tudi ukrepe za zaščito mladoletnikov; ker akt o digitalnih storitvah že vsebuje določbe proti uporabi temnih vzorcev, a so omejene zgolj na arhitekturo izbire in vplive na izbiro, ne obravnavajo pa vedenjske zasnove, ki že sama po sebi povzroča zasvojenost, poleg tega je njihovo področje uporabe omejeno, saj veljajo le za spletne platforme, in ne za vse spletne storitve, tako da niso zajete najbolj problematične storitve, kot so spletne igre; ker bo namen v kratkem sprejete horizontalne zakonodaje in akta o umetni inteligenci Koning, I. M. idr., Bidirectional effects of internet-specific parenting practices and compulsive social media and internet game rules (Dvosmerni učinki namenskih starševskih praks v zvezi z internetom ter kompulzivna pravila družbenih medijev in internetnih iger), Journal of Behavioral Addictions 2018, 624–632. prepovedati umetnointeligenčne sisteme, ki uporabljajo subliminalne komponente, žal pa je to omejeno na „sisteme, ki namerno manipulirajo ali uporabljajo zavajajoče tehnike“;