1.obsoja rusko agresijo proti Ukrajini in njene posledice za ukrajinsko ljudstvo, v EU in drugod; poziva banke, naj svoje strateške odločitve še naprej prilagajajo novemu evropskemu in mednarodnemu kontekstu, ki je posledica teh okoliščin, obravnavajo sistemsko tveganje ter še naprej izvajajo in spoštujejo finančne sankcije, sprejete v odziv na rusko invazijo na Ukrajino;

2.opozarja, da so države članice sicer odgovorne za odkrivanje kršitev sankcij EU, vendar ima bančni sektor ključno vlogo pri izvajanju sankcij in spremljanju skladnosti; poziva Komisijo, naj vzpostavi podatkovno zbirko na ravni EU, da bi spodbudila usklajevanje med bankami, odpravila vrzeli pri izvajanju sankcij v državah članicah in ocenila, kako banke EU izvajajo sankcije; je seznanjen s stališčem Parlamenta o predlogu uredbe o organu za preprečevanje pranja denarja, ki novemu organu podeljuje nalogo podpiranja doslednega izvajanja ciljno usmerjenih finančnih sankcij EU;

3.ugotavlja, da je skupna neposredna izpostavljenost bančnega sektorja do Rusije in Ukrajine omejena, saj banke trenutno zmanjšujejo svojo izpostavljenost, ter poziva nadzorne institucije in bančni nadzor ECB, naj preostalim bankam EU, ki delujejo v Rusiji, pomagajo pri urejenem izstopu z ruskega trga;

4.poudarja, da bančna unija ostaja bistvena dopolnitev ekonomske in monetarne unije (EMU) ter s tem notranjega trga; opozarja, da so ključni cilji bančne unije varnost bančnega sistema, zaščita vlagateljev in preprečevanje reševanja bank s strani davkoplačevalcev; priznava napredek, ki je bil v zadnjih 15 letih dosežen z vzpostavitvijo enotnega mehanizma nadzora (EMN) in enotnega mehanizma za reševanje (EMR), in da so banke EU zdaj v boljšem položaju, da vzdržijo finančne pretrese; poziva k dokončanju bančne unije in ugotavlja, da njen tretji steber, sistem EDIS, še ni dokončan;

5.poziva Komisijo, naj dokončanje bančne unije in unije kapitalskih trgov ohrani kot ključni prednostni nalogi v preostanku sedanjega mandata in v naslednjem mandatu; poudarja, da oba projekta:–gospodinjstvom ter malim in srednjim podjetjem, ki se še vedno pretežno opirajo na bančna posojila, omogočata širši dostop do financiranja,–spodbujata naložbe in odpiranje delovnih mest,–podpirata evropsko gospodarstvo,–povečujeta finančno stabilnost,–zmanjšujeta vpliv gospodarskega krčenja,–financirata digitalni prehod in prehod v vzdržno gospodarstvo ter–sproščata potencial rasti EU;

6.je seznanjen z izjavo EBA z dne 13. julija 2023, v kateri navaja, da bančni sektor EU/EGP kaže rastočo dobičkonosnost, vendar se porajajo tveganja, povezana s kakovostjo in dobičkonosnostjo sredstev; je seznanjen z nedavnim kratkoročnim povečanjem dobičkonosnosti bank EU (letni donos lastniškega kapitala se je v drugem četrtletju 2023 dvignil na 10,04 % in dosegel najvišjo raven v 14 letih ECB, Supervisory Banking Statistics for significant institutions.Second quarter 2023; oktober 2023., medtem ko je v istem obdobju leta 2022 znašal 7,59 %), vendar opozarja, da mora biti to povečanje vzdržno, če se želi zagotoviti dolgoročna konkurenčnost;

7.spodbuja uporabo dobičkov za blaženje, da se zaščiti stabilnost finančnega sistema, ter za financiranje evropskega gospodarstva; ugotavlja, da je bila začasna prekinitev razdelitve dividend in ponovnih odkupov delnic učinkovita pri zaščiti odpornosti bank med krizo zaradi COVID-19;

8.ugotavlja, da je raziskava o bančnih posojilih v evroobmočju v drugem četrtletju leta 2023 pokazala, da so banke dodatno zaostrile svoje kreditne standarde za posojila podjetjem in gospodinjstvom za nakup stanovanj zaradi večjega zaznavanja tveganja, manjšega sprejemljivega tveganja in višjih stroškov financiranja ter da so banke zaostrile tudi posojilne pogoje zaradi večje zaskrbljenosti glede nedonosnih posojil ECB, Euro area bank lending survey.; opozarja na ključno vlogo bančnega sektorja EU pri financiranju okrevanja gospodarstva EU in meni, da bo okrevanje odvisno tudi od tega, ali bodo imele banke dovolj kapitala za zagotavljanje posojil, zlasti ker se postopoma odpravljajo ukrepi javne podpore v državah članicah;

9.poziva Komisijo, naj oceni ovire za čezmejne združitve in morebitne spodbude za ločevanje dela sredstev; je seznanjen z izjavo za javnost predsednika nadzornega sveta Evropske centralne banke Andree Enria, da je bančni sektor na splošno še vedno v največji meri zbirka nacionalnih bančnih sektorjev; ugotavlja, da bi lahko bolj povezan bančni sektor EU izboljšal zmožnost bank za strateške naložbe in spodbudil razvoj kapitalskih trgov EU, hkrati pa priznava, da raznolikost bančnih poslovnih modelov v evroobmočju povečuje odpornost finančnega sistema; je seznanjen s tveganji, ki bi jih lahko pomenile ustanove, ki so „prevelike, da bi propadle“, in ugotavlja, da bi se finančna stabilnost lahko povečala z reformo globalnih sistemsko pomembnih bank EU, ki bi obravnavala tveganja moralnega tveganja; poudarja, da bi lahko čezmejno združevanje brez pretirane koncentracije povečalo dobičkonosnost bančnega sektorja EU ter potencialno izboljšalo sedanji položaj manjših storitev in višjih stroškov za državljane v številnih državah članicah;

10.ugotavlja, da v nekaterih državah članicah bančne storitve za prebivalstvo še vedno obvladuje majhno število bank in da imajo potrošniki kot stranke zato manjšo izbiro bančnih storitev za prebivalstvo; meni, da mora biti povezana bančna unija vezana na dobro delujoč enotni trga za maloprodajne finančne storitve; obžaluje, da ostajajo ovire za čezmejne bančne storitve za prebivalstvo, in poziva Komisijo, naj oceni ovire in prepreke, s katerimi se spoprijemajo potrošniki, ko uporabljajo produkte bančnih storitev za prebivalstvo; poudarja, da lahko povezana bančna unija izboljša konkurenco in izbiro potrošnikov na področju bančnih storitev za prebivalstvo, tudi z boljšimi priložnostmi za zagotavljanje čezmejnih bančnih storitev za prebivalstvo; poudarja koristi raznolikega in konkurenčnega bančnega sektorja v EU;

11.poudarja, da so obrestne mere, ki se ponujajo gospodinjstvom ter malim in srednjim podjetjem v državah članicah, zelo različne; poziva institucije in organe EU, naj razmislijo o ukrepih za izboljšanje izbire za potrošnike in konkurence ter zmanjšanje bremena za imetnike hipotekarnih posojil ter mala in srednja podjetja v državah članicah z višjimi posojilnimi obrestnimi merami, s čimer bi vsem državljanom in podjetjem omogočili dostop do nujno potrebnega kapitala po pravičnih in konkurenčnih obrestnih merah;

12.poudarja vlogo bančnega sektorja pri podpiranju prehoda na digitalizirano in ogljično nevtralno gospodarstvo, usmerjanju sredstev v obnovljive vire energije ter podpiranju doseganja ciljev zelenega dogovora EU in podnebnih pravil EU Uredba (EU) 2021/1119 z dne 30. junija 2021 o vzpostavitvi okvira za doseganje podnebne nevtralnosti in spremembi uredb (ES) št. 401/2009 in (EU) 2018/1999 (UL L 243, 9.7.2021, str. 1).; je seznanjen, da banke EU še naprej zmanjšujejo svojo izpostavljenost energetsko intenzivnim podjetjem in podjetjem, ki poslujejo s fosilnimi gorivi, ter ugotavlja, da različni dejavniki vplivajo na finančno stabilnost, vključno z vrednostmi sredstev s področja fosilnih goriv; pričakuje objavo poročil EBA o ključnih vprašanjih tveganja izpostavljenosti ustanov okoljskim, socialnim in upravljavskim sredstvom ter morebitnih učinkih prilagojene bonitetne obravnave teh izpostavljenosti, ki naj bi bila objavljena do konca leta 2024 in 2025;

13.obžaluje, da finančnim institucijam ne uspe zagotoviti uravnotežene zastopanosti spolov, zlasti v svojih vodstvenih organih; poudarja, da je uravnotežena zastopanost spolov v vodstvenih organih in delovni sili koristna v družbenem in gospodarskem smislu; poziva finančne institucije, naj redno posodabljajo svojo politiko raznolikosti in vključevanja ter naj pomagajo spodbujati zdravo delovno kulturo, kjer bo na prvem mestu vključevanje; poziva nadzorne organe, naj uporabijo svoja nadzorna pooblastila, da se odpravi problem premajhne raznolikosti in neuravnotežene zastopanosti spolov v upravnih organih finančnih institucij;

14.obžaluje, da spola nista uravnoteženo zastopana ne v Svetu ECB ne v njenem nadzornem odboru ne v Enotnem odboru za reševanje; vse akterje poziva, naj poskrbijo, da bodo pri prihodnjih imenovanjih odpravili to pomanjkljivost; želi spomniti na svojo resolucijo z dne 14. marca 2019, s katero je želel pripomoči k uravnoteženi zastopanosti spolov na prihodnjem seznamu kandidatov za imenovanja na področju ekonomskih in monetarnih zadev EU, in ponovno poudarja svojo zavezo, da ne bo upošteval seznamov kandidatov, pri katerih načelo uravnotežene zastopanosti spolov ne bo upoštevano;

15.obžaluje, da ECB v izbirnem postopku za predsednika svojega nadzornega odbora ni upoštevala povratnih informacij Parlamenta; poziva ECB, naj v prihodnjih izbirnih postopkih ustrezno upošteva mnenje Parlamenta;

16.ugotavlja, da je izpostavljenost bank do domačih državnih dolžniških instrumentov v bančni uniji še vedno visoka; želi spomniti, da je eden od glavnih ciljev bančne unije prekiniti povezavo med bančnimi tveganji in tveganji državnih posojilojemalcev; poudarja, da je treba vprašanje regulativnega obravnavanja izpostavljenosti državnih vrednostnih papirjev temeljito preučiti v okviru mednarodnih forumov in da bi moralo biti skladno z mednarodnimi standardi, ter poziva Komisijo, naj to upošteva pri obravnavanju te teme v vseh prihodnjih predlogih; soglaša s pomisleki EBA, da so izpostavljenosti bank v EU do državnih vrednostnih papirjev znatne in bi lahko postale vir morebitne ranljivosti EBA, Risk Assessment of the European Banking System (Ocena tveganja evropskega bančnega sistema), december 2022.;

17.poudarja, da bi lahko z uvedbo varnega vrednostnega papirja EU pomagali zmanjšati negativne povratne učinke med državnimi vrednostnimi papirji in domačim bančnim sektorjem; meni, da instrument NextGenerationEU zagotavlja visokokakovostna evropska sredstva z nizkim tveganjem, ki omogočajo ponovno uravnoteženje državnih obveznic v bančnih bilancah stanja;

18.ugotavlja, da se je količnik navadnega lastniškega temeljnega kapitala v prvem četrtletju leta 2023 zvišal na 15,72 % (s 14,96 % v drugem četrtletju leta 2022); obžaluje, da se je količnik likvidnostnega kritja v drugem četrtletju leta 2023 zmanjšal na 158,00 % (s 164,36 % v drugem četrtletju leta 2022) ECB, Supervisory Banking Statistics for significant institutions. Second quarter 2023 (nadzorni bančni statistični podatki za pomembne institucije, drugo četrtletje leta 2023), oktober 2023.;

19.je seznanjen, da se je delež nedonosnih kreditov še dodatno zmanjšal, in poziva k nadaljnjemu zmanjševanju; želi opozoriti, da bi zmanjšanje tveganja v bančnem sektorju pripomoglo k stabilnejši, močnejši in v gospodarsko rast usmerjeni bančni uniji; poziva nadzornike, naj spremljajo tudi razvoj posojil iz druge skupine; ugotavlja, da je premalo napredka v zvezi s predlogom direktive o pospešenem izvensodnem uveljavljanju pravic iz zavarovanja s premoženjem, ki bi bankam pod določenimi pogoji omogočil mehanizem, s katerim bi lahko hitreje izterjale vrednost zavarovanih posojil z zunajsodnim izvrševanjem postopkov, zato da bi se nadalje razvili sekundarni trgi za nedonosne kredite; poudarja, da je z direktivo o skrbnikih kreditov in kupcih kreditov Direktiva (EU) 2021/2167 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2021 o serviserjih kreditov in kupcih kreditov ter spremembi direktiv 2008/48/ES in 2014/17/EU (UL L 438, 8.12.2021, str. 1). sekundarni trg nedonosnih kreditov postal učinkovitejši, hkrati pa so bili uvedeni visoki zaščitni ukrepi za dolžnike; poudarja, da je prodaja nedosnega kredita druga najboljša rešitev, še bolje pa je, če je mogoče kredit vrniti v donosen status;

20.ve, da se makroekonomske razmere slabšajo; poudarja, da bi se morale banke EU pripraviti na morebitno poslabšanje kakovosti sredstev; zato poudarja, kako pomembna sta preudarno upravljanje tveganj in ustrezno oblikovanje rezervacij; poziva Komisijo ter nacionalne nadzorne organe in nadzorne organe EU, naj se pripravijo na morebitno poslabšanje kakovosti sredstev;

21.ugotavlja, da je zadnji krog propadanja bank v ZDA in Švici pokazal ranljivost finančnega sistema, zlasti v teh dveh državah; poudarja, da je kapitalski in likvidnostni položaj bank v EU kljub temu še naprej trden, kar dokazuje, da je bančni sektor EU odporen; poudarja, da so se EU in nacionalni nadzorniki spoprijeli s tovrstnimi tveganji, ter pozdravlja rezultate testa izjemnih situacij za celotno EU za leto 2023 in dejstvo, da bi bile banke v EU zmožne prestati upad gospodarske rasti;

22.poziva nadzornike, naj še naprej ocenjujejo izpostavljenost bank obrestnim tveganjem, ki izhajajo iz nadaljnjih sprememb ravni obrestnih mer; ugotavlja, da je izpostavljenost bank obrestnemu tveganju odvisna od strukture njihovih sredstev in poslovnega modela, ter z zanimanjem pričakuje, kako bo Komisija ocenila regulativni okvir za banke; je zaskrbljen zaradi naraščajočega deleža državnih dolžniških instrumentov v bilancah stanja bank v bančni uniji; poudarja, da je treba vprašanje regulativnega obravnavanja izpostavljenosti državnih vrednostnih papirjev temeljito preučiti v okviru mednarodnih forumov in da bi moralo biti skladno z mednarodnimi standardi; želi spomniti, da je eden od glavnih ciljev bančne unije prekiniti povezavo med bančnimi tveganji in tveganji državnih posojilojemalcev;

23.želi spomniti, da je ECB v pregledu finančne stabilnosti za leto 2023 poudarila, da je treba upoštevati slabšanje bančnih bilanc stanja, kar je povezano z naraščajočimi obrestnimi merami, in da bodo morali makrobonitetni organi postopoma zaostriti kapitalske ukrepe in/ali ukrepe, povezane s posojilojemalci;

24.poziva k nadaljnji harmonizaciji regulativnega okvira EU, kjer je potrebna, k spodbujanju konvergence med nacionalnimi organi in k uporabi nadzorniškega dialoga, v katerem bi ocenjevali razvoj groženj za bančni sektor;

25.pozdravlja dogovor o izvajanju standardov okvira Basel III v EU, ki je bil dosežen na medinstitucionalni ravni; poudarja, da bo okvir zagotovil različne stopnje povečanja bonitetnih zahtev glede na to, koliko so banke odvisne od uporabe notranjih modelov za izračun svojih uteži tveganja; poudarja, da so nova pravila okrepila in natančneje opredelila sorazmernost bančnega nadzora ter bodo še naprej povečevala finančno stabilnost v EU; poudarja pomen enakih konkurenčnih pogojev med jurisdikcijami;

26.je seznanjen s stališči, ki sta jih EBA in ECB izrazila v zvezi z odstopanji od mednarodnega sporazuma, uvedenim z uredbo o kapitalskih zahtevah Uredba (EU) št. 575/2013 z dne 26. junija 2013 o bonitetnih zahtevah za kreditne institucije in investicijska podjetja ter o spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 (UL L 176, 27.6.2013, str. 1).;

27.poudarja, da kriptosredstva prinašajo nove priložnosti in nove izzive za banke; ugotavlja, da se baselski standardi za kriptosredstva še niso začeli izvajati; pozdravlja prehodno ureditev, ki je vključena že v aktualni pregled direktive o kapitalskih zahtevah Direktiva 2013/36/EU z dne 26. junija 2013 o dostopu do dejavnosti kreditnih institucij in bonitetnem nadzoru kreditnih institucij in investicijskih podjetij, spremembi Direktive 2002/87/ES in razveljavitvi direktiv 2006/48/ES in 2006/49/ES (UL L 176, 27.6.2013, str. 338). in uredbe o kapitalskih zahtevah; z zanimanjem pričakuje zakonodajni predlog Komisije do 30. junija 2025 o uvedbi namenske bonitetne obravnave za izpostavljenosti kriptosredstvom, kjer naj bi bili upoštevani baselski standardi;

28.ugotavlja, da sektor nebančnih finančnih posrednikov vztrajno raste; poudarja, da je treba povečati odpornost nebančnih finančnih posrednikov in jih postaviti v enak konkurenčni položaj z bančnim sektorjem, tudi z razvojem posebnih regulativnih in nadzornih orodij za preprečitev likvidnostne krize; pozdravlja poročilo Mednarodnega denarnega sklada o svetovni finančni stabilnosti, objavljeno aprila 2023, v katerem so opredeljeni možni viri tveganja za finančni sektor: opozarja, da povezovanje nebančnih finančnih institucij (NBFI) z bankami povečuje tveganje prenosa težav z enih na druge;

29.poudarja, da je treba nadaljnje povezovanje združiti z ustreznimi zaščitnimi ukrepi, s katerimi se bo sorazmerno in verodostojno urejalo vprašanje matične države in države gostiteljice;

30.je seznanjen, da so bila med nadzorne prednostne naloge ECB za prihodnja leta vključena finančna tveganja, povezana s podnebjem in naravo; med drugim pozdravlja, da je ECB septembra 2023 izvedla drugi podnebni test izjemnih situacij za celotno gospodarstvo; je seznanjen s sklepi iz serije priložnostnih dokumentov ECB št. 328 z naslovom „The Road to Paris: stress testing the transition towards a net-zero economy“ (Pot do Pariza: testiranje izjemnih situacij v zvezi s prehodom na gospodarstvo z ničelno stopnjo neto emisij), saj trdi, da bo najboljši način za doseganje neto ničelnega gospodarstva za podjetja, gospodinjstva in banke v euroobmočju, če bomo pospešili zeleni prehod na stopnjo, ki bo hitrejša kot v dosedanjih politikah; je seznanjen, da ECB v svojih nadzornih praksah upošteva finančna tveganja, povezana s podnebjem in naravo, ter pozorno spremlja vse večja fizična tveganja in tveganja pri prehodu;

31.je seznanjen s predlogom Komisije o preglednosti, primerljivosti in kakovosti ocen ESG; je seznanjen, da EBA priporoča, naj zunanje bonitetne ocene kot dejavnike kreditnega tveganja po možnosti zajamejo tudi okoljske in/ali socialne dejavnike;

32.pozdravlja pristope Enotnega odbora za reševanje k poglobitvi ocen rešljivosti, saj je zasnoval ukrepe za nadzor kakovosti načrtov reševanja in za oceno, ali je te načrte mogoče izvesti v dovolj kratkem času; poudarja, da če naj bodo načrti reševanja v celoti skladni s pravnimi zahtevami, bodo morali vsebovati celovito oceno rešljivosti za vsako banko posebej, kjer bo obravnavano tudi to, ali obstajajo bistvene ovire za rešljivost in kako jih je mogoče odpraviti;

33.pozdravlja, da so banke, ki so v pristojnosti Enotnega odbora za reševanje, na splošno dosegle dober napredek v smeri rešljivosti in večje zmožnosti za pokritje izgub; pričakuje, da se bo ta pozitivni trend še naprej nadaljeval, ter opozarja, da doseganje rešljivosti za vse institucije ne bi smelo biti zastavljeno kot „drseči cilj“, temveč bi morale biti vse banke do konca leta 2023 popolnoma rešljive; ugotavlja, da je pri vseh bankah potreben nadaljnji napredek;

34.pozdravlja odločitev novega predsednika Enotnega odbora za reševanje, da bo opravil celovit strateški pregled in pripravil nov akcijski načrt; poziva Enotni odbor za reševanje, naj še izboljša preglednost svojih odločitev;

35.poudarja, da je treba pri reševanju bank zaščititi vrstni red poplačila upnikov; pozdravlja izjavo bančnega nadzora ECB, Enotnega odbora za reševanje in Evropskega bančnega organa, v kateri je poudarjeno, da v EU navadni lastniški instrumenti absorbirajo izgube, dodatni temeljni kapital pa se lahko odpiše le, ko so ti instrumenti že v celoti porabljeni; opozarja, da je treba, kot je izrazil predsednik Enotnega odbora za reševanje, v primeru propada banke v celoti spoštovati hierarhijo odpisov;

36.ugotavlja, da fosilna goriva največ prispevajo k pospeševanju podnebnih sprememb in da bo treba mnoga sredstva za fosilna goriva opustiti še pred koncem njihove ekonomske življenjske dobe, saj bodo izgubila vso vrednost in postala nasedle naložbe;

37.pozdravlja predlog o reformi okvira za krizno upravljanje in jamstva za vloge na podlagi pozivov Parlamenta; poziva, naj se področje uporabe reševanja razširi, pojasni ocena javnega interesa, zaščiti davkoplačevalce pred stroški propada bank in naj se omeji obseg državne pomoči ter zamejijo vsi ukrepi, ki bi lahko povzročili preveliko moralno tveganje; poziva k hitremu in učinkovitemu sprejetju pregleda okvira za krizno upravljanje in jamstva za vloge;

38.ugotavlja, da se propadajoča banka začne reševati le, če običajnih insolvenčnih postopkov ne more izvesti tako, da ne bi škodovala javnemu interesu ali povzročila finančno nestabilnost; ugotavlja tudi, da se med predlogi za prihodnjo reformo predlaga tudi, da bi dostop do okvira za reševanje na ravni EU omogočili tudi malim in srednjim bankam s pozitivno oceno javnega interesa, če izpolnijo pogoje za dostop do enotnega sklada za reševanje;

39.poudarja vlogo Enotnega odbora za reševanje in varnostnih mrež, ki jih financira sektor, pri tem, da reševanja ni treba plačevati z javnimi davkoplačevalskimi sredstvi; meni, da je treba prispevke k varnostnim mrežam, ki jih financira sektor, vedno izračunati sorazmerno s tveganjem, ki ga predstavlja posamezna institucija; obžaluje, da se še vedno ni začel uporabljati varovalni mehanizem za enotni sklad za reševanje, ki ga tvori kreditna linija iz evropskega mehanizma za stabilnost, kljub političnemu dogovoru iz novembra 2020 o zgodnji uvedbi tega mehanizma, in sicer zaradi zamud v postopku ratifikacije sporazuma o spremembi Pogodbe o ustanovitvi evropskega mehanizma za stabilnost; poudarja, da je enotni sklad za reševanje pomemben za zagotavljanje trdnega in verodostojnega okvira za krizno upravljanje; poziva vse države članice, naj v celoti ratificirajo sporazum o spremembi pogodbe o ustanovitvi evropskega mehanizma za stabilnost, vključno z vzpostavitvijo skupnega varovalnega mehanizma za enotni sklad za reševanje;

40.opozarja, da morajo banke po sprejetju odločitve o reševanju še naprej izpolnjevati svoje obveznosti in opravljati svoje osrednje naloge; ima pomislek, da bi utegnile banke pri reševanju takoj po ponovnem dostopu do trga spet naleteti na likvidnostne težave; poziva institucije EU, naj se dogovorijo o rešitvi, s katero bodo zagotovile zaupanje in povečale predvidljivost;

41.podpira pozive pogajalske skupine Evropskega parlamenta za evropski sistem jamstva za vloge skupaj s koordinatorji in predsednico odbora ECON, kakor so bili zapisani v izjavi z dne 7. decembra 2022, zato da bi pregled okvira za krizno upravljanje in jamstva za vloge zastavili dovolj ambiciozno, s čimer bi lahko pomagali odpraviti ovire za vzpostavitev evropskega sistema jamstva za vloge, in pa k nadaljevanju pogajanj o tem sistemu; se strinja s pozivom ECB, naj se nadaljuje delo za vzpostavitev evropskega sistema jamstva za vloge;

42.pozdravlja zakonodajno delo na parlamentarni ravni v zvezi s predlogom o evropskem sistemu jamstva za vloge, ki je potekalo od izjave pogajalske skupine Parlamenta o evropskem sistemu jamstva za vloge decembra 2022; ponovno izraža zavezo, da si bo prizadeval za dogovor o evropskem sistemu jamstva za vloge; poziva sozakonodajalca, naj si prizadevata za vzpostavitev realističnega, verodostojnega in trdnega evropskega sistema jamstva za vloge;

43.pozdravlja prizadevanja Komisije, da bi pri pregledu okvira za krizno upravljanje in jamstva za vloge pojasnila obseg zaščite vlagateljev in povečala konvergenco z reformo Direktive 2014/49/EU o sistemih jamstva za vloge UL L 173, 12.6.2014, str. 149.; poudarja, da pregleda okvira za krizno upravljanje in jamstva za vloge sicer ni mogoče jemati kot nadomestilo za evropski sistem jamstva za vloge, vseeno pa lahko bolj usklajen okvir pomaga odpravljati ovire za vzpostavitev evropskega sistema jamstva za vloge; poudarja, da morajo biti prispevki v sisteme jamstva za vloge sorazmerni s tveganji;

44.poudarja, da je potreben celovit evropski sistem jamstva za vloge s prispevki, ki bodo temeljili na tveganju in bodo omogočali delitev izgub; poziva, naj se oceni kakovost bančnih sredstev; priporoča, naj se to začne z združevanjem likvidnosti in postopnim oblikovanjem sklada EU;

45.poziva, naj se v okviru vsakega evropskega sistema jamstva za vloge upoštevajo institucionalne sheme za zaščito vlog, zlasti njihov učinek glede zmanjševanje tveganja, hkrati pa naj se na enotnem trgu ohranijo enaki konkurenčni pogoji;

46.želi opozoriti, da je eden od glavnih namenov bančne unije prekiniti povezavo med bančnimi tveganji in tveganji državnih posojilojemalcev; ugotavlja, da je izpostavljenost bank do domačih državnih dolžniških instrumentov v bančni uniji še vedno visoka; se strinja s pomisleki EBA, da so izpostavljenosti državnih vrednostnih papirjev za banke v EU pomembne in bi lahko postale vir morebitne ranljivosti; poudarja, da je treba izpostavljenosti državnih vrednostnih papirjev regulativno dosledno obravnavati skladno z mednarodnimi standardi, ter poziva Komisijo, naj to upošteva pri obravnavanju te teme v vseh prihodnjih predlogih;

47.pozdravlja znatni napredek pri zmanjševanju tveganja, ki je bil dosežen od leta 2015; na drugi strani ugotavlja le majhen napredek pri delitvi tveganja; ugotavlja pa, da je treba za uspešnost bančne unije ustrezno in učinkovito zmanjšati tveganja;

48.naroči svoji predsednici, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, Evropski centralni banki, Enotnemu odboru za reševanje in Evropskemu bančnemu organu.