P9_TA(2024)0006Zmanjšanje naklonjenosti zadolževanju in omejitev odbitka obresti za namene davka od dohodkov pravnih osebZakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 16. januarja 2024 o predlogu direktive Sveta o določitvi pravil o olajšavi za zmanjšanje naklonjenosti zadolževanju v razmerju do lastniškega kapitala in o omejitvi odbitka obresti za namene davka od dohodkov pravnih oseb (COM(2022)0216 – C9-0197/2022 – 2022/0154(CNS))(Posebni zakonodajni postopek – posvetovanje)Evropski parlament,

–ob upoštevanju predloga Komisije Svetu (COM(2022)0216),

–ob upoštevanju člena 115 Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerega se je Svet posvetoval s Parlamentom (C9‑0197/2022),

–ob upoštevanju obrazloženega mnenja švedskega parlamenta v okviru Protokola št. 2 o uporabi načel subsidiarnosti in sorazmernosti, v katerem izjavlja, da osnutek zakonodajnega akta ni v skladu z načelom subsidiarnosti,

–ob upoštevanju člena 82 Poslovnika,

–ob upoštevanju poročila Odbora za ekonomske in monetarne zadeve (A9-0387/2023),

1.odobri predlog Komisije, kakor je bil spremenjen;

2.poziva Komisijo, naj ustrezno spremeni svoj predlog na podlagi člena 293(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije;

3.poziva Svet, naj ga obvesti, če namerava odstopiti od besedila, ki ga je odobril Parlament;

4.poziva Svet, naj se ponovno posvetuje s Parlamentom, če namerava bistveno spremeniti predlog Komisije;

5.naroči svoji predsednici, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

Besedilo, ki ga predlaga KomisijaSpremembaSprememba 1Predlog direktiveUvodna izjava 1

(1)Spodbujanje pravičnega in trajnostnega poslovnega okolja, tudi s ciljno usmerjenimi davčnimi ukrepi, ki spodbujajo naložbe in rast, je pomembna politična prednostna naloga Unije. Da bi podprli vzdržno in dolgoročno financiranje podjetij, bi moral davčni sistem čim bolj zmanjšati nenamerna izkrivljanja poslovnih odločitev, na primer za dolžniško in ne lastniško financiranje. Čeprav akcijski načrt Komisije o uniji kapitalskih trgov 202014 vključuje pomembne ukrepe za podporo takemu financiranju, na primer ukrep 4 – Spodbujanje dolgoročnega in lastniškega financiranja s strani institucionalnih vlagateljev, bi bilo treba za okrepitev takih ukrepov sprejeti ciljno usmerjene davčne ukrepe. Takšni ukrepi bi morali upoštevati vidike fiskalne vzdržnosti.

(1)Spodbujanje pravičnega in trajnostnega poslovnega okolja in izboljšanje sistema obdavčitve prihodkov pravnih oseb, tudi s ciljno usmerjenimi davčnimi ukrepi, ki spodbujajo naložbe in rast, je pomembna politična prednostna naloga Unije. Da bi podprli vzdržno, stabilno in dolgoročno financiranje podjetij, zlasti po treh zaporednih gospodarskih krizah od leta 2008, ko so se morala mnoga podjetja za kritje gospodarskih izgub zateči k dolžniškemu financiranju, bi moral davčni sistem čim bolj zmanjšati nenamerna izkrivljanja poslovnih odločitev, na primer za dolžniško in ne lastniško financiranje. Čeprav akcijski načrt Komisije o uniji kapitalskih trgov 202014 vključuje pomembne ukrepe za podporo takemu financiranju, na primer ukrep 4 – Spodbujanje dolgoročnega in lastniškega financiranja s strani institucionalnih vlagateljev, bi bilo treba za okrepitev takih ukrepov sprejeti ciljno usmerjene davčne ukrepe. Takšni ukrepi bi morali upoštevati vidike fiskalne vzdržnosti.

__________________

14 Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij „Unija kapitalskih trgov za ljudi in podjetja – nov akcijski načrt“, COM(2020) 590 final (https://eur-lex.europa.eu/resource.html?uri=cellar:61042990-fe46-11ea-b44f-01aa75ed71a1.0022.02/DOC_1&format=PDF)

14 Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij „Unija kapitalskih trgov za ljudi in podjetja – nov akcijski načrt“, COM(2020)0590 (https://eur-lex.europa.eu/resource.html?uri=cellar:61042990-fe46-11ea-b44f-01aa75ed71a1.0022.02/DOC_1&format=PDF).

Sprememba 2Predlog direktiveUvodna izjava 1 a (novo)

(1a)Za spodbujanje delovnih mest, gospodarske rasti in naložb je bistveno spodbujati konkurenčno in odporno unijo kapitalskih trgov z močnim trgom lastniških vrednostnih papirjev kot enim od stebrov. Za reševanje prihodnjih gospodarskih izzivov bo potrebnih več zasebnih naložb prek lastniškega kapitala. Zato je zelo priporočljivo oblikovati pravni instrument, s katerim bi uskladili dosedanje zakonodajne določbe dosegli, da bi bili davkoplačevalci pri sprejemanju naložbenih odločitev manj naklonjeni dolgu, a brez poseganja v zakonito in učinkovito uporabo dolžniških instrumentov.

Sprememba 3Predlog direktiveUvodna izjava 2

(2)Davčni sistemi držav članic davčnim zavezancem omogočajo, da odbijejo plačila obresti na dolžniško financiranje in tako zmanjšajo obveznost za davek od dohodkov pravnih oseb, medtem ko stroški, povezani z lastniškim financiranjem, v večini držav članic niso odbitni za davčne namene. Asimetrična davčna obravnava dolžniškega in lastniškega financiranja v Uniji spodbuja naklonjenost dolgu pri naložbenih odločitvah. Nedavne krize, povezane z dolžniškimi težavami podjetij na notranjem trgu, so pokazale, da je potrebna reforma, ki bo izenačila lastniški kapital in dolg in odpravila prednost dolžniškega financiranja. Ta direktiva je odgovor na številne pozive Parlamenta, da bi reševali problem z davki povezane naklonjenosti zadolževanju v razmerju do lastniškega kapitala1a. Poleg tega se, kjer države članice v svojih nacionalnih zakonodajah določajo davčno olajšavo za lastniško financiranje, taki nacionalni ukrepi znatno razlikujejo v smislu zasnove politike. Zato je bistveno, da se ohranijo enaki konkurenčni pogoji za lastniškokapitalske rešitve in dolžniške instrumente, ob tem pa je treba poskrbeti za minimalno raven sistematične skladnosti med nacionalnimi davčnimi okviri, torej na ravni davčnih ugodnosti.

__________________

1a Gl.:

–resolucija Evropskega parlamenta z dne 8. oktobra 2020 o nadaljnjem razvoju unije kapitalskih trgov: boljši dostop do financiranja kapitalskih trgov, zlasti za mala in srednja podjetja, in lažje sodelovanje za male vlagatelje (2020/2036(INI)) (UL C 395, 29.9.2021, str. 89);

–zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 15. marca 2018 o predlogu direktive Sveta o skupni osnovi za davek od dohodkov pravnih oseb (2016/0337(CNS)) (UL C 162, 10.5.2019, str. 181);

–resolucija Evropskega parlamenta z dne 10. marca 2022 s priporočili Komisiji o pravični in preprosti obdavčitvi, ki podpira strategijo za okrevanje (nadaljnje ukrepanje EP na podlagi akcijskega načrta Komisije iz julija in njegovih 25 pobud na področju DDV ter obdavčevanja podjetij in posameznikov) (2020/2254(INL)) (UL C 347, 9.9.2022, str. 211);

–resolucija Evropskega parlamenta z dne 15. februarja 2022 o vplivu nacionalnih davčnih reform na gospodarstvo EU (2021/2074(INI)) (UL C 342, 6.9.2022, str. 14).

Sprememba 4Predlog direktiveUvodna izjava 3

(3)Da bi odpravili morebitna z davki povezana izkrivljanja med državami članicami, je treba določiti skupen okvir pravil za usklajeno obravnavo z davki povezane naklonjenosti zadolževanju v razmerju do lastniškega kapitala po vsej Uniji. Takšna pravila bi morala zagotoviti, da se lastniško in dolžniško financiranje za davčne namene obravnavata na podoben način na celotnem enotnem trgu. Hkrati bi moral biti skupni zakonodajni okvir Unije tudi kratkoročno vzdržen za proračune držav članic. Tak okvir bi zato moral vključevati pravila za davčni odbitek stroškov lastniškega financiranja na eni strani in za omejitev davčnega odbitka stroškov dolžniškega financiranja na drugi strani.

(3)Da bi odpravili morebitna z davki povezana izkrivljanja med državami članicami, je treba določiti skupen okvir pravil za usklajeno obravnavo z davki povezane naklonjenosti zadolževanju v razmerju do lastniškega kapitala po vsej Uniji, pri tem pa je treba v celoti spoštovati institucionalni okvir davčnega področja, kot je postavljen v Pogodbah. Ta pravila bi morala zagotoviti, da se bosta lastniško in dolžniško financiranje za davčne namene na celotnem enotnem trgu obravnavala na podoben način. Hkrati bi moral biti skupni zakonodajni okvir Unije glede na obsežen davčni odbitek stroškov dolžniškega financiranja in dejstvo, da bi uvedba olajšave za povečanje lastniškega kapitala neposredno vplivala na javne prihodke, tudi kratkoročno vzdržen za proračune držav članic. Tak okvir bi zato moral vključevati pravila za davčni odbitek stroškov lastniškega financiranja na eni strani in za omejitev davčnega odbitka stroškov dolžniškega financiranja na drugi strani. Namen te direktive je doseči boljše ravnovesje med različnimi izzivi, povezanimi s kratkoročno vzdržnostjo javnih financ držav članic, s čimer bi bilo treba preprečiti znatne izgube prihodkov v državah članicah in izboljšati finančno stabilnost podjetij.

Sprememba 5Predlog direktiveUvodna izjava 3 a (novo)

(3a)Za nadaljnji razvoj unije kapitalskih trgov je namen te direktive tudi diverzificirati vire financiranja za podjetja Unije, zlasti MSP. Zato bi se morali izogibati ustvarjanju novih stroškov in ovir v zvezi z dostopom do financiranja za podjetja, ki še ne morejo zlahka dostopati do kapitalskih trgov. Če bi jim namreč omejevali odbitek stroškov obresti, bi s tem lahko ovirali naložbe po vsej Uniji, zato odbitek obresti ne bi smel biti omejen zgolj na MSP in srednje skupine.

Sprememba 6Predlog direktiveUvodna izjava 5

(5)Za odpravo nenaklonjenosti lastniškemu financiranju bi bilo treba predvideti olajšavo, tako da so pod določenimi pogoji povečanja lastniškega kapitala davčnega zavezanca od enega davčnega obdobja do drugega odbitna od njegove davčne osnove. Olajšavo bi bilo treba izračunati tako, da se povečanje lastniškega kapitala pomnoži z nominalno obrestno mero, ki temelji na netvegani obrestni meri, kot je določena v izvedbenih aktih, sprejetih v skladu s členom 77e(2) Direktive 2009/138/ES. Take netvegane obrestne mere so že del prava EU ter se kot take dejansko in učinkovito uporabljajo. Vsak del olajšave, ki ga v davčnem obdobju ni mogoče odbiti zaradi nezadostnega obdavčljivega dobička, se lahko prenese naprej. Ob upoštevanju posebnih izzivov, s katerimi se pri dostopu do kapitalskih trgov srečujejo mala in srednja podjetja (MSP), bi bilo treba za davčne zavezance, ki so MSP, predvideti povečano olajšavo za lastniški kapital. Da bi bil odbitek olajšave za lastniški kapital kratkoročno vzdržen za javne finance, bi moral biti časovno omejen. Za zaščito sistema pred zlorabami je treba iz izračuna sprememb lastniškega kapitala izključiti davčno vrednost lastnih delnic davčnega zavezanca in davčno vrednost njegove udeležbe v povezanih podjetjih. V istem smislu je treba določiti obdavčitev zmanjšanja lastniškega kapitala davčnega zavezanca od enega davčnega obdobja do naslednjega, da se prepreči zloraba uporabe povečanja lastniškega kapitala. Takšno pravilo bi tudi spodbujalo ohranitev ravni lastniškega kapitala. Uporabljalo bi se tako, da bi v primeru zmanjšanja lastniškega kapitala davčnega zavezanca, ki je izkoristil olajšavo za povečanje lastniškega kapitala, znesek, izračunan na enak način kot olajšava, postal obdavčljiv za 10 davčnih obdobij, razen če davčni zavezanec predloži dokaze, da je do tega zmanjšanja prišlo izključno zaradi izgub, nastalih v davčnem obdobju, ali zaradi pravne obveze.

(5)Za odpravo nenaklonjenosti lastniškemu financiranju bi bilo treba predvideti olajšavo, tako da so povečanja lastniškega kapitala davčnega zavezanca od enega davčnega obdobja do drugega pod določenimi pogoji odbitna od njegove davčne osnove. Olajšavo bi bilo treba izračunati tako, da se povečanje lastniškega kapitala pomnoži z nominalno obrestno mero, ki temelji na netvegani obrestni meri, kot je določena v izvedbenih aktih, sprejetih v skladu s členom 77e(2) Direktive 2009/138/ES. Take netvegane obrestne mere so že del prava EU ter se kot take dejansko in učinkovito uporabljajo. Vsak del olajšave, ki ga v davčnem obdobju ni mogoče odbiti zaradi nezadostnega obdavčljivega dobička, se lahko prenese naprej. Ob upoštevanju posebnih izzivov, s katerimi se pri dostopu do kapitalskih trgov srečujejo mala in srednja podjetja (MSP) in srednje skupine, ter njihovih stroškov financiranja, manjše razpoložljivosti kapitala in večje verjetnosti, da jih bodo doletela daljša obdobja izgub, bi bilo treba za davčne zavezance, ki so MSP in srednje skupine, predvideti povečano olajšavo za lastniški kapital in daljše obdobje za davčne odbitke. Da bi bil odbitek olajšave za lastniški kapital kratkoročno vzdržen za javne finance, bi moral biti ustrezno in sorazmerno časovno omejen. Za zaščito sistema pred zlorabami je treba iz izračuna sprememb lastniškega kapitala izključiti davčno vrednost lastnih delnic davčnega zavezanca in davčno vrednost njegove udeležbe v povezanih podjetjih. V istem smislu je treba določiti obdavčitev zmanjšanja lastniškega kapitala davčnega zavezanca od enega davčnega obdobja do naslednjega, da se prepreči zloraba uporabe povečanja lastniškega kapitala. Takšno pravilo bi tudi spodbujalo ohranitev ravni lastniškega kapitala. Uporabljalo bi se tako, da bi v primeru zmanjšanja lastniškega kapitala davčnega zavezanca, ki izkoristi olajšavo za povečanje lastniškega kapitala, znesek, izračunan na enak način kot olajšava, postane obdavčljiv za 10 davčnih obdobij za MSP in srednje skupine ter za 7 zaporednih davčnih obdobij za vse davčne zavezance, ki niso MSP ali srednja skupina, razen če davčni zavezanec predloži dokaze, da je do tega zmanjšanja prišlo izključno zaradi izgub, nastalih v davčnem obdobju, ali zaradi pravne obveze. Komisija in države članice bi morale izvajati dejavnosti informiranja in komuniciranja v zvezi s to direktivo, zlasti kar zadeva možnosti in koristi, ki jih prinaša za MSP.

Sprememba 7Predlog direktiveUvodna izjava 6

(6)Da bi se izognili zlorabi odbitka olajšave za lastniški kapital, je treba določiti posebna pravila proti izogibanju davkom. Takšna pravila bi morala biti usmerjena zlasti v sheme, vzpostavljene za izogibanje pogojem, pod katerimi je povečanje lastniškega kapitala upravičeno do olajšave v skladu s to direktivo, na primer s prenosom udeležb v povezanih podjetjih znotraj skupine. Takšna pravila bi morala biti usmerjena tudi v sheme, vzpostavljene za uveljavljanje olajšave, če se lastniški kapital na ravni skupine ne poveča. Za te namene bi se lahko na primer uporabilo dolžniško financiranje ali denarni vložki znotraj skupine. Posebna pravila proti izogibanju davkom bi morala preprečiti tudi vzpostavitev shem za prikazovanje, da je povečanje lastniškega kapitala, in s tem ustrezna olajšava, večje od dejanskega, na primer s povečanjem terjatev iz financiranja posojil ali precenitvijo sredstev. Poleg tega se za zlorabe, ki niso zajete s posebnim okvirom proti izogibanju davkom iz te direktive, uporablja splošno pravilo o preprečevanju davčnih zlorab iz člena 6 Direktive Sveta (EU) 2016/116415.

(6)Da bi se izognili zlorabi odbitka olajšave za lastniški kapital, je treba določiti posebna pravila proti izogibanju davkom. Ta pravila bi morala biti usmerjena zlasti v sheme, vzpostavljene za izogibanje pogojem, pod katerimi je povečanje lastniškega kapitala upravičeno do olajšave v skladu s to direktivo, na primer s prenosom udeležb v povezanih podjetjih znotraj skupine. Pravila bi morala biti usmerjena tudi v sheme, vzpostavljene za uveljavljanje olajšave, če se lastniški kapital na ravni skupine ne poveča. Za te namene bi se lahko na primer uporabilo dolžniško financiranje ali denarni vložki znotraj skupine. Posebna pravila proti izogibanju davkom bi morala preprečiti tudi vzpostavljanje shem za prikazovanje, da je povečanje lastniškega kapitala, in s tem ustrezna olajšava, večje od dejanskega, na primer s povečanjem terjatev iz financiranja posojil ali precenitvijo sredstev. Poleg tega se za zlorabe, ki niso zajete s posebnim okvirom proti izogibanju davkom iz te direktive, uporablja splošno pravilo o preprečevanju davčnih zlorab iz člena 6 Direktive Sveta (EU) 2016/116415. Države članice bi morale tudi zagotoviti, da bodo ukrepi, ki jih bodo sprejele za prenos te direktive v nacionalno zakonodajo, skladni s smernicami Skupine za kodeks ravnanja (obdavčitev podjetij).

_________________

15 Direktiva Sveta (EU) 2016/1164 z dne 12. julija 2016 o določitvi pravil proti praksam izogibanja davkom, ki neposredno vplivajo na delovanje notranjega trga (UL L 193, 19.7.2016, str. 1).

Sprememba 8Predlog direktiveUvodna izjava 6 a (novo)

(6a)Morebitne fiskalne stroške, ki bodo izhajali iz izvajanja te direktive, bi bilo treba oceniti skupaj s koristmi zagotovljene trdnejše osnove financiranja za podjetja Unije, kar bi bilo izjemno pomembno v primeru finančnih težav.

Sprememba 9Predlog direktiveUvodna izjava 7

(7)Da bi učinkovito obravnavali z davki povezano naklonjenost zadolževanju v razmerju do lastniškega kapitala na način, ki je vzdržen za javne finance Unije, bi morala olajšavo za lastniško financiranje spremljati omejitev odbitka stroškov dolžniškega financiranja. Pravilo o omejitvi obresti bi zato moralo omejiti odbitek presežnih stroškov izposojanja in se uporabljati neodvisno od olajšave. Glede na različne cilje takega pravila in obstoječega pravila proti izogibanju davkom o omejitvi obresti iz člena 4 Direktive (EU) 2016/1164, bi bilo treba uporabljati obe pravili. Davčni zavezanci bi morali najprej izračunati odbitek presežnih stroškov izposojanja v skladu s to direktivo in nato v skladu z ATAD. Če je rezultat slednjega nižji znesek odbitnih presežnih stroškov izposojanja, bi moral davčni zavezanec odšteti ta nižji znesek in kakršno koli razliko med obema zneskoma prenesti naprej ali nazaj v skladu s členom 4 ATAD.

(7)Da bi učinkovito obravnavali z davki povezano naklonjenost zadolževanju v razmerju do lastniškega kapitala na način, ki bo vzdržen za javne finance Unije, bi moralo olajšavo za lastniško financiranje spremljati pravilo za omejitev odbitka presežnih stroškov izposojanja pri srednjih skupinah in podjetjih, ki niso MSP. Glede na neugodne gospodarske razmere, ki so posledica krize zaradi COVID-19 in ruske agresije proti Ukrajini, pa bi bilo treba pravilo o zastaranju uvesti šele od leta 2027. Glede na različne cilje takega pravila in obstoječega pravila proti izogibanju davkom o omejitvi obresti iz člena 4 Direktive (EU) 2016/1164 bi bilo treba uporabljati obe pravili. Davčni zavezanci bi morali najprej izračunati odbitek presežnih stroškov izposojanja v skladu s to direktivo in nato v skladu z ATAD. Če je rezultat slednjega nižji znesek odbitnih presežnih stroškov izposojanja, bi moral davčni zavezanec odšteti ta nižji znesek, morebitno razliko med obema zneskoma pa prenesti naprej ali nazaj v skladu s členom 4 ATAD.

Sprememba 10Predlog direktiveUvodna izjava 9

(9)Komisija bi morala za oceno učinkovitosti te direktive pripraviti in objaviti poročilo o oceni na podlagi informacij, ki jih predložijo države članice, in drugih razpoložljivih podatkov.

(9)Komisija bi morala za oceno učinkovitosti te direktive ter njenega učinka na MSP in davčne prihodke v držav članic pripraviti in objaviti poročilo o oceni na podlagi informacij, ki jih predložijo države članice, in drugih razpoložljivih podatkov. V poročilu bi morala posebno pozornost nameniti MSP, zlasti pa oceniti, ali so se posebni pogoji, ki so jim na voljo, izkazali kot zadostni za večjo privlačnost lastniškega financiranja za ta podjetja. Če je ta ocena v poročilu negativna, bi morala Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu nemudoma predložiti zakonodajni predlog za razrešitev te problematike. Poročilo Komisije bi moralo biti objavljeno.

Sprememba 11Predlog direktiveČlen 3 – odstavek 1 – točka 5 a (novo)

(5a) „veliko podjetje“ pomeni veliko podjetje v smislu člena 3(4) Direktive 2013/34/EU;

Sprememba 12Predlog direktiveČlen 3 – odstavek 1 – točka 5 b (novo)

(5b) „srednja skupina“ pomeni srednjo skupino v smislu člena 3(6) Direktive 2013/34/EU;

Sprememba 13Predlog direktiveČlen 3 – odstavek 1 – točka 5 c (novo)

(5c) „velika skupina“ pomeni veliko skupino v smislu člena 3(7) Direktive 2013/34/EU;

Sprememba 14Predlog direktiveČlen 4 – odstavek 1 – pododstavek 1

Olajšava za lastniški kapital je za 10 zaporednih davčnih obdobij odbitna od davčne osnove davčnega zavezanca za namene davka od dohodkov pravnih oseb v višini do 30 % dobička davčnega zavezanca pred obrestmi, davki in amortizacijo (EBITDA).

Olajšava za lastniški kapital je odbitna za:

–10 zaporednih davčnih obdobij od davčne osnove katerega koli davčnega zavezanca, ki je MSP ali srednja skupina, za namene davka od dohodkov pravnih oseb v višini do 30 % dobička davčnega zavezanca pred obrestmi, davki in amortizacijo (EBITDA).

–7 zaporednih davčnih obdobij od davčne osnove velikega podjetja ali velikega davčnega zavezanca za namene davka od dohodkov pravnih oseb v višini do 30 % EBITDA davčnega zavezanca.

Sprememba 15Predlog direktiveČlen 4 – odstavek 1 – pododstavek 1 a (novo)

Države članice zagotovijo, da lahko davčni zavezanci del olajšave za lastniški kapital, ki presega 30 % EBITDA v davčnem obdobju, prenesejo naprej, in sicer za največ tri davčna obdobja.

Sprememba 16Predlog direktiveČlen 4 – odstavek 1 – pododstavek 2

Če je odbitna olajšava za lastniški kapital v skladu s prvim pododstavkom višja od neto obdavčljivega dohodka davčnega zavezanca v davčnem obdobju, države članice zagotovijo, da lahko davčni zavezanec presežek olajšave za lastniški kapital prenese naprej v naslednja obdobja brez časovne omejitve.

–za največ tri davčna obdobja, če je davčni zavezanec veliko podjetje ali velika skupina;

–brez časovne omejitve, če je davčni zavezanec MSP ali srednja skupina.

Sprememba 17Predlog direktiveČlen 4 – odstavek 1 – pododstavek 3

Države članice zagotovijo, da lahko davčni zavezanci za največ pet davčnih obdobij prenesejo naprej del olajšave za lastniški kapital, ki presega 30 % EBITDA v davčnem obdobju.

črtano

Sprememba 18Predlog direktiveČlen 4 – odstavek 2 – pododstavek 1

Ob upoštevanju člena 5 se osnova za olajšavo za lastniški kapital izračuna kot razlika med ravnjo neto lastniškega kapitala na koncu davčnega obdobja in ravnjo neto lastniškega kapitala na koncu prejšnjega davčnega obdobja.

Sprememba 19Predlog direktiveČlen 4 – odstavek 2 – pododstavek 2

Olajšava za lastniški kapital je enaka osnovi za olajšavo, pomnoženi z 10-letno netvegano obrestno mero za zadevno valuto in povečani za premijo za tveganje v višini 1 % ali, če je davčni zavezanec MSP, za premijo za tveganje v višini 1,5 %.

Olajšava za lastniški kapital je enaka osnovi za olajšavo, pomnoženi z 10-letno netvegano obrestno mero za zadevno valuto in povečani za premijo za tveganje v višini 1 % za MSP.

Sprememba 20Predlog direktiveČlen 4 – odstavek 3

3.Če je po pridobitvi olajšave za lastniški kapital osnova za olajšavo za lastniški kapital v davčnem obdobju negativna, postane znesek, ki je enak negativni olajšavi za lastniški kapital, obdavčljiv za 10 zaporednih davčnih obdobij do zneska skupnega povečanja neto lastniškega kapitala, za katerega je bila taka olajšava pridobljena v skladu s to direktivo, razen če davčni zavezanec predloži zadostne dokaze, da je to posledica računovodskih izgub, nastalih v davčnem obdobju, ali pravne obveze zmanjšanja kapitala.

3.Če je po pridobitvi olajšave za lastniški kapital osnova za olajšavo za lastniški kapital v davčnem obdobju negativna, postane znesek, ki je enak negativni olajšavi za lastniški kapital, obdavčljiv za 10 zaporednih davčnih obdobij za MSP ali srednje skupine oziroma za 7 zaporednih davčnih obdobij za davkoplačevalce, ki niso MSP ali srednja skupina, in sicer do zneska skupnega povečanja neto lastniškega kapitala, za katerega je bila taka olajšava pridobljena v skladu s to direktivo, razen če davčni zavezanec predloži zadostne dokaze, da je to posledica računovodskih izgub, nastalih v davčnem obdobju, ali pravne obveze zmanjšanja kapitala.

Sprememba 21Predlog direktiveČlen 5 – odstavek 3 a (novo)

3a. Države članice zagotovijo, da so ukrepi, ki jih sprejmejo za prenos tega člena v nacionalno zakonodajo, skladni s smernicami Skupine za kodeks ravnanja (obdavčitev podjetij) o sistemih odbitkov nominalnih obresti.

Sprememba 22Predlog direktiveČlen 6 – odstavek 1

1.Države članice zagotovijo, da lahko davčni zavezanec od svoje davčne osnove za namene davka od dohodkov pravnih oseb odbije presežne stroške izposojanja, kot so opredeljeni v členu 1, točka 2, Direktive Sveta (EU) 2016/116435, do zneska (a), ki ustreza 85 % takih stroškov, nastalih v davčnem obdobju. Če je tak znesek višji od zneska (b), določenega v skladu s členom 4 Direktive (EU) 2016/1164, države članice zagotovijo, da je davčni zavezanec upravičen samo do odbitka nižjega od obeh zneskov v davčnem obdobju. Razlika med zneskoma (a) in (b) se prenese naprej ali nazaj v skladu s členom 4 Direktive (EU) 2016/1164.

1.Države članice zagotovijo, da lahko davčni zavezanec, ki ni MSP ali srednja skupina, od svoje davčne osnove za namene davka od dohodkov pravnih oseb odbije presežne stroške izposojanja, kot so opredeljeni v členu 1, točka 2, Direktive Sveta (EU) 2016/116435, do zneska (a), ki ustreza 85 % takih stroškov, nastalih v davčnem obdobju. Če je tak znesek višji od zneska (b), določenega v skladu s členom 4 Direktive (EU) 2016/1164, države članice zagotovijo, da je davčni zavezanec upravičen samo do odbitka nižjega od obeh zneskov v davčnem obdobju. Razlika med zneskoma (a) in (b) se prenese naprej ali nazaj v skladu s členom 4 Direktive (EU) 2016/1164.

_______________

35 Direktiva Sveta (EU) 2016/1164 z dne 12. julija 2016 o določitvi pravil proti praksam izogibanja davkom, ki neposredno vplivajo na delovanje notranjega trga (UL L 193, 19.7.2016, str. 1).

Sprememba 23Predlog direktiveČlen 6 – odstavek 2

2.Odstavek 1 se uporablja za presežne stroške izposojanja, nastale od [Urad za publikacije: vstaviti datum začetka veljavnosti te direktive].

2.Odstavek 1 se uporablja za presežne stroške izposojanja, nastale od 1. januarja 2027.

Sprememba 24Predlog direktiveČlen 7 – odstavek 1 – točka b

(b)število MSP, ki so bila upravičena do olajšave v davčnem obdobju, tudi kot odstotek skupnega števila MSP, ki spadajo v področje uporabe te direktive, in število MSP, ki so bila upravičena do olajšave in so del velikih skupin v smislu člena 3(7) Direktive 2013/34/EU;

(b)število MSP ali srednjih skupin, ki so bili upravičeni do olajšave v davčnem obdobju, tudi kot odstotek skupnega števila MSP in srednjih skupin, ki spadajo v področje uporabe te direktive, in število MSP, ki so bila upravičena do olajšave in so del velikih skupin v smislu člena 3(7) Direktive 2013/34/EU;

Sprememba 25Predlog direktiveČlen 8 – naslov

Poročila

Poročila in pregled

Sprememba 26Predlog direktiveČlen 8 – odstavek 1

1.Komisija do 31. decembra 2027 Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo o izvajanju te direktive.

1.Komisija do 31. decembra 2028 Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo o izvajanju in učinku te direktive, ki mu po potrebi priloži zakonodajni predlog za spremembo te direktive.

V poročilu oceni učinek te direktive, pri tem pa nameni posebno pozornost:

(a) MSP, pri čemer zlasti oceni, ali so se posebni pogoji, ki so jim na voljo, izkazali kot zadostne za to, da se med temi podjetji poveča privlačnost lastniškega financiranja;

(b) omejitvi odbitka obresti, zlasti kar zadeva vpliv zneska (a) iz člena 6(1) na davčne prihodke držav članic;

(c) povezavi z zakonodajnima aktoma na področju davka od dohodkov pravnih oseb, to je direktivo, ki zagotavlja minimalno efektivno davčno stopnjo za globalne dejavnosti velikih multinacionalnih skupin, in direktivo o okviru za obdavčitev dohodkov pravnih oseb v Evropi (BEFIT).

Sprememba 27Predlog direktiveČlen 11 – odstavek 2

2.Države članice lahko odložijo uporabo določb te direktive za davčne zavezance, ki so [1. januarja 2024] upravičeni do olajšave za lastniški kapital v skladu z nacionalno zakonodajo, za obdobje do 10 let, v nobenem primeru pa ne za obdobje, daljše od trajanja ugodnosti v skladu z nacionalno zakonodajo.

2.Države članice lahko odložijo uporabo določb te direktive za davčne zavezance, ki so [1. januarja 2024] upravičeni do olajšave za lastniški kapital v skladu z nacionalno zakonodajo, za obdobje do petih let, v nobenem primeru pa ne za obdobje, daljše od trajanja ugodnosti v skladu z nacionalno zakonodajo.

Sprememba 28Predlog direktiveČlen 11 – odstavek 3 a (novo)

3a.Vsaka država članica pred prenosom te direktive v nacionalno zakonodajo objavi oceno predvidenih fiskalnih stroškov ukrepov, ki naj bi se sprejeli, in posledičnega znižanja dejanske davčne stopnje za podjetja, ter po potrebi sprejme ustrezne ukrepe za zaščito davčnih prihodkov.