1.poziva Komisijo, naj zaščiti celovitost notranjega trga; opozarja, da odziv na zakon ZDA o zmanjšanju inflacije ne sme temeljiti le na uporabi državne pomoči, temveč tudi na ustvarjanju ugodnejšega okolja za poslovanje in prenovljenem okviru konkurence, ki zagotavlja hitrost in prožnost podjetjem, ki vlagajo in pošteno konkurirajo v Evropi, hkrati pa je skladen s podnebnimi cilji EU;

2.je seznanjen z začasnim okvirom za krizne razmere in prehod ter posodobitvijo pravilnika o državni pomoči, ki omogoča naložbe za zeleni in digitalni prehod; je seznanjen, da je bila leta 2023 sprejeta in vključena izenačevalna klavzula; poziva Komisijo, naj bo previdna, da ne bo ustvarila pogojev za tekmovanje v dodeljevanju subvencij, in naj z orodji, ki jih ima na voljo, prepreči nepošteno konkurenco na področju subvencij in se ji zoperstavi; poudarja, da mora biti vsaka dodatna državna podpora ciljno usmerjena in začasna; vztraja, da bi morala biti državna pomoč skladna s cilji politike EU, kot sta zeleni dogovor in evropski steber socialnih pravic; poziva Komisijo, naj razišče, zakaj mehanizmi za vračilo sredstev v državah članicah niso usklajeni;

3.poziva Komisijo, naj poskrbi, da bodo vsi začasni instrumenti državne pomoči dovolj ciljno usmerjeni, da se prepreči razdrobljenost enotnega trga;

4.poudarja, da bodo za soočanje z novimi izzivi potrebne dodatne javne in zasebne naložbe; poudarja, da mora biti proračun EU ustrezno opremljen za obravnavanje izzivov prihodnosti, kar vključuje razdrobljenost notranjega trga, podporo industrijski strategiji EU, zmanjšanje naše kritične odvisnosti in zagotavljanje naše odprte strateške avtonomije; poudarja, da teh izzivov ni mogoče obravnavati samo s porabo javnih sredstev;

5.opozarja, da lahko razdrobljen pristop k državni pomoči povzroči neenake konkurenčne pogoje na notranjem trgu EU, saj vse države članice nimajo enakega fiskalnega manevrskega prostora za zagotavljanje podpore; zato poziva, naj se spremljajo morebitni izkrivljajoči učinki in naj se morebitna prožnost javne podpore uporabi izključno za podporo, zagotovljeno na ravni EU;

6.poziva Komisijo, naj preuči, kako inflacija vpliva na konkurenco, in sicer z ustvarjanjem spodbud za podjetja, da sodelujejo s konkurenti pri usklajevanju cen Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj, Competition and Inflation: OECD Competition Policy Roundtable Background Note (Konkurenca in inflacija: Okrogla miza OECD o politiki konkurence, informativno gradivo), 2022., ter njene posledice za trge in blaginjo potrošnikov; poudarja, da je treba izboljšati podatke o dobičkih, da bi učinkovito obravnavali morebitne posledice, saj raziskave Evropske centralne banke in Mednarodnega denarnega sklada kažejo, da so bili dobički podjetij pomembni začasni dejavniki, ki so spodbujali inflacijo; poziva Komisijo, naj skupaj z nacionalnimi organi za konkurenco pozorno spremlja posledice protikonkurenčnega ravnanja in njegovo vlogo pri gibanju inflacije; znova poudarja, da mora Komisija za reševanje krize življenjskih stroškov uporabiti vsa orodja, ki jih ponuja pravo konkurence;

7.pozdravlja pobude organov, pristojnih za konkurenco, v več državah članicah Grčija, Nemčija., da bi uvedli nova pooblastila za preiskavo trga, če to ne bo povzročilo razdrobljenosti notranjega trga; poziva Komisijo, naj uvede podobno orodje za preiskavo trga, da bi se izognili vrzelim pri izvrševanju, kadar se prakse pojavljajo prek nacionalnih meja znotraj EU, in po potrebi sprejme ukrepe na ravni celotnega sektorja za učinkovito obravnavanje protikonkurenčnega ravnanja; opozarja na pobudo Komisije za novo orodje za konkurenco, katerega namen je bil odpraviti vrzeli med pravili EU o konkurenci in orodji za ukrepanje v boju proti strukturnim težavam na področju konkurence na trgih; ugotavlja, da bi lahko Komisija z novim orodjem za konkurenco raziskala vprašanja na področju konkurence v celotnih sektorjih; poziva Komisijo, naj ponovno oceni novo orodje za konkurenco;

8.poudarja pomen pomembnih projektov skupnega evropskega interesa za financiranje velikih nadnacionalnih projektov in izpolnjevanje strateških prednostnih nalog EU; je seznanjen s posebnimi merili za pomembne projekte skupnega evropskega interesa v zvezi z analizo združljivosti državne pomoči z notranjim trgom; obžaluje, da so zahtevani dolgotrajni in zapleteni postopki za mala in srednja podjetja pogosto preveč obremenjujoči; poziva Komisijo in države članice, naj poskrbijo, da bo vsako obvestilo zaključeno najpozneje v šestih mesecih; poudarja, da bi morali imeti pomembni projekti skupnega evropskega interesa resnično evropsko dodano vrednost;

9.poziva Komisijo, naj oceni, kako so načela konkurence EU vplivala na opravljanje storitev splošnega gospodarskega pomena, tudi glede na krizo zaradi covida-19 in višje življenjske stroške; jo poziva, naj oceni položaj socialnih storitev splošnega pomena in izjeme za storitve splošnega gospodarskega pomena za cenovno dostopna stanovanja;

10.pozdravlja smernice Komisije o uporabi prava konkurence EU za kolektivne pogodbe, ki pojasnjujejo, da pravo konkurence EU samozaposlenim delavcem brez zaposlenih ne preprečuje kolektivnih pogajanj; opozarja, da imajo samozaposleni pogosto malo možnosti za kolektivna pogajanja ali pa jih sploh nimajo, kar lahko privede do prekarnih delovnih pogojev;

11.želi spomniti na neločljivo povezanost politike konkurence in notranjega trga, kar je jasno razvidno iz besedila členov 101 in 102 PDEU, ki urejajo politiko konkurence EU; pozdravlja dejstvo, da je Komisija pri svojem zakonodajnem in političnem delu priznala, da je treba politiko konkurence povezati s cilji notranjega trga, ki jim je podrejena;

12.poudarja, da je treba učinkovito obravnavati izkrivljanje in nedelovanje trga ter izboljšati konkurenco z odpravo obstoječih neupravičenih regulativnih ovir in zmanjšanjem nepotrebnih upravnih bremen, da bi novim konkurentom olajšali vstop na trg;

13. poudarja pomen sodb Sodišča Evropske unije v zadevah C-555/21 (UniCredit Bank Austria) in C-383/18 (Lexitor sp. z o.o.) za zagotavljanje enakih konkurenčnih pogojev in preprečevanje izkrivljanja konkurence na trgu potrošniških kreditov;

14.pozdravlja napoved Komisije, da bo začela protisubvencijsko preiskavo kitajskih električnih vozil v skladu z Uredbo (EU) 2016/1037 o zaščiti proti subvencioniranemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske unije Uredba (EU) 2016/1037 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2016 o zaščiti proti subvencioniranemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske unije (UL L 176, 30.6.2016, str. 55).; poudarja pomen učinkovitega izvajanja instrumentov EU za tuje subvencije, vključno z Uredbo (EU) 2022/2560 o tujih subvencijah, da bi ublažili morebitne izkrivljajoče učinke na enotni trg; opozarja na pomanjkanje sredstev, saj ima Komisija le osem ekvivalentov polnega delovnega časa;

15.poziva Komisijo, naj posodobi predpise o javnih naročilih, da bi obravnavala nove prednostne naloge in operativne izzive ter tako pomagala spodbujati okolju prijaznejšo industrijo in evropske standarde;

16.poudarja, da bi morala pravila EU o konkurenci prispevati k ciljem EU, kot so opredeljeni v členu 3 PEU; poudarja, da „poštena cena“ proizvodov ni najnižja možna cena za potrošnika, temveč cena, ki omogoča pravično plačilo vsem stranem v dobavni verigi, vendar ne povzroča negativnih zunanjih učinkov; poudarja, da izvrševanje politike konkurence v korist potrošnikov ne bi smelo vključevati le vidikov ravni cen, temveč tudi vidike trajnostnosti in učinke na zasebnost državljanov;

17.poudarja ključno vlogo Evropske mreže za konkurenco kot foruma za spodbujanje sodelovanja in sodelovanja med evropskimi organi za konkurenco; poziva Komisijo, naj si prizadeva za nadaljnji konstruktiven dialog in sodelovanje na mednarodni ravni; poudarja, da je treba okrepiti sodelovanje med protimonopolnimi in drugimi sektorskimi regulatorji, kot so tisti, ki se ukvarjajo z zasebnostjo podatkov, da bi nadzorovali zlorabo poslovnih podatkov in podjetjem preprečili, da bi podatke o potrošnikih uporabljala za pridobivanje nepoštene konkurenčne prednosti; pozdravlja pomembno vlogo pristojnih nacionalnih organov pri izvrševanju pravil akta o digitalnih trgih in nacionalnih zakonodajnih pobud, ki se izvajajo za boj proti protikonkurenčnemu ravnanju velikih spletnih platform v digitalnih sektorjih; v zvezi s tem poudarja pomen usklajenega in homogenega ukrepanja, ki ne ogroža uporabe akta o digitalnih trgih na eni strani in nacionalnih pravil o konkurenci v digitalnem sektorju na drugi strani, kot je določeno v členu 1(6) akta o digitalnih trgih;

18.poudarja, da je za zagotovitev učinkovitega izvajanja načel konkurenčnega prava v globaliziranem svetu bistveno mednarodno sodelovanje; poudarja, da lahko namenski sporazumi o sodelovanju z državami, ki niso članice EU, na področju politike konkurence pomembno prispevajo k njeni učinkovitosti; poziva Komisijo, naj razvije vpliv politike konkurence v svetu, zlasti s krepitvijo sodelovanja z državami, ki niso članice EU, prek sporazumov o sodelovanju druge generacije, ki omogočajo učinkovitejšo izmenjavo informacij med organi, pristojnimi za konkurenco;

19.poziva Komisijo, naj v večji meri uporablja dodatna dokazna orodja, kot sta vpogled v vedenje in finančna analitika, pa tudi naj v večji meri uporablja podatke, znanstvenikov na področju računalništva in umetne inteligence ter vedenjskih ekonomistov pri izvrševanju konkurenčnega prava;

20.ugotavlja, da je tržna koncentracija bonitetnih agencij še vedno visoka, saj imajo tri največje bonitetne agencije več kot 90-odstotni tržni delež Evropski organ za vrednostne papirje in trge, Poročilo o izračunu tržnega deleža bonitetnih agencij, 15. decembra 2022.; ponovno poudarja, da je treba okrepiti konkurenco na tem trgu, da bi zagotovili nepristranskost in zaupanje;

21.obžaluje odločitev družbe Ernst & Young, da ustavi postopek ločevanja svojih revizijskih in svetovalnih dejavnosti; ugotavlja, da lahko kombinacija revizijskih in svetovalnih poslov privede do nasprotja interesov in lahko okrepi prevladujoč položaj na trgu vsakega od štirih velikih podjetij; poziva Komisijo, naj razišče povezave med revizijskimi in svetovalnimi dejavnostmi ter po možnosti predstavi ukrepe za preprečevanje nasprotja interesov in prevladujočega položaja na trgu;

22.ugotavlja, da bi nakup zagonskih podjetij s strani prevladujočih akterjev lahko izničil inovacije in sčasoma tudi konkurenco; poudarja, kako pomembno je, da Komisija pozorno spremlja pojav plenilskih prevzemov v digitalnem sektorju, o katerih je treba poročati v okviru akta o digitalnih trgih, in po potrebi odločno ukrepa v skladu s členom 22 uredbe ES o združitvah;

23.pozdravlja nedavne odločitve Komisije o primerih združitev Evropska komisija, ‘Booking Holdings/Etraveli Group’, datum sklepa 25. september 2023.; poudarja pomen strukturnih ukrepov pri odločitvah o združitvah; ugotavlja, da največje in najbolj vplivne spletne platforme vplivajo na vsakodnevno delovanje več deset tisoč malih in srednjih podjetij; poudarja, da prevzem ne sme privesti do krepitve prevladujočega položaja podjetja na hotelskem trgu, saj mu omogoča navzkrižno prodajo različnih storitev;

24.pozdravlja pobudo Komisije, da pregleda svoje obvestilo o opredelitvi „upoštevnega trga“, in z zanimanjem pričakuje rezultate javnega posvetovanja; poudarja, da je treba sprejeti bolj dinamičen pristop, ki bo šel dlje od tradicionalnega pristopa, zlasti pri novih trgih v razvoju, kot je digitalni trg, in upošteval dolgoročnejšo vizijo, ki zajema svetovno razsežnost in potencialno prihodnjo konkurenco; obžaluje, da je Komisija v preteklosti včasih preozko gledala na upoštevni trg, s čimer je evropskim podjetjem odvzela možnost, da bi učinkovito konkurirala na globaliziranem prizorišču; podpira Komisijo pri tem, da v večji meri upošteva morebitno škodo za konkurenco pri ocenjevanju združitev, pri katerih bi širitev na sosednje trge povzročila nadaljnjo krepitev prevladujočega položaja na osrednjem trgu prevzemne družbe;

25.je zaskrbljen zaradi daljnosežne koncentracije v nekaterih delih verige preskrbe s hrano, ki je v škodo potrošnikov, kmetov, okolja in biotske raznovrstnosti;

26.opozarja, da lahko države članice v skladu z uredbo ES o združitvah sprejmejo ustrezne ukrepe za zaščito zadev javnega interesa, kot so varstvo podnebja, trajnostnost in pravna država, ter poziva Komisijo, naj dobi enako možnost pri preučevanju vpliva koncentracije na notranji trg;

27.poziva Komisijo, naj bolje uporabi instrument začasnih ukrepov, da bi preprečila ravnanje, ki bi lahko močno škodovalo konkurenci, zlasti v zvezi z dinamičnimi in hitro razvijajočimi se trgi, kot so digitalni trgi;

28.pozdravlja nov pristop v zadnjih protimonopolnih zadevah, v skladu s katerim je Komisija prvič in pod določenimi pogoji omogočila uvedbo strukturnih ukrepov za zaustavitev protikonkurenčnega ravnanja, zlasti kadar je isto podjetje v preteklosti ravnalo protikonkurenčno tudi v drugih tržnih segmentih; v zvezi s tem spodbuja Komisijo, naj si še naprej prizadeva za učinkovito naknadno izvrševanje protimonopolnih pravil;

29.poziva Komisijo, naj pospeši protimonopolne postopke, določi ustrezne roke za postopke in zagotovi učinkovito spremljanje odločitev, da bi se izognili dolgotrajnim postopkom, na primer v primeru podjetja Spotify, ki je leta 2019 vložilo pritožbo proti podjetju Apple, in v katerem kljub temu, da je Komisija izdala obvestilo o nasprotovanju, niso bili sprejeti nobeni konkretni ukrepi za odpravo omejitev podjetja Apple, ki razvijalcem aplikacij preprečujejo svobodno komunikacijo s svojimi uporabniki;

30.pozdravlja uvedbo pobude o smernicah o zlorabah prevladujočega položaja z izrinjenjem, ki bo pripravljena leta 2024 in sprejeta leta 2025, ter zavezo Komisije k odločni, učinkoviti in hitri uporabi člena 102 PDEU na področju zlorab z izrinjenjem; poziva Komisijo, naj konkretno potrdi izvrševanje protimonopolnih pravil, ki temelji na učinku, predvsem pa pomen gospodarskih dokazov v ustreznih primerih; poziva, naj se pri ocenjevanju zlorab z izkoriščanjem, npr. previsokih cen in nepoštenih pogojev, upošteva ranljivost potrošnikov;

31.ugotavlja, da se je začela formalna preiskava o morebitnem protikonkurenčnem ravnanju vratarja, ki povezuje ali združuje komunikacijske platforme in platforme za sodelovanje z lastno prevladujočo in priljubljeno programsko opremo Evropska komisija, Antitrust: Commission opens investigation into possible anticompetitive practices by Microsoft regarding Teams (Protimonopol: Komisija začenja preiskavo morebitnih protikonkurenčnih praks Microsofta glede storitve Teams), 27. julij 2023.; poziva Komisijo, naj z udeleženimi podjetji skrbno oceni koncesije, ki jih vratar enostransko ponuja, da bi zagotovil, da bodo obravnavala pomisleke akterjev na trgu glede novih in obstoječih uporabnikov, pa tudi vprašanja interoperabilnosti in oblikovanja cen;

32.vztraja pri učinkovitih pravnih sredstvih, ki bi lahko zahtevala boljše usklajevanje med organi, pristojnimi za spoštovanje zakonodaje in nadaljnji dialog s tretjimi stranmi, pa tudi ustrezno izvajanje; opozarja, da so bila podjetja, imenovana za vratarje, predmet prejšnjih protimonopolnih sodb, ki niso privedle do učinkovitih sprememb ravnanja, še posebej kar se tiče dajanja prednosti lastnim storitvam na digitalnih trgih; poziva Komisijo, naj kot zadnjo možnost bolje uporabi strukturne ukrepe; ponovno jo poziva, naj preneha dajati prednost vedenjskim ukrepom v pravu EU;

33.ponovno poziva Komisijo, naj obravnava protikonkurenčni učinek teritorialno omejene dobave, da bi zagotovila polno delovanje enotnega trga in izkoristila njegov potencial za korist potrošnikom;

34.poleg tega ponovno poziva Komisijo, naj še naprej dejavno spremlja in odpravlja neupravičeno geografsko blokiranje in druge omejitve pri čezmejni spletni prodaji ter sprejme pristop, ki bo naklonjen potrošnikom, da se jim omogoči dostop do večje izbire izdelkov in storitev po vsej EU;

35.pozdravlja imenovanje šestih vratarjev, in sicer Alphabet, Amazon, Apple, ByteDance, Meta in Microsoft Gl. uradne odločitve, akt o digitalnih trgih. 100044, 100040, 100035, 100027, 100026, 100025, 100024, 100020, 100018, 100017, 100016, 100013, 100011., za 22 jedrnih platformnih storitev v skladu z aktom o digitalnih trgih, štiri preiskave trga za ovrženje in prvo preiskavo trga v skladu s členom 3(8) akta o digitalnih trgih; spodbuja Komisijo, naj nemudoma sprejme delegirane akte, da bi razširili načine uporabe ali opredelitev načinov izvajanja obveznosti iz členov 5, 6, 7 in 12 akta o digitalnih trgih; poziva Komisijo, naj pred 6. marcem 2024 natančno oceni, ali vratarji izpolnjujejo obveznosti iz akta o digitalnih trgih, in od tretjih strani pridobi povratne informacije o tem, ali rešitve za skladnost, ki jih ponujajo vratarji, vodijo k bolj poštenim in bolj konkurenčnim digitalnim trgom; poziva jo, naj poskrbi, da bodo ukrepe vratarjev glede varnosti in celovitost njihovih platform, ki bi lahko vplivali na skladnost z aktom o digitalnih trgih, preverjale neodvisne tretje osebe, ne bo pa to opravljeno samo na podlagi lastne ocene vratarjev;

36.poudarja, da je Komisija v študiji o vplivu nedavnega razvoja digitalnega oglaševanja na zasebnost, založnike in oglaševalce ugotovila, da bi lahko obsežno zbiranje in obdelava osebnih podatkov za oglaševanje ter nepreglednost trga digitalnega oglaševanja spodbudila oglaševalske prevare Evropska komisija, Study on the impact of recent developments in digital advertising on privacy, publishers and advertisers (Študija o vplivu nedavnega razvoja digitalnega oglaševanja na zasebnost, založnike in oglaševalce), str. 263-264.; poziva Komisijo, naj v skladu s priporočili študije nadalje analizira zakonodajne možnosti za prihodnje ukrepe politike, vključno z uvedbo strukturnih ukrepov, za odpravo protikonkurenčnega ravnanja, tako da bi dopolnila akt o digitalnih trgih in akt o digitalnih storitvah Uredba (EU) 2022/2065 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. oktobra 2022 o enotnem trgu digitalnih storitev in spremembi Direktive 2000/31/ES (UL L 277, 27.10.2022, str. 1).;

37.je seznanjen s preiskavami trga Microsoftovega brskalnika Edge in iskalnika Bing Odločitev, akt o digitalnih trgih. 100015; akt o digitalnih trgih. 100028 in akt o digitalnih trgih. 100034. ter Applovega operacijskega sistema iOS in storitve iMessage Odločitev, akt o digitalnih trgih. 100047 in akt o digitalnih trgih. 100022., da bi ocenili njihovo vlogo vstopnih točk in utrjenega položaja na trgu na podlagi odločitve, da se Apple in Microsoft imenujeta za vratarja v skladu z aktom o digitalnih trgih; opozarja na privzeto vključitev storitve iMessage na vseh napravah iOS za več kot 144 milijonov uporabnikov; poudarja pomen pametnih telefonov kot bistvenega osebnega in poklicnega orodja; poudarja, da na današnjem trgu prevladujeta dva operacijska sistema z lastnimi neinteroperabilnimi komunikacijskimi storitvami, kar uporabnikom in podjetjem omejuje možnost prostega prehoda iz enega ekosistema v drugega, ter nemoteno medsebojno komunikacijo ne glede na operacijski sistem, kar je v bistvu v nasprotju z duhom in črko akta o digitalnih trgih; zato poziva Komisijo, naj hitro nadaljuje preiskavo in jo učinkovito uresniči, da bi pravočasno omogočila koristi interoperabilnosti sporočil za vse;

38.je seznanjen s sodbo Sodišča Evropske unije, Meta/Bundeskartellamt, ki potrjuje, da so nacionalni organi, pristojni za konkurenco, tudi pristojni za izvrševanje pravil o varstvu podatkov v skladu s protimonopolno zakonodajo; poudarja, da je Sodišče Evropske unije potrdilo, da je varstvo osebnih podatkov pomemben dejavnik pri preučevanju zlorabe prevladujočega položaja in da nalaga zahteve glede uporabe osebnih podatkov posameznikov za ciljno usmerjeno oglaševanje; spodbuja organe, pristojne za konkurenco, naj preiskujejo kršitve splošne uredbe o varstvu podatkov Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov) (UL L 119, 4.5.2016, str. 1)., organe za varstvo podatkov pa, naj tovrstne kršitve kaznujejo;

39.je seznanjen z ugotovitvami postopka Bundeskartellamt in Alphabet Inc., ki Googlovim uporabnikom omogoča boljšo izbiro glede obdelave njihovih podatkov; meni, da morajo imeti potrošniki v EU možnost izbire, ali dovolijo obdelavo svojih osebnih podatkov v aglomeracijah in med storitvami; spodbuja Komisijo, naj usklajuje dejavnosti izvrševanja in sodeluje z nacionalnimi organi, pristojnimi za konkurenco, da bi omogočila učinkovito medsebojno delovanje konkurenčnega prava in akta o digitalnih trgih, predvsem v okviru nadaljnjih obveznosti akta o digitalnih trgih;

40.poudarja, da je internet stvari rastoč trg; poleg tega poudarja, da so naprave za pametne domove, kot so robotski sesalniki, pomemben vir podatkov o potrošnikih; ugotavlja, da lahko združitve in prevzemi v tem sektorju povzročijo veliko škodo konkurenci; poziva Komisijo, naj v oceno primerov združitev in prevzemov v sektorju vključi podatke kot vir tržne moči, še posebej, kadar ti primeri vključujejo uveljavljena velika tehnološka podjetja; poleg tega poziva, naj se po potrebi določijo pogoji za uporabo podatkov;

41.obžaluje, da ponudniki storitev v oblaku niso na seznamu vratarjev; poziva Komisijo, naj razmisli, da bi začela preiskave trga v skladu s členom 3(8) akta o digitalnih trgih (kvalitativna ocena) v tem sektorju, predvsem glede na koncentrirano strukturo trga in škodljive protikonkurenčne prakse, ki so jih izpostavili nacionalni organi, pristojni za konkurenco; poudarja, da na evropskem trgu računalništva v oblaku prevladuje nekaj zelo velikih akterjev; poziva Komisijo, naj poskrbi, da bodo določene vse upravičene storitve, da bi ponovno vzpostavili pošteno in enakopravno konkurenco na evropskem trgu storitev v oblaku;

42.poziva Komisijo, naj oceni, ali je treba začeti preiskavo trga v skladu s členom 19 akta o digitalnih trgih in dodati nove kategorije jedrnih platformnih storitev v skladu s členom 2(2) akta glede na najnovejši tehnološki razvoj, ki bi lahko privedel do novih vrst storitev, ki ne bi spadale v obstoječe kategorije, kot je generativna umetna inteligenca; priznava, da je mogoče nove funkcije, ki jih poganja generativna umetna inteligenca, vključiti v obstoječe digitalne storitve, kot so spletni iskalniki, in jih je mogoče zajeti z obstoječim seznamom jedrnih platformnih storitev, ki bi lahko privedle do večje vloge obstoječih vratarjev;

43.je seznanjen s skupno izjavo organov skupine G7, pristojnih za konkurenco, o konkurenci in umetni inteligenci, v kateri so poudarili, da je sodelovanje nujno za spodbujanje konkurence na digitalnih trgih Vrh G7 v Hirošimi, Compendium of approaches to improving competition in digital markets, 8. november 2023.; poziva Komisijo, naj bo pozorna na sporazume o sodelovanju v okviru razvoja umetne inteligence, da bi zagotovila, da ne bo šlo za potencialno skrite združitve ali plenilske prevzeme;

44.ponovno poudarja, da ima akt o digitalnih trgih drugačno pravno podlago kot okvir za konkurenco; poudarja, da morata naknadno izvrševanje konkurenčnega prava in predhodno izvrševanje akta o digitalnih trgih učinkovito soobstajati, saj se dopolnjujeta; poudarja tudi, da je treba za dejansko spoštovanje pravil imeti dovolj kadrovskih virov in sinergij ter se izogniti prekrivanju ali podvajanju obstoječih struktur in ukrepov;

45.poudarja prihodnje potrebe EU po povezljivosti v smislu infrastrukture in naložb; poziva Komisijo, naj razmisli o spremembi sedanje prakse konkurence za telekomunikacijski trg, da bi omogočila oblikovanje popolnoma povezanega enotnega trga za telekomunikacijske storitve; ugotavlja, da bi lahko bila konsolidacija trga edini način, da bi preprečili prodajo infrastrukture po delih tujim podjetjem, ki niso iz EU, in da bi lahko konkurirali v svetovnem merilu; poudarja, da je bila rast tega sektorja v Evropi v zadnjem desetletju zelo nizka in da je glavni razlog za to razdrobljenost; zato pozdravlja napoved komisarja Thierryja Bretona o delu Komisije v zvezi z novim predlogom akta o digitalnih omrežjih, da bi odpravili razdrobljenost trga, privabili naložbe ter postavili telekomunikacijsko infrastrukturo in inovacije brez dodatnih stroškov za potrošnike in brez ogrožanja omrežne nevtralnosti in lojalne konkurence na trgu med vsemi akterji;

46.z zaskrbljenostjo ugotavlja, da lahko vratarji, ki imajo prednost pred konkurenti, dosežejo kritično ekonomijo obsega, kar prispeva k nadaljnjemu nagibanju konkurenčnih ravnovesij na digitalnih trgih in zavira inovacije;

47.poudarja, da bi bilo treba pri odločanju o digitalnih združitvah in prevzemih obravnavati in oceniti osebna podatkovna sredstva na enak način kot druga tradicionalna sredstva; poudarja tudi, da lahko konsolidacija podatkov z združitvami in prevzemi poveča prevladujoči položaj;

48.obžaluje izkrivljajoče učinke agresivnega davčnega načrtovanja in davčnih sistemov nekaterih držav članic na lojalno konkurenco, saj lahko zavirajo inovacije in ogrozijo tekmovalnost trgov, zlasti za mala in srednja podjetja; poziva, naj se podjetja, ki se izogibajo davkom z uporabo davčnih oaz v tretjih državah, izključijo iz postopkov javnega naročanja in naj se jim prepove prejemanje državne pomoči, saj pod nepoštenimi pogoji konkurirajo podjetjem, ki nimajo sedeža v davčnih oazah; pozdravlja priporočilo Komisije z dne 14. julija 2020, naj se podjetjem, povezanim z davčnimi oazami, ne dodeli finančna podpora, hkrati pa se zaščitijo pošteni davkoplačevalci;

49.poziva Komisijo, naj preuči možnost, da se državam članicam za kršitev pravil EU o državni pomoči naloži globa; spodbuja jo, naj nadaljuje s preiskavami praks davčnih stališč držav članic;

50.je seznanjen z zavezo podpredsednika Maroša Šefčoviča in komisarja Wopkeja Hoekstre, da bosta začela razpravo o postopni odpravi subvencij za fosilna goriva; ponovno poziva k izvajanju konkretnih politik, časovnih okvirov in ukrepov, da bi z davčnimi ukrepi čim prej postopno odpravili subvencije za fosilna goriva;

51.pozdravlja previdnost Komisije pri izvajanju pravil o državni pomoči na področju obdavčevanja;

52.vendar obžaluje, da je Sodišče Evropske unije razveljavilo več nedavnih odločitev Komisije v zadevah s področja konkurence, ki so zelo odmevne na področju obdavčitve; poziva Komisijo, naj temeljiteje pripravi zadeve v zvezi s politiko konkurence, da bodo lahko zdržale na sodišču; z zaskrbljenostjo ugotavlja, da razveljavitev glob in retroaktivno plačilo zamudnih obresti v razveljavljenih zadevah pomenita tudi proračunsko tveganje za EU;

53.poudarja, da bi moral imeti Parlament dejavno vlogo pri oblikovanju politike konkurence in biti bolj vključen v dejavnosti delovnih in strokovnih skupin; meni, da bi bilo treba pogosteje uporabljati pravico Parlamenta do posredovanja v sodnih postopkih v zvezi s konkurenčnim pravom;

54.poziva komisarko, pristojno za politiko konkurence, naj ostane v tesnem stiku s pristojnim odborom Parlamenta in njegovo delovno skupino za vprašanja konkurence;

55.naroči svoji predsednici, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji ter parlamentom in organom držav članic, pristojnim za konkurenco.