1.je trdno prepričan, da program Državljani, enakost, pravice in vrednote edinstveno prispeva h krepitvi državljanske udeležbe in sodelovanja z vidika temeljnih pravic, saj učinkovito združuje vrednote, civilni dialog in državljanstvo ter hkrati spodbuja socialno enakost, enakost spolov in raznolikost, saj podpira varstvo regionalne dediščine in zgodovinsko zavest, spodbuja pa tudi boj proti diskriminaciji in nasilju; meni, da je program bistven instrument za prihodnost EU pri reševanju družbeno-političnih izzivov, kot so pomanjkanje znanja, evroskepticizem, krčenje prostora civilne družbe ter spodkopavanje pravne države in izzivi zanjo po vsej Evropi; spodbuja, naj program podpira ukrepe za krepitev odpornosti organizacij civilne družbe, vključno s tistimi, ki se osredotočajo na pravno državo in vrednote EU;

2.opozarja, da je izvajanje programa še vedno v začetni fazi, saj je bila uredba o njegovi vzpostavitvi sprejeta šele leta 2021; opozarja, da je bilo zato zaključenih le nekaj projektov iz sklopa 3 in da je na voljo le malo informacij od upravičencev, ki bi omogočile natančno oceno rezultatov;

3.poziva Komisijo, naj v sklopu programa prednostno zbira podatke, zlasti o prikrajšanih skupinah, vključno z marginaliziranimi skupnostmi, manjšinami in ranljivim prebivalstvom, da bi obravnavali njihove edinstvene izzive in spodbujali raziskave o njihovih izkušnjah vztraja, da je treba vzpostaviti močne mehanizme za spremljanje in ocenjevanje; poudarja, da bo ta pristop koristen za oblikovanje politik, zagotavljanje smiselne udeležbe prikrajšanih skupin v pobudah za državljansko udejstvovanje in okrepitev njihovega glasu ter oblikovanje bolj vključujočega in pravičnega programa, hkrati pa bo zagotovil boljše ocene v prihodnosti na splošno;

4.poudarja, da se je program soočal s številnimi izzivi, ki so ovirali začetne faze njegovega izvajanja, med katerimi so bili številni zunanji dejavniki, kot sta pandemija covida-19 in ruska vojaška agresija nad Ukrajino, ki so ovirali in ogrožali pravice državljanov in njihovo sodelovanje v demokraciji; vendar ugotavlja, da je program po počasnem začetku dobil zagon in trenutno dobro deluje; poudarja tudi, da je treba organizirati kampanje ozaveščanja, da bi dosegli širše prebivalstvo, zlasti s podeželja;

5.je zaskrbljen, ker se zdi, da sta uporaba in uvedba novih digitalnih orodij za izvrševanje sredstev EU (npr. orodje eGrants) za upravičence ključna težava, kar zadeva razvoj programa; obžaluje, da so zapleteni postopki ovirali tudi sodelovanje manjših organizacij, ki nimajo dovolj časa in sredstev, da bi se prijavile v določenem roku; meni, da je program zaradi zasnove teh orodij manj prilagodljiv novostim in spreminjajočim se potrebam; poziva k odpravi upravnih bremen ter poenostavitvi postopkov prijave, sklepanja pogodb in poročanja; poudarja, da poenostavitev upravnih zahtev vključuje tudi učinkovitejši in prožnejši postopek prijave za organizacije, ki so podpisale večletne okvirne sporazume o partnerstvu, tudi zato, da bi lahko predvideli razvoj politik; poudarja tudi, da je treba portal za prijave narediti uporabniku prijaznejši, zlasti za manjše organizacije, ter poskrbeti, da bodo vsi dokumenti, povezani s postopkom, prevedeni v vse jezike EU, da povečali udeležbo iz vseh držav članic in zagotovili kulturno raznolikost;

6.obžaluje, da za države članice ni obvezno, da vzpostavijo nacionalno kontaktno točko programa, ki vložnikom, deležnikom in upravičencem nudi nepristranske nasvete, koristne informacije in podporo, vključno s pomočjo pri postopku prijave, ter zagotavlja razumljive informacije o rezultatih programa; z obžalovanjem ugotavlja, da je do junija 2023 nacionalne kontaktne točke imelo le 20 držav članic;

7.je zelo zaskrbljen, ker sedanje stopnje inflacije vplivajo na tekoče stroške upravičencev programa; obžaluje, da se upravičenci soočajo z izzivi pri izvajanju načrtovanih dejavnosti, zlasti v zvezi s stroški na enoto za potovanje, nastanitev in dnevnice, in da bodo morda morali zmanjšati nekatere prvotno načrtovane dejavnosti, da bi ostali v okviru proračuna;

8.poziva Komisijo, naj ustanovi skupino za civilni dialog, da bi zagotovila reden, odprt in pregleden dialog za krepitev civilnega dialoga v okviru programa tako, da bo podpiral dvosmerni proces med institucijami na vseh ravneh in z vsemi ustreznimi deležniki, zlasti organizacijami civilne družbe, ter v okviru izvajanja člena 11 Uredbe (EU) 2021/692, civilni dialog pa naj uporabi tudi kot orodje za upravljanje, za določitev prednostnih nalog za dvoletni program dela ter nadaljnje spodbujanje kolektivne razsežnosti državljanske udeležbe kot ključnega elementa demokracije in pravne države; v zvezi s tem opozarja, da je treba spodbujati inovativne ukrepe v podporo dialogu s civilno družbo, tudi z namenom gojenja kulture partnerstva s prejemniki sredstev, ki temelji na zaupanju; poziva zlasti k ukrepom za krepitev zmogljivosti v podporo širokemu sodelovanju civilne družbe, zlasti prek povezav z drugimi programi financiranja v deljenem upravljanju, kot je instrument tehnične podpore;

9.opozarja, da se je treba spodbujati aktivno udeležbo državljanov s krepitvijo evropske razsežnosti državljanske vzgoje, tako v učnih načrtih kot pri obšolskih dejavnostih; poudarja, da lahko resnično evropska državljanska vzgoja državljane obvešča in oblikuje v duhu državljanskega udejstvovanja in udeležbe ter da so lahko pri tem ustrezne smernice EU koristno orodje; poudarja, kako pomembno je prebivalce EU, ki niso njeni državljani, in njihove organizacije, ki jih vodijo sami, vključiti v ciljno skupino programa, saj bo to okrepilo demokratično upravljanje, pravno državo in socialno vključenost;

10.poziva države članice, ki še niso odprle nacionalnih kontaktnih točk, naj to storijo čim prej, in poziva Komisijo, naj še naprej sodeluje z mrežo nacionalnih kontaktnih točk prek srečanj, ukrepov usposabljanja in namenskih izmenjav, saj so bile te doslej organizirane zelo uspešno; v zvezi s tem spodbuja Komisijo, države članice in nacionalne kontaktne točke, naj vzpostavijo evropsko mrežo nacionalnih kontaktnih točk, da bi olajšale izmenjavo primerov dobre prakse in znanj; Komisijo tudi spodbuja, naj vzpostavi mrežo upravičencev programa, da bodo lahko delili svoje izkušnje, si izmenjevali primere dobre prakse in bolje razumeli lokalne in nacionalne okoliščine v EU in zunaj nje;

11.je seznanjen z rezultati različnih vrst mehanizmov za ponovno dodeljevanje nepovratnih sredstev v okviru programa, ki so bili doslej zelo spodbudni; poziva h kvalitativni in kvantitativni analizi različnih razpisov za ponovno dodelitev sredstev, da bi jih po potrebi razširili na druge sklope programa, zlasti na sklop 3, s čimer bi zagotovili, da sredstva EU dosežejo lokalne organizacije civilne družbe, ki imajo dolgoletne dosežke in bogate izkušnje; poziva Komisijo, naj dodatno poenostavi upravne postopke in zahteve za ponovno dodelitev sredstev, da bi organizacijam, ki zaprosijo za ponovno dodelitev sredstev, omogočila večjo prožnost v odnosu do podizvajalcev ter zagotovila ustrezne standarde dela, zdravstvenega varstva in socialne zaščite; meni, da bi bilo treba zahteve za sofinanciranje revidirati, da bi pravila prilagodili položaju upravičenca ter tako podprli več različnih upravičencev, vključno s posamezniki in mikrostrukturami, in tematskih področij; vztraja, da je treba spodbujati, da se program uporablja v celotnem izobraževalnem sektorju, vključno z učenci, učitelji, pedagoškim osebjem in mladinskimi delavci; poudarja, da bi moralo financiranje iz programa na področju pravic, enakosti, vrednot in državljanske udeležbe, za katero so drugi viri financiranja zelo omejeni ali pa jih sploh ni, zajemati večji odstotni delež zneskov nepovratnih sredstev; poziva Komisijo, naj poskrbi, da bodo sredstva dodeljena strukturam, ki spoštujejo Listino Evropske unije o temeljnih pravicah, na primer z vzpostavitvijo nadzornih mehanizmov, ki bodo zagotovili ustrezne delovne in zdravstvene standarde in standarde socialne zaščite; poziva k oceni mehanizmov za ponovno dodeljevanje, da bi ocenili njihovo učinkovitost in prožnost pri doseganju lokalnih skupin in podpiranju organizacij v državah, kjer se prostor civilne družbe krči;

12.poziva, naj se proračun programa v naslednjem večletnem finančnem okviru poveča na 2,6 milijarde EUR, da bi zadostili vse večjemu povpraševanju po pobudah za državljansko udejstvovanje in demokratično udeležbo, ter k vzpostavitvi ad hoc mehanizma za zaščito zagovornikov človekovih pravic, podobnega mehanizmom, vzpostavljenim za zagovornike človekovih pravic zunaj EU ali za zaščito novinarjev, ter na splošno za obravnavanje vpliva inflacije na stroške programa, tudi ob upoštevanju sklepov konference o prihodnosti Evrope o evropskem državljanstvu in izobraževanju ter strateškega pomena programa za izvajanje prednostnih nalog EU;

13.poudarja, da so učinkovite dejavnosti obveščanja in ozaveščanja bistvenega pomena za uspeh programa, zato jim je treba dati prednost, da bi pritegnili morebitne upravičence, zlasti na lokalni ravni;

14.priznava, da so izmenjave in sodelovanje pri dejavnostih v okviru programa ključnega pomena za krepitev zmogljivosti organizacij civilne družbe za državljansko udeležbo in spodbujanje vrednot EU v državah, ki niso članice EU; poudarja, da se aktivna udeležba in zavezanost evropskim vrednotam ne začneta s pristopnimi sporazumi, ampak sta rezultat dolgoletnega dela aktivistov in organizacij civilne družbe, ki spodbujajo te ideje in podpirajo lokalne aktiviste v državah, ki niso članice EU; spodbuja Komisijo, naj olajša sodelovanje državljanov tretjih držav, tako da v dejavnosti programa vključuje organizacije in predstavnike civilne družbe iz tretjih držav; zato poziva, naj program krije stroške udeležbe predstavnikov civilne družbe, vsaj tistih iz držav kandidatk in pridruženih držav, ne glede na to, ali je njihova država vključena v program ali ne; poudarja, da je treba izzive, povezane z vojno v Ukrajini, reševati s spodbujanjem projektov z ukrajinskimi partnerji v okviru spominskih dejavnosti, dejavnosti demokratičnega sodelovanja in obnove ukrajinske kulturne dediščine;

15.znova poziva, naj se program uporabi kot vzvod za ukrepanje na področju evropske zgodovinske zavesti tako, da bo aktivno podpiral strukture, namenjene spodbujanju kritičnega zgodovinskega spomina, na primer pri nadnacionalnih raziskavah in obiskih spominskih krajev v EU in zunaj nje; zlasti, da se obsodi zgodovinski in kulturni revizionizem; poziva Komisijo in države članice, naj bodo pozorne na občutljiva družbena vprašanja, ki bi jih bilo mogoče instrumentalizirati;

16.poziva, naj se s programom podpira porajajoča dinamika, da se pobratenje mest in mrež mest poveže s pobratenjem izobraževalnih ustanov, kar lahko okrepi evropsko razsežnost, izmenjavo primerov dobre prakse in občutek pripadnosti;

17.poziva Komisijo, naj dodatno poenostavi upravne postopke za štiriletna okvirna partnerstva za nepovratna sredstva za poslovanje, zlasti glede posebnih značilnosti uporabljenega orodja IT, ki se zdi bolj primerno za značaj nepovratnih sredstev za ukrepe;

18.naroči svoji predsednici, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.