P9_TA(2024)0010Izvajanje strategij teritorialnega razvoja (uredba o skupnih določbah, naslov III, poglavje II) in njegova uporaba v Teritorialni agendi Evropske unije 2030Resolucija Evropskega parlamenta z dne 16. januarja 2024 o izvajanju strategij teritorialnega razvoja (uredba o skupnih določbah, naslov III, poglavje II) in njegovi uporabi v Teritorialni agendi Evropske unije 2030 (2023/2048(INI))Evropski parlament,

–ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti naslova XVIII Pogodbe,

–ob upoštevanju Uredbe (EU) 2021/1060 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. junija 2021 o določitvi skupnih določb o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu plus, Kohezijskem skladu, Skladu za pravični prehod in Evropskem skladu za pomorstvo, ribištvo in akvakulturo ter finančnih pravil zanje in za Sklad za azil, migracije in vključevanje, Sklad za notranjo varnost in Instrument za finančno podporo za upravljanje meja in vizumsko politiko UL L 231, 30.6.2021, str. 159. (v nadaljnjem besedilu: uredba o skupnih določbah),

–ob upoštevanju Uredbe (EU) 2021/1058 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. junija 2021 o Evropskem skladu za regionalni razvoj in Kohezijskem skladu UL L 231, 30.6.2021, str. 60.,

–ob upoštevanju Uredbe (EU) 2021/1059 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. junija 2021 o posebnih določbah za cilj „evropsko teritorialno sodelovanje“ (Interreg), ki ga podpirajo Evropski sklad za regionalni razvoj in instrumenti za zunanje financiranje UL L 231, 30.6.2021, str. 94.,

–ob upoštevanju Uredbe (EU) 2021/1056 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. junija 2021 o vzpostavitvi Sklada za pravični prehod UL L 231, 30.6.2021, str. 1.,

–ob upoštevanju Uredbe (EU) 2021/2115 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 2. decembra 2021 o določitvi pravil o podpori za strateške načrte, ki jih pripravijo države članice v okviru skupne kmetijske politike (strateški načrti SKP) in se financirajo iz Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada (EKJS) in Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP), ter o razveljavitvi uredb (EU) št. 1305/2013 in (EU) št. 1307/2013 UL L 435, 6.12.2021, str. 1.,

–ob upoštevanju Uredbe (EU) 2020/2220 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. decembra 2020 o določitvi nekaterih prehodnih določb za podporo iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) in Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada (EKJS) v letih 2021 in 2022 ter o spremembi uredb (EU) št. 1305/2013, (EU) št. 1306/2013 in (EU) št. 1307/2013 glede sredstev in uporabe v letih 2021 in 2022 ter Uredbe (EU) št. 1308/2013 glede sredstev in razdelitve take podpore v letih 2021 in 2022 UL L 437, 28.12.2020, str. 1.,

–ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1303/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o skupnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu, Evropskem kmetijskem skladu za razvoj podeželja in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo, o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo ter o razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1083/2006 UL L 347, 20.12.2013, str. 320.,

–ob upoštevanju sporazuma, sprejetega na 21. konferenci pogodbenic Okvirne konvencije Organizacije združenih narodov o spremembi podnebja (COP21) 12. decembra 2015 v Parizu (Pariški sporazum),

–ob upoštevanju agende OZN za trajnostni razvoj do leta 2030, zlasti cilja trajnostnega razvoja št. 11 o trajnostnih mestih in skupnostih,

–ob upoštevanju Teritorialne agende 2030 – Prihodnost za vse kraje, sprejete 1. decembra 2020 na neformalnem srečanju ministrov, pristojnih za prostorsko načrtovanje, teritorialni razvoj in/ali teritorialno kohezijo,

–ob upoštevanju dogovora iz Amsterdama, s katerim je bila vzpostavljena urbana agenda EU in ki je bil sprejet 30. maja 2016 na neformalnem srečanju ministrov EU, pristojnih za mestno politiko,

–ob upoštevanju nove Leipziške listine – preobrazbena moč mest za skupno dobro, ki je bila sprejeta 30. novembra 2020 na neformalnem srečanju ministrov o mestni politiki,

–ob upoštevanju ljubljanskega dogovora, ki je bil sprejet 26. novembra 2021 na neformalnem srečanju ministrov, pristojnih za mestno politiko,

–ob upoštevanju nove urbane agende, ki so jo Združeni narodi (OZN) sprejeli 20. oktobra 2016,

–ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 17. januarja 2023 z naslovom Izkoriščanje potenciala nadarjenih posameznikov v evropskih regijah (COM(2023)0032),

–ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 4. februarja 2022 o osmem kohezijskem poročilu: Kohezija v Evropi do leta 2050 (COM(2022)0034),

–ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 30. junija 2021 z naslovom Dolgoročna vizija za podeželska območja EU – do močnejših, povezanih, odpornih in uspešnih podeželskih območij do leta 2040 (COM(2021)0345),

–ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 3. marca 2021 z naslovom Unija enakosti: strategija o pravicah invalidov za obdobje 2021–2030 (COM(2021)0101),

–ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 11. decembra 2019 z naslovom Evropski zeleni dogovor (COM(2019)0640),

–ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 17. septembra 2020 z naslovom Krepitev evropskih podnebnih ambicij do leta 2030 – Vlaganje v podnebno nevtralno prihodnost v korist naših državljanov (COM(2020)0562),

–ob upoštevanju pobude Komisije za novi evropski Bauhaus, ki se je začela izvajati 16. septembra 2020,

–ob upoštevanju delovnega dokumenta služb Komisije z dne 17. junija 2022 z naslovom New European Bauhaus territorial development model (NEB TDM) financial instrument (Finančni instrument modela teritorialnega razvoja novega evropskega Bauhausa (NEB TDM)) (SWD(2022)0172),

–ob upoštevanju svoje resolucije z dne 14. septembra 2022 o novem evropskem Bauhausu UL C 125, 5.4.2023, str. 56.,

–ob upoštevanju svoje resolucije z dne 13. decembra 2022 o dolgoročni viziji za podeželska območja EU – do močnejših, povezanih, odpornih in uspešnih podeželskih območij do leta 2040 UL C 177, 17.5.2023, str. 35.,

–ob upoštevanju svoje resolucije z dne 15. septembra 2022 o ekonomski, socialni in teritorialni koheziji v EU: osmo poročilo o koheziji UL C 125, 5.4.2023, str. 100.,

–ob upoštevanju svoje resolucije z dne 15. februarja 2022 o izzivih za mestna območja v obdobju po covidu-19 UL C 342, 6.9.2022, str. 2.,

–ob upoštevanju svoje resolucije z dne 20. maja 2021 o tem, kako spremeniti demografske trende v regijah EU z instrumenti kohezijske politike UL C 15, 12.1.2022, str. 125.,

–ob upoštevanju svoje resolucije z dne 25. marca 2021 o kohezijski politiki in regionalnih okoljskih strategijah v boju proti podnebnim spremembam UL C 494, 8.12.2021, str. 26.,

–ob upoštevanju svoje resolucije z dne 13. marca 2018 o vlogi regij in mest EU pri izvajanju Pariškega sporazuma o podnebnih spremembah (COP 21) UL C 162, 10.5.2019, str. 31.,

–ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 18. septembra 2020 – Revizija teritorialne agende EU, Leipziške listine in agende EU za mesta UL C 429, 11.12.2020, str. 145.,

–ob upoštevanju poglobljene analize z naslovom Territorial Agenda 2030 – Implementation Review (Teritorialna agenda 2030 – pregled izvajanja), ki jo je Generalni direktorat za notranjo politiko objavil 7. junija 2023 Poglobljena analiza – Territorial Agenda 2030 – Implementation Review (Teritorialna agenda 2030 – pregled izvajanja), Evropski parlament, Generalni direktorat za notranjo politiko, tematski sektor B – strukturna in kohezijska politika, 7. junij 2023.,

–ob upoštevanju študije, izvedene za Generalni direktorat Komisije za regionalno in mestno politiko (GD REGIO) z naslovom Integrated territorial and urban strategies: how are ESIF adding value in 2014-2020 (Celostne teritorialne in mestne strategije: kakšna je dodana vrednost skladov ESI v obdobju 2014–2020), objavljene decembra 2017 Evropska komisija, Integrated territorial and urban strategies: how are ESIF adding value in 2014-2020? – Final Report (Celostne ozemeljske in urbane strategije: kako skladi ESI dodajajo vrednost v obdobju 2014–2020? – Končno poročilo), december 2017.,

–ob upoštevanju interaktivnega orodja STRAT-Board, ki sta ga razvila Skupno raziskovalno središče (JRC) Evropske komisije in GD REGIO ter ki prikazuje, kako evropski strukturni in investicijski skladi (skladi ESI) podpirajo celostni pristop k mestnemu in teritorialnemu razvoju Evropska komisija, STRAT-Board.,

–ob upoštevanju priročnika o teritorialnih in lokalnih razvojnih strategijah Evropska komisija, Handbook of territorial and local development strategies (Priročnik o teritorialnih in lokalnih razvojnih strategijah). ter priročnika o strategijah trajnostnega razvoja mest Evropska komisija, Handbook of Sustainable Urban Development Strategies (Priročnik o strategijah trajnostnega razvoja mest)., ki ju je objavil JRC,

–ob upoštevanju delovnega dokumenta GD REGIO z naslovom The geography of EU discontent and the regional development trap (Geografija nezadovoljstva EU in regionalna razvojna past), objavljenega marca 2023,

–ob upoštevanju študije, izvedene za Svet evropskih občin in regij, z naslovom ITI and CLLD. The use of integrated territorial tools in cohesion policy (Celostne teritorialne naložbe in lokalni razvoj, ki ga vodi skupnost. Uporaba celostnih teritorialnih orodij v kohezijski politiki), objavljene decembra 2022,

–ob upoštevanju Leipziške listine o trajnostnih evropskih mestih iz leta 2007 in nove Leipziške listine – preobrazbena moč mest za skupno dobro z dne 30. novembra 2020,

–ob upoštevanju člena 54 Poslovnika ter člena 1(1)(e) sklepa konference predsednikov z dne 12. decembra 2002 o postopku pridobitve dovoljenja za pripravo samoiniciativnih poročil in priloge 3 k temu sklepu,

–ob upoštevanju mnenja Odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja,

–ob upoštevanju poročila Odbora za regionalni razvoj (A9-0420/2023),

A.ker kohezijska politika ostaja in bi morala ostati glavna naložbena politika za regije in mesta EU in ni namenjena temu, da bi stalno veljala za prvo izbiro finančne pomoči v primeru nepredvidenih dogodkov, ki pretresajo našo družbo in gospodarstvo; ker je Teritorialna agenda vodilni instrument za teritorialno politiko EU, kot se odraža v njenih nacionalnih programih in projektih, pri čemer prinaša usmeritev za strateško prostorsko načrtovanje in regionalni razvoj, poziva h krepitvi teritorialne razsežnosti sektorskih politik na vseh ravneh upravljanja ter si prizadeva spodbujati vključujočo in trajnostno prihodnost za vsa mesta ter prispevati k doseganju ciljev trajnostnega razvoja v Evropi;

B.ker se izzivi, s katerimi se srečujejo regije EU, prepoznajo in upravljajo na teritorialni ravni;

C.ker se prejšnja in sedanja uredba o skupnih določbah ne sklicujeta posebej na Teritorialno agendo 2020 oziroma Teritorialno agendo 2030; ker je v poglavju II naslova III veljavne uredbe o skupnih določbah določena podlaga za črpanje sredstev kohezijske politike prek teritorialnih razvojnih strategij; ker je v členu 7 Uredbe (EU) št. 1301/2013 Uredba (EU) št. 1301/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o Evropskem skladu za regionalni razvoj in o posebnih določbah glede cilja "naložbe za rast in delovna mesta" ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1080/2006 (UL L 347, 20.12.2013, str. 289). kot okviru za izbiro posameznih operacij naveden trajnostni razvoj mest, ki temelji na celostnih trajnostnih strategijah za mesta;

D.ker je cilj lokalnega pristopa k oblikovanju politik, ki temelji na celostnem teritorialnem razvoju, sprostiti edinstveni potencial, povezan s teritorialnimi viri, znanjem in sredstvi, ob hkratnem priznavanju, da so potrebne prilagojene rešitve za različne vrste območij;

E.ker se zdi, da so bile poleg počasnega črpanja sredstev glavne težave, s katerimi so se v obdobju 2014–2020 srečevale lokalne in regionalne institucije ter civilna družba, nezadostna tehnična in upravna pomoč, nesorazmerne birokratske ovire, pomanjkanje veščin in usposabljanja, znanja in krepitve zmogljivosti ter slabo sodelovanje med različnimi ravnmi upravljanja;

F.ker se zdi, da v regijah in administrativnih enotah, kjer se izvaja pobuda LEADER, obvezna funkcija vodje lokalne akcijske skupine prispeva k izboljšanju uspešnosti in črpanja regionalnih sredstev;

G.ker je treba bogastvo teritorialne raznolikosti EU obravnavati kot dinamičen in kompleksen sistem, v katerem se vsaka regija spopada z razvojnimi izzivi, ki so odvisni od njenih lastnih posebnosti; ker so čedalje večje neenakosti med kraji in med ljudmi dosegle kritično raven ter je potrebno usklajeno ukrepanje na vseh geografskih ravneh in ravneh upravljanja, da bi zagotovili pozitivne prihodnje perspektive za vse ljudi in kraje po vsej EU;

H.ker priročnik o teritorialnih in lokalnih razvojnih strategijah ponuja metodološko podporo na vseh ravneh;

I.ker je mikrokohezija oblika ravnovesja za nerazvita območja znotraj razvitejših regij; ker se s Teritorialno agendo, ki se izrecno osredotoča na „kraje in ljudi“, poleg teritorialne kohezije uvaja zamisel o „medosebni koheziji“, ob upoštevanju, da je te razlike mogoče odpraviti le tako, da se večja pozornost nameni raznolikosti in potencialu ozemelj ter da se oblikujejo lokalne politike in strategije z namenom boljšega vključevanja teritorialne razsežnosti v vsa sredstva EU;

J.ker člen 28 uredbe o skupnih določbah celostne teritorialne naložbe in lokalni razvoj, ki ga vodi skupnost, določa kot instrumenta za izvajanje teritorialnih razvojnih strategij ter poziva k skladnosti in usklajevanju med skladi, kadar se jih več uporablja za isto strategijo za regionalni ali lokalni razvoj; ker so ti instrumenti namenjeni teritorialnemu razvoju od spodaj navzgor in krepijo dejavno sodelovanje lokalnih deležnikov;

K.ker je bilo v obdobju 2014–2020 v takratnih 28 državah članicah načrtovanih 1 975 strategij, ki so bile financirane z 19 milijardami EUR iz Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR), od tega pa je bilo 13,8 milijarde EUR dodeljenih celostnim teritorialnim naložbam v devetih državah članicah;

L.ker je bil lokalni razvoj, ki ga vodi skupnost, drugo najpogostejše orodje, ki so ga države članice uporabile za razvoj teritorialnih ali lokalnih strategij v obdobju 2014–2020, ter zagotavlja, da bodo lokalni in regionalni organi in deležniki tesno vključeni v pripravo, izvajanje in spremljanje prejetih sredstev EU; ker v programskem obdobju 2021–2027 ni dodeljevanja sredstev za uporabo lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost;

M.ker izvajanje celostnih teritorialnih naložb in lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost, po EU še vedno poteka neenakomerno ter se zdi, da več držav članic in organov upravljanja ni zelo zavezanih njihovemu izvajanju; ker si države članice različno razlagajo in izvajajo cilj politike št. 5 „Evropa, ki je bliže državljanom“, posledica tega pa je nizka stopnja izvajanja celostnih teritorialnih naložb in lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost; ker bi morala sozakonodajalca v prihodnosti razmisliti o prožnejšem izvajanju cilja politike št. 5 brez strogih zahtev glede strategij in upravljanja, zaradi česar bi bil bolj odprt za vse vrste pobud, ki prispevajo k regionalnemu in lokalnemu razvoju;

N.ker so celostne teritorialne naložbe in lokalni razvoj, ki ga vodi skupnost, instrumenti, ki bi morali biti namenjeni ne le spodbujanju pristopa k teritorialnemu razvoju od spodaj navzgor z vključevanjem lokalnih in regionalnih oblasti že od začetka, temveč tudi spodbujanju dialoga med različnimi deležniki in povečanju sodelovanja med javnim in zasebnim sektorjem, pa tudi s spodbujanjem sodelovanja in prenosa informacij med vsemi ravnmi upravljanja;

O.ker sta v Teritorialni agendi 2030 Parlament in njegov Odbor za regionalni razvoj kot odbor, pristojen za ekonomsko, socialno in teritorialno kohezijo, pozvana, naj upoštevata njene cilje in zagovarjata njene prednostne naloge v zakonodajnih postopkih EU;

P.ker so celostni teritorialni razvoj in lokalne politike nujni pogoji za doseganje strateških ciljev EU, kot sta zeleni in digitalni prehod; ker lahko lokalne politike pomagajo območjem, da se izognejo dolgoročnemu gospodarskemu nazadovanju in pasti regionalnega razvoja, ko regija ne more ohraniti gospodarske dinamike v smislu dohodka, produktivnosti in zaposlovanja;

Q.ker sta v Teritorialni agendi 2030 opredeljena dva splošna cilja, in sicer pravična Evropa in zelena Evropa, ki imata šest prednostnih nalog (uravnotežena Evropa, funkcionalne regije, čezmejno povezovanje, zdravo okolje, krožno gospodarstvo in trajnostne povezave) za razvoj evropskega prostora kot celote skupaj z vsemi njegovimi kraji; ker so s Teritorialno agendo 2030 cilji teritorialnega razvoja EU dodatno usklajeni z agendo OZN za trajnostni razvoj do leta 2030 ter evropskim zelenim dogovorom; ker urbana agenda EU v okviru Leipziške listine podpira cilje Teritorialne agende 2030;

R.ker je lahko močan skupni teritorialni razvoj na podlagi uredbe o skupnih določbah in prek izvajanja Teritorialne agende 2030 sredstvo za krepitev solidarnosti in demokratičnih procesov ter za doseganje pravične in zelene EU; ker teritorialni pristopi dodajajo vrednost z uporabo strateškega, prostorskega vidika, ki zajema posebne kombinacije socialnih, institucionalnih, gospodarskih in okoljskih izzivov in priložnosti, ki vplivajo na razvoj vseh vrst ozemelj;

S.ker izvajanje prednostnih nalog Teritorialne agende 2030 po EU še vedno poteka neenakomerno, zlasti ob upoštevanju prostorskih razlik, kot je otoška lega; ker ugotovitve Teritorialne agende 2030 kažejo na vse večje neenakosti v EU, ki še povečujejo razlike med ljudmi in območji;

T.ker je v Teritorialni agendi 2030 pozvano, naj se okrepi teritorialna razsežnost sektorskih politik na vseh ravneh upravljanja; ker so vodilna načela Teritorialne agende 2030 vključena v dve prednostni nalogi, ki sta „Ljudje in mesta se razhajajo“ in „Trajnostni razvoj in podnebne spremembe“;

U.ker je bilo s sprejetjem Teritorialne agende 2030 uvedenih sedem pilotnih ukrepov, ki se uporabljajo kot primer uporabe njenih ciljev na terenu, na lokalni in regionalni ravni, ter so navdih za skupne ukrepe po vsej EU, in sicer: „Prihodnost za regije, ki zaostajajo v razvoju“, „Kako sektorske politike vplivajo na prostorska (ne)ravnovesja“, „Majhni kraji so pomembni“, „Čezmejno prostorsko načrtovanje“, „Podnebni ukrepi v alpskih mestih“, „Prilagajanje podnebnim spremembam in odpornost na podnebne spremembe s pomočjo krajinskega prehoda“ ter „Zmanjšanje izgube naravnih lastnosti zemljišč, širjenja mestnih območij in pozidave tal v mestih različnih velikosti in na funkcionalnih mestnih območjih“;

V.ker je ob upoštevanju omejenega geografskega ravnotežja pri razvoju teh pilotnih ukrepov in upravnih težav, ki so se pojavile, ko so bili pilotni ukrepi financirani iz več programov, potrebno boljše zbiranje podatkov, pa tudi skladna revizija Teritorialne agende 2030;

1.poudarja, da je bilo v obdobju 2014–2020 le 28 % strategij za trajnostni razvoj mest izvedenih prek orodja celostnih teritorialnih naložb; poziva Komisijo, naj sprejme ukrepe za spodbujanje uporabe teh orodij za razvoj Teritorialne agende 2030, zlasti z izboljšanimi komunikacijskimi dejavnostmi;

2.poudarja, da ukrepi, ki se izvajajo v okviru lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost, kot so ukrepi v okviru programa LEADER, pomembno prispevajo k teritorialnemu razvoju; poziva Komisijo in države članice, naj okrepijo program LEADER, tako da povečajo njegova proračunska sredstva ter lokalnim akcijskim skupinam zagotovijo visoko raven avtonomije pri ustanavljanju, odločanju ter zmanjševanju upravnega bremena;

3.poziva Komisijo, naj rezultate prihodnjega poročila o oceni za leto 2024 za programsko obdobje 2014–2020 ter rezultate ukrepov, izvedenih v okviru lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost, kot so ukrepi iz programa LEADER, uporabi za podporo programom za obdobje 2021–2027; opozarja na pomen kvalitativne analize orodij teritorialnega razvoja; v zvezi s tem obžaluje ugotovitev posebnega poročila Evropskega računskega sodišča o pobudi LEADER in lokalnem razvoju, ki ga vodi skupnost, da o njunih koristih ni zadostnih dokazov;

4.pozdravlja priročnik o teritorialnih in lokalnih razvojnih strategijah ter priročnik o strategijah trajnostnega razvoja mest kot vodili na vseh upravnih ravneh za oblikovanje, izvajanje in spremljanje teritorialnih in lokalnih razvojnih strategij, vključno s strategijami za razvoj mest; meni, da bi bilo treba pri regionalnem razvoju spodbujati razširjanje dobre prakse, da se zagotovita učinkovitost in trajnostnost projektov; vendar obžaluje, da sta bila ta priročnika objavljena prepozno, in spodbuja Komisijo, naj pravočasno pripravi smernice za poenostavitev postopka priprave programov; poudarja, da je treba državam članicam ponuditi več smernic in večjo prožnost glede izvajanja cilja politike št. 5 „Evropa, ki je bliže državljanom“ in ukrepov za dosego tega cilja ter jih uskladiti s tistimi iz Teritorialne agende 2030 in ustvariti spodbude za dodelitev več sredstev za cilj politike št. 5;

5.poziva države članice, naj spodbujajo strateško prostorsko načrtovanje, pri katerem bodo ozemlja upoštevana kot celota zunaj metropolitanskih, mestnih in funkcionalnih mestnih območij; poleg tega poziva države članice, naj okrepijo povezave med podeželjem in mesti kot način za doseganje bolj uravnoteženega teritorialnega razvoja po vsej EU ter naj razmislijo o čezmejnem načrtovanju in izvajanju s pristopi od spodaj navzgor, kot sta razvoj, ki ga vodi skupnost, in celostne teritorialne naložbe;

6.poziva Komisijo in Svet, naj namenita sredstva za podeželska območja in regije, ki so prizadete zaradi hudih in stalnih neugodnih naravnih ali demografskih razmer, na enak način, kot je 8 % sredstev kohezijske politike namenjenih razvoju programov v okviru urbane agende; ugotavlja, da bi bilo treba ta sredstva uporabljati predvsem z orodji celostnega teritorialnega razvoja;

7.upošteva prikazane zmogljivosti lokalnih in regionalnih oblasti pri izvajanju in upravljanju teritorialnih orodij ter meni, da je treba spremeniti paradigmo vključevanja lokalnih in regionalnih oblasti v načrtovanje, izvajanje in upravljanje teritorialnih orodij; poziva k učinkovitemu izvajanju načela partnerstva ter poglobljenemu posvetovanju z lokalnimi in regionalnimi organi ter drugimi deležniki, preden se opredelijo celostne teritorialne naložbe in lokalni razvoj, ki ga vodi skupnost; poudarja pomen pristopa k teritorialnemu razvoju od spodaj navzgor, pri čemer je treba hkrati omogočiti državljanom, da prevzamejo odgovornost za razvoj svojih ozemelj;

8.poziva, da se teritorialne ali lokalne razvojne strategije, ki so financirane z več kot enim programom, v skladu s členom 28 uredbe o skupnih določbah in po potrebi s podporo Komisije združijo v enotni postopek, da bi preprečili zamude in upravne ovire; pozdravlja možnost, ki je bila uvedena v programskem obdobju 2021–2027, da se določi glavni sklad za strategije, ki jih financira več kot en sklad;

9.ugotavlja, da so teritorialni instrumenti, kot sta lokalni razvoj, ki ga vodi skupnost, in celostne teritorialne naložbe, preverjeni ukrepi, ki Evropo približujejo državljanom; ugotavlja, da podatki v orodju STRAT-Board za obdobje 2014–2020 kažejo, da je imel lokalni razvoj, ki ga vodi skupnost, pomembno vlogo pri razvoju teritorialnih strategij, ter poudarja velik interes na lokalni ravni za dejavno sodelovanje pri razvoju teh strategij; poziva države članice in Komisijo, naj poenostavijo administrativno upravljanje sredstev, zlasti v primerih, ko se za lokalni razvoj, ki ga vodi skupnost, sredstva črpajo iz več kot enega sklada; poudarja, da so celostne teritorialne naložbe glavno orodje, ki ga uporabljajo države članice z večjo dodelitvijo sredstev ESRR, saj lahko hitro absorbirajo zneske in lahko pokrivajo več glavnih osi v enem ali več programih;

10.poudarja jasno ločevanje med državami članicami, ki so zavezane razvoju celostnih teritorialnih naložb ali lokalnemu razvoju, ki ga vodi skupnost, in tistimi, ki temu niso zavezane; poziva Komisijo, naj pojasni to razlikovanje, da bi se izognili geografskim neskladjem, in priskrbi prilagojeno tehnično podporo za države članice, ki teh teritorialnih orodij niso izkoristile; spodbuja vse države članice, naj v večji meri izkoristijo orodja celostnega teritorialnega razvoja, kot je opredeljen v členu 28 uredbe o skupnih določbah, in zagotovijo spoštovanje partnerstva, kot je opredeljeno v členu 8 te uredbe; meni, da bi morala biti orodja celostnega teritorialnega razvoja za države članice obvezna;

11.priznava tehnične poenostavitve v zvezi s teritorialnim razvojem, ki so bile uvedene v programskem obdobju 2021–2027; vseeno poziva Komisijo in države članice, naj ohranijo potrebne dodatne upravne predpise na najnižji možni ravni in se bolj osredotočijo na sorazmernost, saj imajo majhni projekti trenutno sorazmerno večje upravno breme (za upravičence) in upravne stroške (za organe, pristojne za programe) kot obsežnejši projekti;

12.meni, da je Teritorialna agenda 2030 pravi in ustrezni instrument, katerega cilj je zmanjšati prostorsko razsežnost neenakosti in zagotoviti kohezijo EU z upravljanjem vsake njene regije skupaj z njenimi posebnostmi; zato meni, da bi morale biti družbe in ozemlja bolj vključeni v priznavanje pomena te agende; poziva Komisijo, naj spremeni vlogo Teritorialne agende 2030, tako da bo presegla vlogo vodnika za teritorialno upravljanje;

13.ugotavlja, da se s Teritorialno agendo 2030 ne le zagovarjajo odzivi lokalne politike na teritorialne izzive, temveč se oblikujejo tudi vizija in ambicije za cilj teritorialne kohezije z boljšim sodelovanjem lokalnih in regionalnih oblasti ter državljanov;

14.poudarja, da je lahko glede na sedanje ugotovitve financiranje iz več skladov v nekaterih državah še vedno težko, kljub temu da je večstransko financiranje eden glavnih namenov celostnih teritorialnih orodij, zlasti ker EKSRP (razvoj podeželja) ni več vključen v uredbo o skupnih določbah, zato bi bili potrebni dodatni in posebni ukrepi za uskladitev pravil EKSRP in drugih skladov kohezijske politike (tj. uporaba različnih skladov EU za integrirane projekte na lokalni ravni, ki obravnavajo več ciljev politike);

15.poziva države članice, naj aktivno spodbujajo vključevanje načela enakosti spolov pri pripravi in izvajanju pilotnih projektov Teritorialne agende 2030 na terenu;

16.poudarja, da sta pravičen in dostojen dohodek ter kakovost življenja za državljane in njihove družine na podeželskih območjih bistvena za zagotavljanje družbenega napredka ter uspešen teritorialni in lokalni razvoj; vztraja, da je treba vsem ljudem zagotoviti dostojne delovne in življenjske pogoje ter socialno zaščito;

17.poudarja, da je treba izboljšati skladnost politik in izvajati preverjanje učinkov prihodnjih celostnih pobud EU za teritorialni razvoj ter drugih ustreznih pobud na podeželje, da bi ocenili skladnost in dopolnjevanje politik EU ter njihov morebitni vpliv na podeželska območja, s čimer bi učinkovito preprečili odseljevanje s podeželja in olajšali generacijsko pomladitev, enak dostop do visokokakovostnih osnovnih storitev in ustvarjanje delovnih mest na podeželju; poudarja, da je mehanizem za preverjanje učinkov ukrepov na podeželje pomemben tudi takrat, ko države članice ocenjujejo učinke predlagane zakonodaje na podeželska območja; poudarja pomen vključevanja lokalnih in regionalnih organov v opredelitev in izvajanje mehanizmov za preverjanje učinkov ukrepov na podeželje ter v njihovo upravljanje na ravni EU in nacionalni ravni, da bi se borili proti družbeni izključenosti, povezani s prometom, ter povečali ozemeljsko dostopnost teh območij, s tem pa okrepili čezmejno sodelovanje in sodelovanje med podeželjem in mesti ter izboljšali dostop do širokopasovnega interneta in ustreznih storitev, zlasti storitev zdravstvenega varstva in izobraževanja, pa tudi diverzificirali podeželska gospodarstva, oživili podeželska območja in povečali njihovo privlačnost ter zagotovili trajnostno prihodnost teh skupnosti;

18.poudarja, da bi morali imeti ukrepi Teritorialne agende 2030 osrednjo vlogo v partnerskih sporazumih in programih; poudarja, da bi morali biti ti ukrepi odločnejši pri dodeljevanju sredstev in da bi bilo treba spodbujati vključevanje te agende v politike EU, pri čemer bi bil poudarek na ravneh upravljanja, ki so bližje terenu; meni, da bi bilo treba v prihodnjem večletnem finančnem okviru Teritorialni agendi 2030 priskrbeti ustrezno financiranje in metodologijo za dodelitev sredstev;

19.poudarja, da je treba prednostne naloge in cilje Teritorialne agende 2030 vključiti v zakonodajne instrumente in programe skladov kohezijske politike, ki bi morali biti prilagojeni vsakemu posameznemu ozemlju; pozdravlja pilotne ukrepe Teritorialne agende 2030, ki so bili oblikovani, ter poziva države članice in Komisijo, naj še naprej vlagajo v te ukrepe, izboljšajo njihovo geografsko uravnoteženost in jih bolje uskladijo z načeli agende;

20.poudarja, da je treba Parlament, zlasti njegov pristojni Odbor za regionalni razvoj, vključiti v pilotne ukrepe, da bi zagotovili njihovo skladnost s sedanjimi prednostnimi nalogami EU, spodbujati rezultate pilotnih ukrepov in o njih obveščati na ravni EU ter jih povezati in uskladiti s pobudami, kot je kohezijska politika, zlasti ESRR in Interreg;

21.poziva k strategiji za spodbujanje sinergij med različnimi skladi EU za projekte, ki se izvajajo s teritorialnimi orodji, in k upravni poenostavitvi pilotnih ukrepov, ki se financirajo iz več kot enega sklada, da bi zmanjšali upravne ovire in olajšali vlaganje vlog za te projekte;

22.meni, da bi lahko imela podjetja bistveno vlogo v strategijah za teritorialni razvoj; poziva Komisijo, naj podpira sisteme sodelovanja med podjetji ter lokalnimi in regionalnimi organi za pripravo projektov teritorialnega razvoja, ki bodo spodbujali ustvarjanje delovnih mest in gospodarsko rast;

23.poudarja velik potencial, ki ga ima Teritorialna agenda 2030 s svojimi sedanjimi in prihodnjimi pilotnimi projekti pri obravnavanju zelo raznolikih potreb nemestnih območij, vključno s podeželskimi območji, gorskimi območji, otoki in obalnimi območji, oddaljenimi in redko poseljenimi območji ter številnimi drugimi vrstami območij, ki imajo tako značilnosti mest kot podeželja; zlasti poudarja dejstvo, da se podeželska območja pogosto srečujejo z demografskimi izzivi, nizko gostoto prebivalstva, omejenim dostopom do storitev splošnega pomena in slabo kakovostjo teh storitev, pri čemer nimajo vedno zmogljivosti za oblikovanje in izvajanje inovativnih rešitev, zato imajo lahko velike koristi od izmenjave dobre prakse;

24.poudarja, da je potrebno boljše razširjanje ukrepov in dosežkov pilotnih projektov kot primerov izvajanja skladov EU; podpira zamisel o konferenci vsaki dve leti, na kateri bi pilotne ukrepe predstavili lokalnim in regionalnim oblastem ter ustreznim akterjem na nacionalni ravni in ravni EU, hkrati pa bi jo povezali z drugimi dogodki, kot so dogodki v okviru pakta za podeželje (Rural Pact) ali foruma mest (Cities Forum);

25.poziva države članice, naj oblikujejo svoje teritorialne agende v skladu s Teritorialno agendo 2030 kot osnovo za načrtovanje lastnih teritorialnih strategij, pri čemer naj upoštevajo posebnosti in zelo raznolike potrebe vsake od svojih regij, ki naj služijo kot spodbuda, ter za spodbujanje procesa odločanja in oblikovanje teritorialnih ter mestnih politik; nadalje poziva države članice, naj omogočijo različne teritorialne strategije za vse regije EU, vključno s podeželskimi območji, območji, ki jih je prizadela industrijska tranzicija, regijami, ki so resno in stalno prizadete zaradi neugodnih naravnih ali demografskih razmer, kot so najsevernejše regije in regije z zelo nizko gostoto prebivalstva, otoki, čezmejne regije in gorske regije;

26.poudarja, da se lahko z dobrim delovanjem struktur upravljanja določi optimalna kombinacija prednostnih naložb, da bi dosegli potrebno vertikalno in horizontalno usklajevanje na več ravneh za oblikovanje in izvajanje celostnih razvojnih strategij;

27.poziva države članice in Komisijo, naj poleg pilotnih ukrepov spodbujajo izvajanje Teritorialne agende 2030 v širšem smislu, tako da ta instrument postane referenčni okvir za ukrepanje, ki bo zagotovil konkretne in prilagojene smernice za ozemlja EU, da bi se izboljšala njihova uspešnost; poudarja priložnost, da se regionalno financiranje poveže z uresničevanjem prednostnih nalog Teritorialne agende 2030, ter poziva Komisijo, naj razvije kazalnike spremljanja, ki bodo povezovali agendo in uporabo skladov kohezijske politike, zlasti ESRR;

28.ponavlja, da je treba nujno izboljšati politiko EU v zvezi z blažitvijo podnebnih sprememb in prilagajanjem nanje, tudi ob upoštevanju vse pogostejših izrednih vremenskih dogodkov v EU v zadnjih letih in mesecih; zato poziva javne organe, naj nadaljujejo boj proti podnebnim spremembam; v zvezi s tem poudarja, da je treba povečati ambicioznost in kakovost pilotnih projektov v okviru cilja „zelena Evropa“ in njegove prve prednostne naloge „zdravo okolje“; poudarja, da je teritorialni razvoj ključen za izgradnjo odpornih regij in zagotavljanje trajnostnega izvajanja financiranja v okviru kohezijske politike;

29.pozdravlja predlog Evropskega ekonomsko-socialnega odbora za spodbujanje vseevropske listine o pravicah in odgovornostih podeželja in mest; je tudi prepričan, da je potrebnega več sodelovanja z mestnimi območji, da se zagotovi, da nobeno območje ali državljan ne bo zapostavljen pri pravičnem prehodu na podnebno nevtralno, trajnostno in uspešno Evropsko unijo, pri čemer si je treba prizadevati za zavezanost podeželja in mest k pravičnemu pristopu ter izkazati dodano vrednost sodelovanja med podeželskimi in mestnimi organizacijami;

30.poudarja, da je treba zagotoviti bolj uravnotežen razvoj regij EU, tako da se bolje porazdelijo sredstva EU, vključno s podporo skupne kmetijske politike v državah članicah in med njimi; poudarja, da je nemogoče doseči trajnostni in dolgoročni teritorialni razvoj, če se podpora različnim regijam dodeljuje na podlagi zgodovinskih podatkov;

31.ugotavlja, da se vse več ljudi odloča za življenje v mestih in delo na podeželju; poziva Komisijo, naj oblikuje programe, pri katerih se bodo upoštevala vsa območja, vključno z metropolitanskimi, mestnimi in funkcionalnimi območji; spodbuja Komisijo, naj pobudo LEADER oblikuje tako, da jo bodo lahko uporabljala majhna mesta;

32.poziva Komisijo, naj poveže izkušnje, pridobljene pri izvajanju Teritorialne agende 2030, s prihodnjo kohezijsko politiko in priporočili skupine na visoki ravni za prihodnost kohezijske politike, da bi učinkoviteje odpravili ozemeljska neravnovesja in funkcionalna neskladja; poudarja priložnost, ki jo ponuja Teritorialna agenda 2030 kot orodje za oceno učinka kohezijske politike z vidika cilja teritorialne kohezije;

33.poziva Komisijo in države članice, naj do konca leta 2024 opravijo dosleden pregled Teritorialne agende 2030, vključno s temeljitim pregledom njenega sistema upravljanja, napredka pri njenem izvajanju in ustreznosti njenih prednostnih nalog, kot so navedene v agendi;

34.pozdravlja zavezujoč značaj metodologije, opisane v priročniku o teritorialnih in lokalnih razvojnih strategijah, ki teritorialnim politikam pripisuje enak pomen kot mestnim politikam;

35.poziva k enotnemu okviru za strategije, usmerjene v razvoj mest in širši teritorialni razvoj, v katerem bodo teritorialne zahteve obravnavane kot celota; poudarja, da bi lahko s tem znatno zmanjšali birokratske ovire pri pridobivanju sredstev;

36.poziva Komisijo, naj zagotovi pravilno izvrševanje sredstev in izvajanje teritorialnih instrumentov, pri čemer naj prednost daje učinkovitemu upravljanju brez nesorazmerne birokracije; poudarja, da je treba poenostaviti dostop do sredstev z opredelitvijo točk „vse na enem mestu“ za morebitne upravičence kohezijskih skladov EU in projektov celostnih teritorialnih naložb ali lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost, zlasti za dostop do informacij o vrsti financiranja, upravnih zahtevah in upravičenosti;

37.priznava vlogo Evropskega sveta pri razvoju teritorialnih dejavnosti držav članic; poziva države članice, naj priskrbijo zadostne človeške vire za organe upravljanja in izvajalske organe, pristojne za celostne teritorialne naložbe ali lokalni razvoj, ki ga vodi skupnost, da bi zagotovile tehnično podporo in svetovalne storitve posebej za lokalne akcijske skupine in partnerje celostnih teritorialnih naložb ter omogočile skladnost s predpisi;

38.poziva Komisijo, naj se tesneje vključi v teritorialno politiko prek kohezijske politike in naj okrepi upravljanje regij, da bi spodbudila kohezijo in mikrokohezijo z upoštevanjem posebnosti vsake regije, izboljšanjem odločanja na lokalni in regionalni ravni ter uporabo obstoječih orodij za izboljšanje upravljanja zakonodajnih instrumentov; poleg tega poziva Komisijo in države članice, naj še naprej podpirajo sredstva kohezijske politike, da bi povečali odpornost teritorialnega razvoja, zlasti da bi lahko ublažili učinke nepričakovanih dogodkov, zaščitili regije pred posledicami in spoštovali načelo neškodovanja koheziji;

39.se zaveda vpliva sklepov evropskega semestra na teritorialno kohezijo in posledično na zmogljivost za razvoj teritorialnih programov; zato ponovno poudarja, da je treba v evropskem semestru okrepiti teritorialno razsežnost in izboljšati povezanost med kohezijsko politiko in evropskim gospodarskim upravljanjem, pri čemer je treba lokalne in regionalne oblasti vključiti v vse faze postopkov, povezanih z evropskim semestrom in priporočili za posamezne države;

40.poziva Evropski odbor regij in Evropski ekonomsko-socialni odbor, naj imata dejavnejšo vlogo pri spremljanju in nadaljnjem razvoju Teritorialne agende 2030; poziva Komisijo, naj izvede študijo o zmogljivosti vsake regije za ublažitev svetovnih izzivov, ki vplivajo na teritorialno kohezijo; ugotavlja, da bi tako zagotovili orodje za hitro odzivanje, ki bi omogočilo prožnost pri dodeljevanju ali krepitvi virov glede na dejanske razmere v regijah EU;

41.poudarja pomen teritorialnih orodij v smislu večje in vključujoče udeležbe civilne družbe ter lokalnih in regionalnih oblasti; poziva Komisijo, naj preuči nove načine za dodatno ozaveščanje o njihovi utemeljitvi in za bistveno povečanje uporabe celostnih teritorialnih naložb in lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost, tudi z morebitno dodelitvijo določenega odstotnega deleža za uporabo v okviru kohezijske politike za obdobje po letu 2027;

42.poziva Evropsko investicijsko banko, naj poveča finančna sredstva, predvidena za sklade kohezijske politike, namenjene ohranjanju ravnovesja in pravilnega delovanja regij;

43.naroči svoji predsednici, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji ter nacionalnim in regionalnim parlamentom držav članic.