1.pozdravlja uskladitev programov Interreg NEXT s programi Interreg, saj bi se s tem lahko poenostavili postopki, izboljšale sinergije med programi in povečala učinkovitost evropskih naložb; vendar poudarja, da je potrebnih več poenostavljenih postopkov tako v fazi vrednotenja kot v fazi izvajanja projektov z večjim poudarkom na količinsko opredeljivih rezultatih, kjer je to primerno, in splošnem vplivu na razvoj regij in življenja državljanov;

2.poudarja, da imajo lokalni in regionalni organi ključno vlogo pri čezmejnem sodelovanju s sosednjimi državami s svojim poznavanjem geografskih, kulturnih, jezikovnih in socialnih razmer, priložnosti, omejitev ter skupnih izzivov;

3.poudarja, da so čezmejni projekti, vključno s projekti za stike med ljudmi, pomembni za združevanje ljudi in s tem za odpiranje novih možnosti za trajnostni lokalni razvoj in čezmejno sodelovanje; poudarja pomen čezmejnih naložb za spodbujanje inovacij, prenosa tehnologije, skupnih rešitev in sinergij med različnimi programi ter na ta način za povečanje teritorialne kohezije prek upravnih meja in krepitev solidarnosti;

4.opozarja, da dodelitev sredstev za obdobje 2021–2027 še zdaleč ni optimalna, in posledično poudarja, kako pomembno je izdatnejše financiranje teh programov; pozdravlja večjo odgovornost tretjih držav pri izterjatvah od upravičencev iz zasebnega sektorja; želi poudariti pomen pravne države in enakih konkurenčnih pogojev za vse upravičence, tako javne kot zasebne, ter poudarja, da je treba poleg javnih naložb spodbujati vključevanje zasebnih vlagateljev v trajnostni razvoj obmejnih regij in tretjih držav, tako da se omogoči več sredstev;

5.pozdravlja možnost, da organi upravljanja Komisiji podatke pošljejo elektronsko, vendar obenem poudarja, da pogostejše pošiljanje podatkov ne bi smelo privesti do večje birokracije; zato poudarja pomen interoperabilnih sistemov, ki bi lahko samodejno posredovali podatke skupni podatkovni zbirki, in spodbuja Komisijo, naj v zvezi s tem še naprej poglablja sodelovanje s tretjimi državami;

6.izraža zaskrbljenost, da za velike infrastrukturne projekte ne bo več potrebna odobritev Komisije;

7.pozdravlja odpravo omejitve v zvezi s finančnimi sredstvi EU za velike infrastrukturne projekte in meni, da trajnostni razvoj infrastrukture prispeva k socialno-ekonomski rasti v čezmejnih regijah; hkrati poudarja, da je treba vključiti javni in zasebni sektor, kar bi lahko privedlo do več inovacij in razvoja infrastrukture, povezane z energetskim sektorjem, prometom, komunikacijo in digitalizacijo;

8.opozarja, da je velike izzive, s katerimi se sooča EU, mogoče rešiti tudi s spodbujanjem čezmejnega sodelovanja med sosednjimi regijami (npr. trajnostna prihodnost za Sredozemlje, Črno morje, Baltsko morje in druge morske bazene; trajnostna prihodnost Alp, Pirenejev, Karpatov in drugih gorskih verig; trajnostna prihodnost velikih povodij Porenja, Podonavja in porečja reke Meuse itd.);

9.poudarja, da je čezmejno sodelovanje pomemben korak v predpristopnih procesih v EU, ki države kandidatke spodbuja k izmenjavi izkušenj in učenju o notranjem delovanju EU; poudarja, da se s tem pobude in cilji EU približajo državam kandidatkam, izmenjujejo se izkušnje in začne se proces ekonomske in socialne konvergence; poudarja, da bodo države kandidatke, ki so vključene v čezmejno sodelovanje, ob vstopu v EU že poznale programe in projekte EU;

10.poudarja ključno vlogo čezmejnega sodelovanja pri trajnostnem upravljanju naravnih virov in izzivov, povezanih s podnebnimi spremembami, vključno z naravnimi nesrečami, okoljem, biotsko raznovrstnostjo in prehransko varnostjo ter ekosistemi na obmejnih območjih; s tem poudarja, da je pomembno preprečevanje in da je treba pripraviti lokalne in regionalne načrte za čezmejne ukrepe za prilagajanje podnebnim spremembam; poudarja, da je treba v teh regijah storiti več za boj proti podnebnim spremembam in za njihovo blažitev, zlasti za uskladitev s podnebnimi cilji EU;

11.poudarja možnost čezmejnega sodelovanja, zlasti na redkeje poseljenih čezmejnih območjih, in sicer na področjih, kot sta energija iz obnovljivih virov in krožno gospodarstvo, ter poziva k boljšemu izkoriščanju obstoječih priložnosti za razvoj trajnostnega gospodarstva in kakovostnih delovnih mest;

12.pozdravlja začasno prekinitev čezmejnega sodelovanja z Rusijo in Belorusijo zaradi vojaške agresije Rusije proti Ukrajini ter preusmeritev finančnih sredstev v Ukrajino in Republiko Moldavijo, kar je temeljito spremenilo evropsko varnostno strukturo; zato poudarja, da je treba sodelovati na področju varnostne politike, da bi dosegli skupne cilje zanesljivega kolektivnega odvračanja in obrambe v okviru čezmejnega sodelovanja;

13.opozarja na težavne razmere v regijah, ki mejijo na Rusijo in Belorusijo, po prekinitvi čezmejnega sodelovanja s tema državama in spodbuja Komisijo, naj pri iskanju trajnostnih rešitev za socialne in gospodarske izzive v teh regijah tesno sodeluje s prizadetimi državami članicami;

14.poziva k uporabi sredstev iz čezmejnih programov za razvoj trajnostne prometne infrastrukture, vključno z gradnjo železniških povezav in skladišč v bližini meja EU z Ukrajino in Republiko Moldavijo, da bi poenostavili pretok blaga in žita ter tako zagotovili zanesljivo svetovno preskrbo s hrano, prispevali k razvoju trajnostnega gospodarstva v obeh državah ter državam članicam na prvi črti ter Moldaviji in Ukrajini pomagali pri spopadanju s temi izzivi;

15.priznava, da je pomembno ohranjati lokalno in regionalno kulturo in dediščino ter izobraževalne in gospodarske izmenjave med obmejnimi regijami, da bi izboljšali vzajemno razumevanje običajev sosedov in ustvarili pomembne spodbude za večjezično izobraževanje; poudarja, da je pomembno vključujoče izobraževanje v zvezi z demokratičnimi vrednotami in da je treba podpirati večjo kakovost na tem področju;

16.poziva k podpori za bolj trajnostne infrastrukturne projekte, ki prispevajo k povezljivosti čezmejnih regij, mobilnosti v teh regijah in med njimi ter h kakovosti življenja in priložnostim za prebivalce regij, skupaj s potrebnimi infrastrukturnimi projekti;

17.priznava velika prizadevanja nacionalnih vlad, regionalnih in lokalnih organov in civilne družbe v državah članicah EU v okolici Ukrajine, pa tudi prizadevanja Republike Moldavije, da bi sprejeli razseljene Ukrajince in se soočili z izzivi zaradi ruske vojaške agresije, tudi z vprašanjem žita iz Ukrajine in neustrezno prometno infrastrukturo; v zvezi s tem poziva k ustrezni podpori, tudi prek programov čezmejnega sodelovanja, da bi zadostili novim potrebam;

18.poudarja, da ima tudi Republika Moldavija, čeprav ni v odprti vojni z Rusijo, konfliktna območja, ki jih podpira Rusija, in da je sprejela veliko število ukrajinskih beguncev ter da je prekinitev trgovinskih odnosov z Rusijo močno vplivala na njen gospodarski in socialni položaj; zato poudarja, da so zelo potrebne trdne naložbe in odprt trg ter da so skupni projekti na vseh gospodarskih in socialnih področjih zelo dobrodošli;

19.je pretresen zaradi človeških žrtev ter uničenja domov in infrastrukture v Ukrajini; poudarja, da bi morali imeti programi čezmejnega sodelovanja in novi evropski Bauhaus dejavno vlogo pri trajnostni povojni obnovi, ter poudarja, da je treba nujno podpreti lokalne in regionalne organe v Ukrajini, hkrati pa še naprej pomagati sosednjim regijam in spodbujati okrepljeno sodelovanje;

20.pozdravlja pobudo za vključitev Ukrajine v program evropskega teritorialnega sodelovanja URBACT ter pridružitev Ukrajine in Republike Moldavije Evropskemu omrežju za spremljanje prostorskega razvoja in kohezije (ESPON) kot opazovalk;

21.obžaluje, da se energetski viri Rusije uporabljajo kot sredstvo za izvajanje političnega in gospodarskega pritiska; poziva k hitrim preiskavam gospodarskega sodelovanja z Rusijo v energetskih sektorjih nekaterih držav članic ter k nadaljnjim ukrepom za spodbujanje obnovljivih virov energije in izboljšanje energetske učinkovitosti, da bi zmanjšali odvisnost od Rusije v teh državah članicah, ki so močno omejile sodelovanje z agresorsko državo in so jih sankcije prizadele, vključno s sosednjimi državami;

22.obžaluje vse večji vpliv Rusije v sosednjih državah, zlasti z uporabo manipulacije in dezinformacij v tradicionalnih medijih in spletnih družbenih medijih, ter poudarja, da je treba s temi državami tesneje sodelovati, zlasti na področju izobraževanja in kulture, da bi bili njihovi državljani obveščeni in poučeni o demokratičnih vrednotah;

23.poudarja, da je treba programu dodeliti večjo finančno podporo zaradi varnostnih izzivov v Črnem morju, ki so posledica ruskih napadov in blokade morskih in donavskih pristanišč, katerih cilj je preprečiti pošiljke žita, bistvene za ukrajinsko gospodarstvo; poudarja, da ti napadi pomenijo veliko varnostno tveganje za države članice, ki mejijo na Ukrajino;

24.poudarja potencial energetskih virov na območju Črnega morja, ki lahko pripomorejo k energetsko trajnostni prihodnosti tudi v EU; želi poudariti, da so obnovljivi viri energije kljub svojemu potencialu še vedno pretežno neizkoriščeni;

25.meni, da bi bilo treba s programom Interreg NEXT za črnomorski bazen olajšati trajnostni gospodarski razvoj in učinkovito upravljanje skupnih virov;

26.poudarja pomen trajnostnega razvoja turizma v črnomorskih obalnih območjih in se zavzema za to, da bi imeli vsi vpleteni akterji odgovoren pristop k varstvu okolja;

27.poziva k večji osredotočenosti na Črno morje, h krepitvi regionalnega sodelovanja pri reševanju varnostnih vprašanj, vključno s tistimi, ki so povezana z regionalnimi konflikti in energetsko varnostjo, ter k spodbujanju projektov za posodobitev pristanišč in povezane infrastrukture ter povečanje njihovih povezav z obstoječimi prometnimi vozlišči; zato zlasti poziva, da se povežejo s koridorji TEN-T;

28.vztraja, da bi se morala sprejeti celovita strategija za območje Črnega morja in da bi se morala razviti sinergija s programom Podonavje za obdobje 2021–2027;

29.poudarja pomen trdnih gospodarskih in socialnih partnerstev s tretjimi državami s sredozemskega območja; pozdravlja dejstvo, da se število držav, ki sodelujejo v programih 2021–2027 Interreg Euro-MED, po pričakovanjih povečuje;

30.poziva k bolj usklajeni in učinkoviti uporabi obstoječih sredstev v okviru veljavnih socialnih, podnebnih in okoljskih predpisov, da bi povečali konkurenčnost sredozemskega območja in hkrati spodbudili potencial obnovljivih virov energije na kopnem in na morju;

31.meni, da morajo imeti čezmejni programi dejavno vlogo pri reševanju skupnih varnostnih izzivov in si prizadevati za regionalno stabilnost;

32.poziva k upravljanju migracijskih tokov ter boju proti nezakonitim migracijam in trgovini z ljudmi, tudi s financiranjem projektov za sprejem, oskrbo in usposabljanje migrantov, da bi se lažje spopadali z izzivi konkurenčnega gospodarskega okolja ter bolje razumeli in spoštovali evropske vrednote, pri čemer je treba spodbujati vključevanje na obeh straneh Sredozemskega morja;

33.priznava, da imajo raziskave in inovacije bistveno vlogo pri preprečevanju tveganja naravnih nesreč, trajnostnem gospodarjenju z vodnimi viri in zmanjšanju CO2, ter poudarja, da je treba dati prednost projektom z merljivimi cilji v smislu gospodarskega, socialnega in okoljskega vpliva;

34.poudarja, da so obnovljivi viri energije kljub svojemu potencialu še vedno pretežno neizkoriščeni in da bi bilo treba ta potencial spodbujati, tudi z vključevanjem malih in srednjih podjetij ter podjetij s srednje veliko tržno kapitalizacijo;

35.pozdravlja strategijo za morski bazen v zahodnem Sredozemlju WestMed in programe Interreg, kot je MARITTIMO, kot dobre primere neposrednega in raznolikega sodelovanja, tudi na regionalni ravni, s skupnimi cilji;

36.pozdravlja napredek jadransko-jonske makroregionalne strategije (EUSAIR), ki je mobilizirala države članice in njihove regije, tretje države in njihove lokalne organe; meni, da je EUSAIR uspešen primer, v katerem se je Unija izkazala za gonilno silo in dejavnik odprtosti; vztraja, da je treba ta načela in podoben skupni pristop uporabiti tudi za druga sredozemska območja;

37.poziva Evropski svet, naj od Komisije zahteva predložitev podrobne makroregionalne strategije za Sredozemlje ob upoštevanju nove agende za Sredozemlje, zlasti njenega poglavja 5 („Zeleni prehod: odpornost na podnebne spremembe, energija in okolje“), ter naj jo sprejme; obžaluje nenehno slabšanje okolja v celotnem sredozemskem morskem bazenu, izgubo biotske raznovrstnosti ter vse večje onesnaževanje zraka in morja, zlasti s plastiko in gospodinjskimi odpadki, ter poziva k preprečevanju, omejevanju in obvladovanju teh pojavov s spodbujanjem krožnega gospodarstva;

38.ugotavlja, da je izvajanje projektov dodatno ovirano zaradi različnih pravnih in institucionalnih okvirov in zato predstavlja izziv; opozarja, da so lahko upravni postopki zapleteni in dolgotrajni, kar lahko lokalne in regionalne organe odvrne od teritorialnega sodelovanja; poziva Komisijo, naj pomaga pri poenostavitvi teh postopkov, tako da poveča njihovo dostopnost in preglednost;

39.ugotavlja, da jezikovne ovire in kulturne razlike otežujejo komunikacijo in lahko povzročijo upravna bremena, ki jih je treba odpraviti z ustreznimi ukrepi;

40.poudarja, da so pristojnosti organov v različnih državah različne in da se v regionalnih organih dogajajo spremembe, zaradi česar lahko nastanejo zamude; meni, da bi bilo treba spodbujati dialog med lokalnimi organi ter sodelovanje civilne družbe v projektih teritorialnega sodelovanja, tudi z vključevanjem nevladnih organizacij, socialnih podjetij in drugih deležnikov;

41.poudarja, da je treba razviti dolgoročne programe izmenjave in podjetniškega sodelovanja med institucijami in podjetji v čezmejnih regijah za spodbujanje trajnostnega gospodarskega razvoja ter okrepiti upravno usklajevanje med sodelujočimi državami z nadaljnjim razvojem, reorganizacijo ali po potrebi z vzpostavitvijo trajnostnih funkcionalnih struktur za čezmejno sodelovanje in mreže;

42.poudarja, da je pomembno vzpostaviti kratko- in srednjeročen sistem medkulturne izmenjave, ki bo spodbujal učenje skupnih jezikov, podpiral poglobljeno razumevanje regionalnih kultur in olajšal sodelovanje med čezmejnimi skupnostmi, ter poudarja, da bi moral ta sistem vključevati tudi podjetniške in upravne vidike za spodbujanje gospodarskega in upravnega razvoja;

43.izjavlja, da je treba programe prilagoditi individualnim potrebam in posebnostim vsake sodelujoče države/regije; poziva k nadaljnjim prizadevanjem na tem področju;

44.ugotavlja da je pandemija covida-19 negativno vplivala na obmejne regije ter na izvajanje sedanjih programov in projektov;

45.poudarja, da pomanjkanje ustrezne prometne infrastrukture in omrežij, zlasti pri pomorskem in otoškem čezmejnem sodelovanju, ovira trgovino in mobilnost ter otežuje sodelovanje;

46.opozarja na posebne izzive morskih meja ter da jih je treba priznati kot posebne meje z lastnimi potrebami, zlasti zaradi jezikovnih in kulturnih razlik, upravnih in pravnih bremen, socialno-ekonomskih razlik in okoljskih vprašanj;

47.poudarja, da so pri čezmejnem sodelovanju s sosednjimi državami zaradi številnih kriz in konfliktov potrebne naložbe v odpornost držav in družb ter da bi morale prednostne naloge partnerstva prispevati k bistvenemu izboljšanju življenjskih razmer na obeh straneh meje, tudi z vključujočim trajnostnim razvojem, socialno pravičnostjo, zaposlitvenimi možnostmi in gospodarsko blaginjo;

48.meni, da lahko čezmejno sodelovanje pomembno prispeva h krepitvi demokracije in upravnih zmogljivosti partnerskih držav na lokalni in regionalni ravni; poudarja pomen evropskih združenj za teritorialno sodelovanje pri olajševanju in spodbujanju teritorialnega sodelovanja, zlasti pri upravljanju čezmejnih prevoznih storitev ali bolnišnic, izvajanju ali upravljanju čezmejnih razvojnih projektov ter izmenjavi znanja in dobre prakse;

49.poudarja, da morajo čezmejni programi EU vključevati kulturo kot pomemben kazalnik regionalnega razvoja, zlasti na obmejnih območjih, kjer imajo prebivalci na obeh straneh meje enako kulturno in jezikovno ozadje, da bi regije ohranili žive, povečali njihovo privlačnost, povečali kulturno izmenjavo ter spodbujali raznolikost in solidarnost zunaj meja EU;

50.poudarja, da so ti programi priložnost za poglobljen dialog z različnimi deležniki, tudi s predstavniki civilne družbe, lokalnimi in regionalni organi, akademskimi krogi, državljani, nevladnimi organizacijami in zasebnim sektorjem; poudarja zlasti pomen čezmejnih programov za države kandidatke za članstvo v EU, saj lokalnim in nacionalnim organom omogočajo, da se seznanijo z zakonodajo EU;

51.ugotavlja, da lahko čezmejno sodelovanje dodatno prispeva k zmanjševanju regionalnih razlik, spodbujanju gospodarskega in socialnega razvoja, vključevanju načela enakosti spolov, zaposlovanju, trgovini in teritorialni koheziji ter izboljšanju mobilnosti ljudi in povezanosti regij;

52.poudarja pomen čezmejnega sodelovanja za digitalizacijo in poudarja potrebo po skupnih projektih na področju digitalne infrastrukture, zlasti v javnih storitvah, da bi ponudili celovit in učinkovit javni sektor, ki se bo osredotočal na potrebe vseh;

53.poudarja, da bi morale EU in države članice tesneje sodelovati s sosednjimi državami na področju zdravstvenega varstva in reševalnih služb ter bi morale okrepiti zmogljivosti malih in srednjih podjetij ter podjetij s srednje veliko tržno kapitalizacijo za čezmejno poslovanje;

54.poudarja pomen mreženja in primerjalne analize pri odpravljanju ovir za čezmejno sodelovanje ter ugotavlja, da bi to moralo omogočiti boljšo uporabo instrumentov, kot so evropska združenja za teritorialno sodelovanje, instrument celostnih teritorialnih naložb in strategija lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost;

55.poudarja ključno vlogo, ki jo imajo naložbe v visokokakovostne javne storitve pri povečanju socialne odpornosti in spopadanju z gospodarsko, zdravstveno in socialno krizo;

56.pozdravlja stalno zavezanost vlade Združenega kraljestva programu PEACE, ki ima ključno vlogo pri sodelovanju med obmejnimi regijami Irske in Severne Irske;

57.poudarja osrednjo vlogo programa PEACE PLUS pri ohranjanju dobrih sosedskih odnosov v regijah ter pri socialno-ekonomskem razvoju;

58.priporoča, naj se zagotovi, da se bodo projekti bolj dopolnjevali, in poudarja, da so potrebne sinergije z drugimi orodji EU za financiranje, ki imajo enako geografsko in tematsko pokritost, da bi preprečili morebitno dvojno financiranje; poudarja, da so v programskem obdobju 2021–2027 potrebni ciljni programi, da se jasno opredelijo zahteve in prednostne naloge, ki so skupne regijam vzdolž zunanjih meja EU, ter se dopolnijo druge pobude, financirane s sredstvi EU, in se z njimi ne prekrivajo;

59.meni, da bi bilo treba še povečati vlogo makroregionalnih strategij EU pri obravnavanju izzivov, povezanih z obmejnimi regijami;

60.priporoča, naj se na področju čezmejnega upravljanja pripravi strategija za povsem povezano infrastrukturo (ceste, železnice, vode), pri čemer naj se upošteva čezmejna regija kot celota; poudarja pomen razvoja bolj trajnostnih rešitev za mobilnost na vseh čezmejnih območjih, tudi v okviru politike TEN-T; poziva Komisijo in države članice, naj spodbujajo pametno mobilnost;

61.priporoča, naj se promovirajo finančni instrumenti EU s socialno in ekonomsko dodano vrednostjo, da bi povečali raven ozaveščenosti o prednostih EU;

62.poziva Komisijo, naj zmanjša birokratsko breme, znatno poenostavi postopke in zmanjša ovire, povezane z različno zakonodajo; vztraja, da bi to moralo omogočiti zadovoljitev dejanskih potreb čezmejnih območij; poudarja, da je za trajnostni in vključujoč razvoj treba ukrepati na vseh ravneh; izrecno priznava, da je treba pozornost nameniti podeželskim območjem v čezmejnih regijah, saj jih demografski izzivi še posebno prizadenejo;

63.poziva k boljšemu usklajevanju, dialogu in nadaljnji izmenjavi dobre prakse med regijami in državami, na primer prek platforme, kot je INTERREG Europe; Komisijo in države članice poziva, naj tesneje sodelujejo na tem področju, države članice pa, naj lokalnim in regionalnim organom zagotovijo orodja in sredstva, ki jih potrebujejo za ambiciozno čezmejno sodelovanje; poudarja, da bi morale biti izobraževalne in kulturne storitve odprte, dostopne in cenovno ugodne za državljane z obeh strani meje;

64.poudarja, da bi bilo treba v skladu z načelom partnerstva regionalne in lokalne organe ter predstavnike civilne družbe in zasebnega sektorja že od samega začetka čim bolj vključiti v pripravo in izvajanje projektov; poziva Komisijo, naj razmisli o tehnični podpori za lokalne in regionalne organe v sosednjih državah pri razvoju in izvajanju projektov teritorialnega sodelovanja; nadalje poziva k pripravi smernic v zvezi s tem;

65.poziva Komisijo, naj cilje trajnostnega razvoja še naprej vključuje v akcijske načrte za čezmejno sodelovanje, da ne bo noben kraj in nihče zapostavljen;

66.poziva Komisijo, naj še naprej sodeluje s partnerskimi državami pri spodbujanju čezmejnega sodelovanja in po potrebi posreduje znanje in izkušnje, da bi pomagala ustreznim organom v partnerskih državah ter izboljšala njihovo obveščenost v zvezi s postopki in pogoji za dostop do sredstev EU;

67.poziva, naj se poveča splošni proračun za čezmejno teritorialno sodelovanje;

68.meni, da bi lahko ustanovitev skupnih čezmejnih svetov lokalne vlade, kot sta ga ustanovili Romunija in Moldavija za pomoč pri razvoju skupnih projektov skupnega interesa, predstavljala zgled, vreden upoštevanja;

69.spodbuja prizadevanja za približevanje partnerskih držav EU, notranje reforme in krepitev zmogljivosti na lokalni in regionalni ravni ter promocijo lokalne demokracije, upravljanja na več ravneh in decentraliziranega sodelovanja, tudi s sodelovanjem v okviru EuroNesta in Konference regionalnih in lokalnih oblasti za vzhodno partnerstvo (CORLEAP) za vzhodno sosedstvo ter Evro-sredozemske skupščine lokalnih in regionalnih oblasti (ARLEM) in Parlamentarne skupščine Unije za Sredozemlje (PA-UfM) za južno sosedstvo;

70.poudarja, da je prizadevanja treba okrepiti in dodeliti več sredstev za čezmejne projekte, namenjene razvoju infrastrukture IT in razširitvi dostopa do širokopasovnih omrežij, da bi podprli gospodarsko in socialno sodelovanje med čezmejnimi regijami; poudarja ključno vlogo, ki jo lahko imajo tehnologija in inovacije, ki jih prinaša umetna inteligenca, pri utrjevanju povezav, spodbujanju trajnostnega razvoja ter izboljšanju in poenostavitvi upravnih postopkov;

71.poudarja, da je pomembno opredeliti in preprečiti prekrivanje projektov in nepotrebne izdatke v različnih evropskih programi in pobudah;

72.priporoča izvajanje rednih ocen projektov čezmejnega sodelovanja, da se bodo finančni viri EU učinkovito porabljali;

73.naroči svoji predsednici, naj to resolucijo posreduje Evropskemu svetu, Svetu, Komisiji, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru, Odboru regij ter nacionalnim in regionalnim parlamentom držav članic.