1.ugotavlja, da so za električne lete na kratkih in srednje dolgih razdaljah pomembna regionalna letališča v Uniji; poudarja potencial regionalnih letališč kot multimodalnih vozlišč za inovacije, pa tudi potencial malih in srednjih podjetij v celotni dobavni verigi, saj niso koristna le za raziskave in konkurenco v letalskem sektorju, temveč tudi v drugih prometnih sektorjih, kot so cestni, pomorski in železniški; zato poziva Komisijo, naj potrdi, da bo regionalna letališča finančno podprla, še zlasti tista, ki so dejavna na področju električnega letalstva;

2.je prepričan, da bi čistejše, hitrejše in udobnejše možnosti zračnega prometa povečale povezljivost in dostopnost na manjših, bolj izoliranih in redko poseljenih območjih, vključno z otoškimi in najbolj oddaljenimi regijami, zlasti v smislu razpoložljivosti javnih storitev, ustvarjanja delovnih mest in bolj trajnostnega turizma;

3.ugotavlja, da bo najbolj oddaljene regije zaradi njihove oddaljenosti in omejene zmogljivosti baterij težko povezati z evropsko celino z električnim letalstvom; vseeno opozarja, da bi lahko z električnim letalstvom zagotovili povezljivost med najbolj oddaljenimi regijami, kar bi prispevalo k njihovemu razvoju in delno ublažilo negativne posledice za njihovo gospodarstvo, ki izhajajo iz njihove težavne topografije; poudarja, da obrobne regije potrebujejo finančno, vsebinsko in tehnično podporo, da bi omogočili ustrezen razvoj infrastrukture za hitro in zanesljivo polnjenje baterij, servisiranje električnih zrakoplovov z navpičnim vzletanjem in pristajanjem ter usposabljanje visokokvalificiranih tehnikov in operaterjev;

4.poudarja, da se lahko pri premagovanju geografskih ovir z električnimi letali kot novim javnim prevoznim sredstvom, ki ni odvisno od cest ali železniških tirov, prihrani precej časa; želi spomniti na izkušnje nordijskih držav, za katere so značilni fjordi, jezera in gore, nizka gostota prebivalstva in močna osredotočenost na trajnostno energijo „Accessibility study for electric aviation. Part of the project Electric Aviation and the Effect on Nordic Regions“ (Študija dostopnosti za električno letalstvo. Del projekta električnega letalstva in vpliva na nordijske regije)., ter najbolj oddaljenih regij, za katere so značilni otoška lega, oddaljenost, majhnost ter težavna topografija in podnebje; poziva Komisijo, naj v tesnem sodelovanju z ustreznimi regijami in državami članicami ta potencial razišče;

5.meni, da bi lahko z elektrifikacijo regionalnega letalstva prej opuščene poti postale ekonomsko upravičene, izboljšala bi se povezljivost, kar bi spodbudilo regionalni razvoj in privabilo nove regionalne naložbe; poudarja, da je glede na omejitve pri regionalnem letalstvu v smislu avtonomije in števila potnikov verjetna možnost hibridizacija;

6.ponovno opozarja na vizijo Komisije iz njene strategije za drone 2.0, da bodo električni zrakoplovi z navpičnim vzletanjem in pristajanjem do leta 2030 postali temelj potniškega prometa, tako da se bodo vključili v obstoječe prometne sisteme in prispevali k razogljičenju Evropske unije, hkrati pa bo njihov negativen vpliv na okolje minimalen Idem.; poudarja, da je število sedežev pri električnih zrakoplovih z navpičnim vzletanjem in pristajanjem kljub hitremu tehnološkemu razvoju trenutno še vedno omejeno na šest, medtem ko električni zrakoplovi s fiksnimi krili že lahko prevažajo več potnikov na obstoječih in novih mestnih zračnih poteh; poziva Komisijo, naj razlikuje med tema dvema možnostma, saj uporabljata različne tehnologije in sta namenjena različnim trgom; dodaja, da je treba električne zrakoplove z navpičnim vzletanjem in pristajanjem ter električna letala s fiksnimi krili obravnavati kot dopolnilni obliki nove zračne mobilnosti v mestih;

7.poudarja, da zrakoplovi z električnimi motorji povzročajo skoraj ničelno onesnaženje pri obratovanju, kar pomeni zmanjšanje lokalnih emisij, ki bi lahko negativno vplivale na zdravje državljanov, ki živijo v bližini letališč; zato meni, da bi se morali zlasti letala, ki povzročajo manj hrupa, uporabljati poenostavljeni postopki za pridobitev s hrupom povezanih dovoljenj ali za uveljavljanje odstopanj od letalskih omejitev; poudarja, da lahko zmanjšanje hrupa, doseženo z električnim letalstvom, izboljša stanje na nekaterih letališčih in bližnjih stanovanjskih območjih;

8.poudarja, da je treba izkoristiti potencial električnih in hibridnih električnih zrakoplovov, ki povzročajo znatno manj hrupa; poziva industrijo, naj uporabi delo Evropske agencije za varnost v letalstvu pri določitvi prve tehnične specifikacije za varstvo okolja https://www.easa.europa.eu/en/newsroom-and-events/press-releases/easa-publishes-worlds-first-proposal-assessment-and-limitation. za oceno hrupa nekaterih električnih zrakoplovov z navpičnim vzletanjem in pristajanjem, katere cilj je zagotoviti visoko in enotno raven varstva okolja za evropske državljane ter olajšati njihovo vključevanje v letalski sektor in mestno okolje;

9.je trdno prepričan, da bodo električni in hibridni električni zrakoplovi ponudili znaten potencial za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov v letalstvu in nove možnosti za mobilnost v mestih; pozdravlja delo, ki ga je opravila Agencija EU za varnost v letalstvu v zvezi z električnimi zrakoplovi z navpičnim vzletanjem in pristajanjem, ki naj bi se uporabljali kot zračni taksiji, pri oblikovanju potrebne zemeljske infrastrukture za varne operacije mobilnosti v mestu Agencija EU za varnost v letalstvu (EASA), „Vertiports. Prototype Technical Specifications for the Design of VFR Vertiports for Operation of with Manned VTOL-Capable Aircraft Certified in the Enhanced Category (PTS-VPT-DSN)“ (Vertiporti. Tehnične specifikacije prototipa za načrtovanje vertiportov VFR za delovanje z zrakoplovi VTOL s posadko, certificiranimi v izboljšani kategoriji (PTS-VPT-DSN)), marec 2022. in pri prilagoditvi letalskega regulativnega okvira, da bi olajšala vstop na trg za zrakoplove na električni ali vodikov pogon; poudarja ključno vlogo Agencije EU za varnost v letalstvu pri certificiranju tovrstnih zrakoplovov, kar bi lahko pospešilo njihov razvoj; podpira komercializacijo okolju prijaznih zrakoplovov, ki uporabljajo alternativne pogonske tehnologije, da bi z njimi dopolnili ukrepe, uvedene na podlagi pobud za trajnostno letalsko gorivo; poziva Komisijo, naj v prihodnosti z ukrepi poskrbi, da bodo električna letala, ki bodo letela na kratkih regionalnih poteh v sklopu obveznosti javne službe, v skladu z veljavnimi pravili EU;

10.meni, da čeprav leti na kratkih in srednje dolgih razdaljah povzročijo le manjši del emisij, vsaka elektrificirana pot pomeni zmanjšanje podnebnega in okoljskega odtisa letalstva in je smotrna naložba; vztraja, da je treba zbiranje sredstev za potrebne naložbe začeti zdaj;

11.meni, da bodo cilji glede nizkih in ničelnih emisij doseženi tudi s hibridnimi električnimi tehnologijami za regionalne in mednarodne lete na kratke in srednje razdalje, ki se uporabljajo tako v komercialnem kot v poslovnem letalstvu, ter poziva k potrebnim naložbam v raziskave in razvoj na področju načrtovanja zrakoplovov in pogonskih sistemov, baterij in drugih hibridnih rešitev; opozarja, da bi morale države članice ob komercializaciji električnega letalstva razmisliti, ali naj se njihova zakonodaja, če prepoveduje lete na kratke in srednje razdalje, pregleda;

12.opozarja, da so znatne potrebe v zvezi z zamenjavo civilnega voznega parka izziv in terjajo znatne finančne naložbe, hkrati pa prinašajo veliko tržno priložnost, ki bi lahko vodila do novih delovnih mest in znanj v celotnem evropskem prometnem sektorju;

13.vztraja, da je za razvoj električnega letalstva za komercialno uporabo potrebna učinkovita finančna in regulativna podpora tako na nacionalni ravni kot na ravni EU; poudarja, da so bili z javnimi naročili doseženi zelo pozitivni rezultati, in meni, da je to učinkovito orodje za elektrifikacijo industrije brez motenj na trgu;

14.poziva države članice, naj preučijo tržne spodbude in ugodnosti za proizvajalce električnih zrakoplovov, operaterje ter mala in srednja podjetja v tem sektorju, da bi spodbudile razvoj in sprejetje te okolju prijazne tehnologije; meni, da lahko te spodbude in ugodnosti za sestavne dele električnih zrakoplovov, električna energija in emisijski dobropisi spodbudijo rast trga;

15.ugotavlja, da je v Evropi veliko letov na kratke in srednje razdalje; poziva Komisijo, naj v sodelovanju z Evropsko organizacijo za varnost zračne plovbe (Eurocontrol) in Agencijo EU za varnost v letalstvu ugotovi, katere letalske poti so najprimernejše za popolno elektrifikacijo in bi se z njimi emisije CO2 znatno zmanjšale, saj bo to povezanim letališčem pomagalo pri tem, da začnejo opravljati potrebne prilagoditve; poudarja, da ima lahko pomembno vlogo pri zmanjševanju emisij vodik; poudarja, da se podjetja pri iskanju rešitev za manjši obseg letenja usmerjajo k električnim zrakoplovom, za večji obseg pa k zrakoplovom na vodikov pogon;

16.meni, da je treba preučiti, ali bi se lahko obstoječa pravila EU o državni pomoči spremenila, da bi se lahko oblikoval ciljno usmerjeni naložbeni okvir, ki bi temeljil na javnem in zasebnem financiranju za podporo nastajajočemu sektorju električnih zrakoplovov z navpičnim vzletanjem in pristajanjem, ki terja precej virov, da bi okrepili strateško avtonomijo Evrope na tem področju, saj bodo ti zrakoplovi postali strateški del prometnega sektorja;

17.meni, da bi morala podjetja EU, ki so dejavna na področju elektrifikacije letalskega sektorja, tesneje sodelovati z nacionalnimi organi in organi EU, da bi razvila celovit tehnični načrt in skupne raziskovalne programe; pozdravlja delo, opravljeno v zavezništvu za brezemisijsko letalstvo; poudarja, da je to sodelovanje bistvenega pomena, če želi EU ohraniti vodilni položaj v industriji in ostati konkurenčna na mednarodni ravni;

18.ugotavlja, da lahko manjši električni zrakoplovi letijo z obstoječih krajših in preprostejših vzletno-pristajalnih stez, zaradi česar velika in draga infrastruktura v prihodnje ne bo več tako potrebna;

19.poudarja, da sta načrtovanje in pripravljenost energetske infrastrukture ključna dejavnika, ki bosta vplivala na uporabo letalstva na električni in vodikov pogon, saj bo električno letalstvo mogoče uvesti šele po pripravi in testiranju te infrastrukture; opozarja, da bi lahko obstoječa velika letališča po prehodu na alternativne pogonske sisteme do leta 2050 porabila pet- do desetkrat več električne energije kot danes „Target True Zero:Delivering the Infrastructure for Battery and Hydrogen-Powered Flight“ (Cilj ničelnih emisij: gradnja infrastrukture za polete na baterijski in vodikov pogon), Svetovni gospodarski forum, april 2023, str. 10–15., in ugotavlja, da infrastruktura za električna letala in elektrifikacija lokacij, kot so letališča, še nista dovolj razviti; poudarja, da morajo biti za zadovoljitev pričakovanega povpraševanja po energiji prvi elementi letališke infrastrukture vzpostavljeni do leta 2025, in poziva k potrebnim naložbam; v zvezi s tem tudi poudarja, da morajo Komisija in države članice za pravilno uvedbo električnih zrakoplovov začeti ustrezno izvajati uredbo o infrastrukturi za alternativna goriva Uredba (EU) 2023/1804 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. septembra 2023 o vzpostavitvi infrastrukture za alternativna goriva ter razveljavitvi Direktive 2014/94/EU (UL L 234, 22.9.2023, str. 1). ter še naprej spodbujati elektrifikacijo lokacij; poudarja, kako koristni so v zvezi s tem namenski projekti za financiranje infrastrukture, na primer Instrument za povezovanje Evrope za promet in energijo; opozarja, da mora Komisija v skladu z omenjeno uredbo o infrastrukturi za alternativna goriva konec leta 2026 in nato vsakih pet let oceniti trenutno stanje in prihodnji razvoj trga za letalstvo na vodikov in električni pogon; Komisijo in države članice poziva, naj poskrbijo, da se bo to ocenjevanje izvajalo, med drugim tudi študija izvedljivosti vzpostavitve ustrezne infrastrukture za pogon zrakoplovov, ki ji bo sledil načrt za vzpostavitev infrastrukture za alternativna goriva na letališčih, zlasti električnih polnilnih mest in oskrbovalnih mest za vodik; spodbuja industrijo na svetovni ravni, naj se čim prej dogovori o svetovnih standardih za polnilne postaje na tleh za mirujoče zrakoplove;

20.glede na to, da se tehnološki trendi v različnih prometnih sektorjih gibljejo v isti smeri, pozdravlja obstoječa medpanožna raziskovalna in razvojna partnerstva „Airbus and Renault Group to advance research on electrification“ (Airbus in Renault Group za pospešitev raziskav elektrifikacije). med letalsko in avtomobilsko industrijo (pri razvoju naslednje generacije baterij in gorivnih celic), letalskim in ladijskim prometom (pri uporabi alternativnih goriv) ter letalskim in železniškim prometom (pri električnih distribucijskih sistemih);

21.poudarja, da električni in hibridni električni zrakoplovi sicer veliko obetajo za bolj trajnostno letalsko prihodnost, vendar njihova sedanja generacija baterij prinaša velike izzive, povezane predvsem s težo in gostoto energije; ugotavlja, da te omejitve vplivajo na doseg, tovorno zmogljivost in splošno učinkovitost električnih zrakoplovov;

22.opozarja, da za uporabo električnih zrakoplovov veljajo stroge zahteve, zlasti glede varnosti, hkrati pa morajo biti baterije lahke, kompaktne, omogočati hitro polnjenje in dajati veliko moč, potrebno za vzlet in vzpenjanje; poudarja, da so za tako zmogljive baterije potrebne kritične surovine, ki v Evropi pogosto niso na voljo; poziva letalsko industrijo, naj sodeluje pri prizadevanjih zadevnih industrijskih sektorjev za vzpostavitev vzdržljive dobavne verige;

23.opozarja, da pogoji zaradi nadmorske višine, ki so edinstveni za zračni promet, nalagajo posebne tehnične omejitve za baterije v primerjavi z drugimi načini prevoza;

24.opozarja na potencial letalstva na vodikov pogon, temelječega na gorivnih celicah, ki je alternativna oblika električnega letalstva, zlasti ko gre za avtonomijo; poudarja, da lahko nadaljnje izboljšave tehnologij baterij in gorivnih celic skupaj z energijsko učinkovitejšimi zasnovami zrakoplovov omogočijo, da bodo okoljsko uspešnejši; ponovno poudarja, da so nekateri največji tehnološki izzivi, s katerimi se trenutno spoprijema industrija, teža in velikost baterij, največja izhodna moč gorivnih celic, električni distribucijski in toplotni sistemi, integracija ogrodij zrakoplovov in izboljšanje aerodinamike;

25.poudarja, da bo za večjo uporabo baterij v aeronavtiki potrebna takojšnja vzpostavitev industrije recikliranja v EU, ki bo združljiva s potrebami sektorja, da bi preprečili nove odvisnosti od držav zunaj EU;

26.opozarja, da letalska industrija ni le pomemben dejavnik gospodarske dejavnosti, temveč tudi eden najuspešnejših visokotehnoloških sektorjev v EU; poziva Komisijo, naj vodi proaktivne politike za podporo in razvoj te industrije, pri tem pa naj tesno sodeluje z obstoječimi forumi, kot sta Svetovalni svet za raziskovanje na področju aeronavtike v Evropi (ACARE) in zavezništvo za brezemisijsko letalstvo (AZEA); poziva jo tudi, naj poskrbi, da si obstoječi predpisi EU na tem področju ne bodo nasprotovali ali preprečevali, da bi letalska industrija razvijala svoje projekte razogljičenja in elektrifikacije;

27.meni, da je za izboljšanje električnega letenja treba nadalje uskladiti letalski in obrambni ter energetski sektor; ugotavlja, da Komisija za ta sektorja pripravlja ločeni poti prehoda; se zaveda, da sta poti prehoda izjemno pomembni, saj bosta industriji omogočili, da bo podnebne cilje učinkovito prenesla v konkretne podnebne ukrepe ter tako ohranila, kar ima vrednost za našo družbo, planet in podjetja, hkrati pa tudi ustvarjala novo vrednost; vseeno izraža zaskrbljenost zaradi različnih poti prehoda v omenjenih dveh sektorjih, zlasti ker je treba za oba nujno vzpostaviti dovolj stabilna električna omrežja in poskrbeti za dostopnost čiste električne energije, tudi za elektrifikacijo zrakoplovov; glede na omenjeno poudarja, kako pomembna je skupna strategija za električna letala, in poziva Komisijo, naj proaktivno ukrepa, da bi jo oblikovali; nadalje poziva Komisijo, naj v zvezi s tem začne skupni strukturni dialog med generalnim direktoratom za mobilnost in promet ter generalnim direktoratom za energijo ter omenjeno pot zaključi pred evropskimi volitvami leta 2024, da bi jo prihodnja Komisija leta 2024 lahko uporabila kot referenco za prihodnje predpise;

28.opozarja, da je bilo zavezništvo za brezemisijsko letalstvo (AZEA) ustanovljeno na pobudo Komisije, da bi zbrali vse zasebne in javne partnerje v letalskem sektorju ter se pripravili na začetek komercialne uporabe zrakoplovov na vodikov pogon in električnih zrakoplovov; poziva Komisijo, naj z zavezništvom sodeluje in ga podpre pri razvoju znanja o električnem letalstvu; ugotavlja, da bi lahko v ta namen uporabili akademije za spretnosti na podlagi akta o neto ničelni industriji, ter poziva Komisijo in države članice, naj jih spodbujajo;

29.poudarja, da trenutno primanjkuje znanj in spretnosti na področju električnega in sistemskega inženiringa; opozarja, da bi se lahko tekmovanje EU za mlade znanstvenike uporabilo kot referenca za vzpostavitev tematskega natečaja EU za nadarjene mlade za vse industrijske sektorje, tudi za letenje na električni pogon; poziva Komisijo in države članice, naj javnost bolje seznanijo s priložnostmi za zelene poklice v letalstvu ter spodbujajo nacionalne projekte in projekte EU na tem področju;

30.pozdravlja namero Komisije, da vzpostavi usklajene storitve za razpise v okviru obstoječih instrumentov EU in posojil Evropske investicijske banke (EIB) za podporo novemu vodilnemu projektu o tehnologijah brezpilotnih zrakoplovov; poziva Evropsko investicijsko banko, naj uporabi ciljno usmerjene instrumente financiranja, ki bodo namenjeni za podporo nastajajočemu evropskemu sektorju električnega letalstva, in za zadovoljevanje njihovih potreb, pri čemer priznava, da gre za kapitalsko intenzivno panogo z edinstvenimi potrebami, in se zaveda, da bodo za uvedbo električnih zrakoplovov z navpičnim vzletanjem in pristajanjem potrebne tudi naložbe v zemeljsko infrastrukturo, vključno z vertiporti in infrastrukturo za polnjenje;

31.je zaskrbljen, ker je proračun, predviden za Skupno podjetje za čisto letalstvo v okviru programa Obzorje Evropa, daleč pod ravnjo njegovih ambicij; opozarja, da je stopnja inovativnosti, povezana z vsakim posameznim projektom, zelo visoka in da mora biti podpora v novem večletnem finančnem okviru po letu 2027 temu primerna in stalna; meni, da bi bilo treba Skupno podjetje za čisto letalstvo spodbuditi, da bi se ukvarjalo tudi z električnim letalstvom in namenilo prednost financiranju inovativnih projektov na področju brezemisijskega letalstva, kot so električni zrakoplovi in zrakoplovi na vodikov pogon; poudarja, da bi bilo treba priskrbeti nova sredstva, da bi presegli raven tehnološke pripravljenosti 6 ter dali tehnologije na trg; pozdravlja nedavno napoved Združenega kraljestva, da bo kot pridružena država sodelovalo v programu Obzorje Evropa, kar bo okrepilo naša skupna prizadevanja za čisto letalstvo;

32.obžaluje, da kljub znatnemu naporu, ki jih je moral letalski sektor vložiti v prizadevanja za razogljičenje, in njegovim zavezam v zvezi s tem ni posebnega letalskega sklada EU, ki bi bil namenjen izključno podpori letalstvu; poziva Komisijo, naj objavi posebne razpise za financiranje projektov, ki podpirajo elektrifikacijo, in ukrepov, s katerimi bi zmanjšali splošen vpliv letalstva; vseeno želi spomniti, da sta sklad za inovacije v okviru sistema za trgovanje z emisijami in uporaba pogodb na razliko za ogljik pomembna instrumenta za uvajanje tehnologij, ki bi lahko utrle pot električnemu letalstvu in letalstvu na vodikov pogon, in njihovo uveljavitev v industrijskem obsegu; želi spomniti, da je Direktiva (EU) 2023/959 Direktiva (EU) 2023/959 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 10. maja 2023 o spremembi Direktive 2003/87/ES o vzpostavitvi sistema za trgovanje s pravicami do emisije toplogrednih plinov v Uniji ter Sklepa (EU) 2015/1814 o vzpostavitvi in delovanju rezerve za stabilnost trga za sistem Unije za trgovanje z emisijami toplogrednih plinov (UL L 130, 16.5.2023, str. 134). spremenila Direktivo 2003/87/ES in razširila nabor projektov, upravičenih do financiranja v okviru sklada za inovacije, tako da je vanj zajela več brezogljičnih proizvodov, procesov in tehnologij;

33.poudarja, da je treba izboljšati uravnavanje temperature baterij ter upravljanje njihovega polnjenja in zamenjave, pa tudi pospešiti razvoj sektorja recikliranja baterij; poziva Komisijo, naj vlaga v raziskave in razvoj naslednje generacije polprevodniških baterij, ki imajo dvakrat več energije kot litij-ionske baterije in približno trikrat večji potencial shranjevanja; zato poziva Komisijo, naj z instrumenti, kot sta akt o neto ničelni industriji in evropsko zavezništvo za baterije, spodbuja zmanjšanje odvisnosti v dobavni verigi baterij in zagotavljanje zadostne oskrbe s kritičnimi surovinami, s čimer bi zmanjšali našo zunanjo odvisnost od baterij; spodbuja Komisijo in države članice, naj na področju surovin za aeronavtiko še naprej vzporedno razvijajo strateška partnerstva s podobno mislečimi državami zunaj EU;

34.poziva Komisijo, naj poskrbi za skladnost med razvojem električnega prometa in mobilnosti ter potrebno infrastrukturo in politikami EU za povečanje evropske zmogljivosti za proizvodnjo baterij, vključno z oskrbo s potrebnimi surovinami in naprednimi materiali za proizvodnjo baterij; zato poziva Komisijo, naj pregleda strateški akcijski načrt za baterije, ki povezuje omenjene vidike, predvsem pa zajema uvedbo količinsko določenih in časovno omejenih ciljev za proizvodnjo baterij v EU; poziva države članice in Komisijo, naj glede na omenjena dejstva v sodelovanju z industrijo poiščejo morebitne sinergije s sektorjem cestnega prometa, da bi čim bolj povečali javne in zasebne naložbe, zlasti v proizvodnjo in recikliranje baterij in gorivnih celic;

35.poziva Komisijo, naj v skladu s predlogom direktive o obdavčitvi energije Direktiva Sveta 2003/96/ES z dne 27. oktobra 2003 o prestrukturiranju okvira Skupnosti za obdavčitev energentov in električne energije (UL L 283, 31.10.2003, str. 51). oblikuje politični okvir, ki bo podpiral uvajanje tehnologij električnih zrakoplovov, kot je usmerjanje dela prihodkov iz sistema trgovanja z emisijami za letalstvo ali obdavčitev letalstva v Skupno podjetje za čisto letalstvo;

36.poziva Komisijo, naj oblikuje strategijo, s katero bo poskrbela za vzpostavitev potrebne infrastrukture za električno letalstvo, vključno s proizvodnjo električne energije, priključitvijo na omrežje in infrastrukturo za polnjenje, ki bo ustrezala hitrosti uvajanja električnih zrakoplovov; opozarja, da bi lahko pomanjkanje zelenega vodika in ustrezne infrastrukture upočasnilo začetek uporabe zrakoplovov na vodik; odločno poziva Komisijo, naj pripravi ciljno usmerjeno strategijo za proizvodnjo in skladiščenje vodika;

37.poziva Evropsko agencijo za varnost v letalstvu, naj si še naprej prizadeva za določitev certifikacijskih standardov in poti, da bi električna in hibridna električna letala postala uresničljiva možnost ter da bo mogoče občutno skrajšati obdobje do njihovega vstopa na trg; poziva Komisijo, naj v zvezi s tem zagotovi potrebne vire, zlasti osebje;

38.poziva Komisijo, naj pripravi evropsko strategijo za usklajen pristop k razvoju, certificiranju in uvajanju nove generacije zrakoplovov, vključno z električnimi zrakoplovi z navpičnim vzletanjem in pristajanjem, da bi povečali ozaveščenost evropskih državljanov o njenih koristih ter spodbudili zasebne in javne naložbe, hkrati pa ohranili tehnološko osnovo in vodstvo v Evropi; meni, da električno letalstvo obljublja bolj trajnostno prihodnost zračnega prometa in da je usmerjena informacijska kampanja bistvena za ozaveščanje javnosti o njegovih potencialnih koristih in učinkih;

39.naroči svoji predsednici, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.