P9_TA(2024)0020Kulturna raznolikost in pogoji za avtorje na evropskem trgu pretočnega predvajanja glasbeResolucija Evropskega parlamenta z dne 17. januarja 2024 o kulturni raznolikosti in pogojih za avtorje na evropskem trgu pretočnega predvajanja glasbe (2023/2054(INI))Evropski parlament,

–ob upoštevanju člena 167 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–ob upoštevanju Konvencije Unesca o varovanju in spodbujanju raznolikosti kulturnih izrazov,

–ob upoštevanju Direktive (EU) 2019/790 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. aprila 2019 o avtorski in sorodnih pravicah na enotnem digitalnem trgu in spremembi direktiv 96/9/ES in 2001/29/ES UL L 130, 17.5.2019, str. 92.,

–ob upoštevanju Uredbe (EU) 2021/818 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. maja 2021 o vzpostavitvi programa Ustvarjalna Evropa (2021–2027) in razveljavitvi Uredbe (EU) št. 1295/2013 UL L 189, 28.5.2021, str. 34.,

–ob upoštevanju Uredbe (EU) 2022/1925 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. septembra 2022 o tekmovalnih in pravičnih trgih v digitalnem sektorju in spremembi direktiv (EU) 2019/1937 in (EU) 2020/1828 (akt o digitalnih trgih) UL L 265, 12.10.2022, str. 1.,

–ob upoštevanju Uredbe (EU) 2022/2065 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. oktobra 2022 o enotnem trgu digitalnih storitev in spremembi Direktive 2000/31/ES (akt o digitalnih storitvah) UL L 277, 27.10.2022, str. 1.,

–ob upoštevanju svoje resolucije z dne 14. decembra 2022 o izvajanju nove agende za kulturo in strategije EU za mednarodne kulturne povezave UL C 177, 15.5.2023, str. 78.,

–ob upoštevanju svoje resolucije z dne 20. oktobra 2021 o evropskih medijih v digitalnem desetletju: akcijski načrt za podporo okrevanju in preoblikovanju UL C 184, 5.5.2022, str. 71.,

–ob upoštevanju svoje resolucije z dne 20. oktobra 2021 o položaju umetnikov in okrevanju kulturnega sektorja v EU UL C 184, 5.5.2022, str. 88.,

–ob upoštevanju svoje resolucije z dne 19. maja 2021 o umetni inteligenci v izobraževanju, kulturi in avdiovizualnem sektorju UL C 15, 12.1.2022, str. 28.,

–ob upoštevanju svoje resolucije z dne 20. oktobra 2020 s priporočili Komisiji o okviru za etične vidike umetne inteligence, robotike in sorodne tehnologije UL C 404, 6.10.2021, str. 63.,

–ob upoštevanju svoje resolucije z dne 20. oktobra 2020 o pravicah intelektualne lastnine pri razvoju tehnologije umetne inteligence UL C 404, 6.10.2021, str. 129.,

–ob upoštevanju svoje resolucije z dne 17. septembra 2020 o kulturni obnovi Evrope UL C 385, 22.9.2021, str. 152.,

–ob upoštevanju člena 54 Poslovnika,

–ob upoštevanju poročila Odbora za kulturo in izobraževanje (A9-0388/2023),

A.ker je glasbeni sektor pomemben steber kulture, saj je bistveni del kulturne in jezikovne raznolikosti v Uniji in ima najširši javni doseg med vsemi kulturnimi in ustvarjalnimi sektorji;

B.ker je glasbeni sektor pomemben del kulturnega in ustvarjalnega sektorja, ki je priznan kot eden od 14 ključnih ekosistemov za izgradnjo evropskega gospodarstva, saj zagotavlja rast in ustvarja delovna mesta, tudi za mlade;

C.ker so skladatelji, avtorji pesmi in izvajalci temelj vrednostne verige glasbenega sektorja ter so njegova najpomembnejša ustvarjalna gonilna sila;

D.ker so hitre inovacije na področju digitalnih tehnologij v zadnjih dveh desetletjih korenito spremenile glasbeni sektor, zlasti način ustvarjanja, produkcije in distribucije glasbe ter kako ljudje dostopajo do nje in jo poslušajo;

E.ker se glasbeni sektor nenehno in hitro prilagaja z novimi poslovnimi modeli, novimi načini interakcije z občinstvom in uporabo dopolnjevalnih platform, kot so platforme družbenih medijev ali kratke video aplikacije, kar ustvarja nove priložnosti, a tudi izzive; ker je treba v zvezi s tem obravnavati pomembne izzive, kot sta spodbujanje kulturne raznolikosti in pravično plačilo za avtorje;

F.ker je pretočno predvajanje glasbe prek digitalnih glasbenih platform ali platform, na katere spletni uporabniki naložijo vsebine, vključno s platformami družbenih medijev, pretakanjem predstav v živo ali video aplikacijami kratkega formata, postalo glavni način, na katerega ljudje uživajo glasbo, saj omogoča dostop do 100 milijonov posnetkov, ki so na voljo kjer koli, kadar koli in na vseh vrstah naprav, bodisi brezplačno bodisi za razmeroma nizko mesečno naročnino;

G.ker pretočno predvajanje glasbe predstavlja 67 % svetovnih prihodkov glasbenega sektorja International Federation of Phonography Industry (Mednarodna zveza fonografske industrije), Global Music Report 2023 (Svetovno poročilo za leto 2023), 21. marec 2023.; ker svetovni glasbeni sektor doživlja trajno rast, ki je po osmih zaporednih letih rasti doživela vrhunec leta 2022 z letnimi prihodki v višini 22,6 milijarde USD; ker vse več vlagateljev v glasbeni sektor odkriva njegovo ogromno splošno gospodarsko vrednost;

H.ker avtorji in izvajalci pogosto niso priznani ali plačani dovolj, da bi to odražalo dejanski obseg njihovega prispevka, zato večina avtorjev prejema zelo nizke prihodke od trga pretočnega predvajanja glasbe in pogosto ne more vzdrževati svoje poklicne kariere, kar sčasoma ustvarja znatno neravnovesje, ki ga je treba odpraviti Briefing – Research for CULT Committee: Cultural diversity and the conditions for authors in the European music streaming market: a bibliographical review (Raziskava za odbor CULT – Kulturna raznolikost in pogoji za avtorje na evropskem trgu pretočnega predvajanja glasbe: bibliografski pregled), Evropski parlament, Generalni direktorat za notranjo politiko Unije – Tematski sektor za strukturno in kohezijsko politiko, junij 2023.; ker je treba preučiti pravičnejše modele razporejanja prihodkov iz pretočnega predvajanja glasbe za avtorje in izvajalce, in sicer s preučitvijo različnih razpoložljivih mehanizmov, kot so sorazmerni modeli in modeli, osredotočeni na uporabnika, ali pa povsem novi; ker lahko merila o tem, kako platforme štejejo pretakanja, vplivajo tudi na prakse manipuliranja pri tem;

I.ker študije kažejo, da so za sedanje razmere značilni novi izzivi, pa tudi več dolgotrajnih sistemskih vprašanj, s katerimi se še vedno spopada glasbeni sektor, zlasti padec skupne vrednosti proizvodov, koncentracija prihodkov v rokah glavnih založb in najbolj priljubljenih umetnikov, pomanjkanje kakovostnih podatkov za pravilno ugotavljanje avtorjev, izvajalcev ali drugih imetnikov pravic, manipulacija s pretakanjem ter da ponudniki storitev deljenja vsebin na spletu ter prevladujoče spletne platforme in trgovine z aplikacijami nezakonito uporabljajo glasbene vsebine; opozarja, da vsi ti dejavniki vplivajo na pravičnost in trajnost prihodkov, ustvarjenih na trgu pretočnega predvajanja glasbe;

J.ker se povprečna mesečna naročnina za storitev pretočnega predvajanja glasbe v vseh letih od uvedbe teh storitev ni zvišala, zlasti ob upoštevanju inflacije in velikega povečanja razpoložljivih vsebin;

K.ker avtorskih pravic ne bi smeli obravnavati kot brezplačno premoženje glasbenih storitev za njihove lastne komercialne in promocijske strategije;

L.ker imajo platforme za pretočno predvajanje glasbe zaradi uporabe algoritmov in priporočilnih sistemov pomembno vlogo pri odkrivanju vsebine in s tem bistveno vplivajo na kulturno raznolikost; ker lahko vplivajo tudi na prepoznavnost nekaterih posnetkov, jih izbirajo ali povečujejo njihovo prepoznavnost, s tem pa vplivajo tudi na prihodke avtorjev in skladateljev ter drugih akterjev v evropskem kulturnem in ustvarjalnem sektorju;

M.ker bi si morale platforme za pretakanje glasbe še naprej prizadevati za povečanje splošne preglednosti in sledljivosti številnih operativnih vidikov, ki so zelo pomembni za avtorje, izvajalce in druge imetnike pravic; ker platformam za pretočno predvajanje glasbe ni treba zagotavljati preglednosti svojih algoritmov in priporočilnih orodij ali spodbujati evropskih glasbenih del;

N.ker bi bilo treba nadalje analizirati spodbujanje kulturne raznolikosti na evropskem trgu pretočnega predvajanja glasbe, vključno s promocijo evropskih umetnikov po vsem svetu, da bi sprostili celoten potencial trga, ki ne more biti odvisen le od poslovnih odločitev peščice največjih svetovnih zasebnih operaterjev;

O.ker se glasbeni sektor vse bolj sooča s porastom vsebin, ki jih ustvarja umetna inteligenca, saj je število teh posnetkov, ki preplavljajo platforme za pretočno predvajanje glasbe, vsak dan večje, kar bi lahko povečalo obstoječa neravnovesja glede odkrivnosti in plačila avtorjem; ker bi moral razvoj umetnointeligenčnih tehnologij raje služiti človeški ustvarjalnosti in jo krepiti, njihova uporaba pa bi morala biti pregledna;

P.ker je več študij ugotovilo primere goljufij in manipulacij, saj nekateri igralci manipulirajo s sistemom, da bi ukradli prihodke, ki bi jih morali prejeti avtorji in izvajalci, na primer z uporabo botov za umetno napihovanje števila poslušalcev nekaterih naloženih posnetkov Sporočilo za medije – Fake streams, real phenomenon:the CNM working with the industry to fight fraud (Lažna pretakanja, resnični pojav: center CNM sodeluje z industrijo v boju proti goljufijam pri pretočnem predvajanju glasbe), Centre national de la musique, 16. januar 2023.; ker so do zdaj sistemi za odkrivanje in mehanizmi identifikacije za ublažitev tega goljufivega ravnanja na platformah za pretočno predvajanje glasbe omejeni;

Q.ker je treba zagotoviti delujoč enotni trg za spletno distribucijo glasbe; ker bi si bilo zato treba odločneje prizadevati za reševanje in odpravljanje neskladij in neravnovesij glede na njihov vpliv na trg, zlasti na delež prihodkov od platform za pretočno predvajanje glasbe; ker bi bilo treba v ta namen izvesti nadaljnje preiskave in analize za zbiranje podatkov in opredelitev dejavnikov, ki bi lahko ovirali kroženje glasbenih vsebin po vsej Evropi;

R.ker je ustrezna identifikacija avtorjev bistvena ne le za njihovo priznavanje in boljše plačilo, temveč tudi za zagotavljanje raznolikosti in preglednosti na platformah;

1.poudarja, da je potrebna podpora in je treba določiti pravila, ki bodo zagotavljala pravičen in trajnosten ekosistem za pretočno predvajanje glasbe v EU, ki bo spodbujal kulturno raznolikost in obravnaval neravnovesja, ki negativno vplivajo na sektor, zlasti na avtorje in izvajalce, in lahko preprečijo njegov uspeh;

2.poudarja, da morajo vsi akterji v vrednostni verigi pretočnega predvajanja glasbe sodelovati v učinkovitem dialogu, ki bo vključeval avtorje in izvajalce, ter izvesti potrebne spremembe, da bi zagotovili pravičen, vključujoč in trajnosten ekosistem v sektorju, da bo lahko prispeval h kulturni raznolikosti, ker bo zagotavljal priložnosti za odkrivanje umetnikov in spodbujal lokalne glasbene izbore;

3.z zaskrbljenostjo ugotavlja, da sedanje neravnovesje pri razdeljevanju prihodkov na trgu pretočnega predvajanja glasbe postavlja avtorje in izvajalce v podrejen položaj ter ogroža trajnostnost njihove poklicne poti na digitalnem trgu; pozdravlja vsa prizadevanja za pravičnejše nadomestilo za avtorje in izvajalce ob priznavanju pomena njihove vloge v evropskem glasbenem sektorju;

4.poziva Komisijo, naj oceni učinek obstoječih pogodbenih praks na evropskem trgu pretočnega predvajanja glasbe in sedanjega modela porazdelitve prihodkov za storitve pretočnega predvajanja glasbe na kulturno raznolikost ter načelo ustreznega in sorazmernega nadomestila za avtorje in izvajalce ter naj v sodelovanju z ustreznimi deležniki najde ustrezne ukrepe, vključno z alternativnimi in pravičnejšimi modeli za prerazporeditev prihodkov od pretočnega predvajanja glasbe; poziva Komisijo, naj preuči, ali v glasbeni industriji obstaja visoka stopnja koncentracije, in oceni njen vpliv na kulturno raznolikost, nadomestila za avtorje in konkurenco;

5.poziva vse deležnike, naj sprejmejo vse potrebne ukrepe za odpravo sedanjega neravnovesja, Komisijo pa, naj spremlja in spodbuja morebiten napredek pri tem ter preuči morebitne ustrezne politične predloge, če vprašanje ne bo smiselno rešeno s prostovoljnimi pobudami deležnikov;

Ekosistem, ki bo bolj trajnosten za avtorje

6.poudarja, da bi se morala osrednja vloga avtorjev odražati skozi večjo prepoznavnost storitev pretočnega predvajanja glasbe in bolj uravnoteženo porazdelitev prihodkov od njega; poziva industrijo, naj preuči nove modele za dodeljevanje prihodkov od pretočnega predvajanja glasbe, da bi zagotovili čim bolj enakomerno in pravično porazdelitev za avtorje in izvajalce;

7.spodbuja Komisijo, naj oceni, ali bi lahko uporaba novih tehnologij, kot je blokovna veriga, in mednarodnih identifikacijskih kod za imetnike pravic, glasbena dela in zvočne posnetke izboljšala preglednost in stroškovno učinkovitost na trgu pretočnega predvajanja glasbe, predvsem za točnost metapodatkov in nadomestila, zlasti za avtorje in izvajalce; obžaluje, da se storitve pretočnega predvajanja glasbe na splošno ne morejo pohvaliti s tako preglednostjo in sledljivostjo;

8.poudarja, kako pomembno je, da avtorji postanejo člani kolektivnih organizacij za upravljanje pravic, da se jim zagotovi pravica do kolektivnih pogodb in kolektivnega zastopanja; poudarja, da je cilj kolektivnih pogajanj ta, da prek društev avtorjev zagotovijo ustrezno vrednost za uporabo avtorjevih del na trgu pretočnega predvajanja glasbe ter omogočijo pravičnejši dostop do trgov in kulturno raznolikost v Uniji; opozarja na pomen Direktive 2014/26/EU Direktiva 2014/26/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2014 o kolektivnem upravljanju avtorske in sorodnih pravic ter izdajanju več ozemeljskih licenc za pravice za glasbena dela za spletno uporabo na notranjem trgu (UL L 84, 20.3.2014, str. 72)., ki zagotavlja okvir za spletno izdajanje večozemeljskih licenc za pravice avtorjev za storitve pretočnega predvajanje glasbe in svobodno izbiro avtorjev pri izbiri najučinkovitejšega načina upravljanja njihovih pravic do nadomestila ter določa visoko raven preglednosti in pravila dobrega upravljanja za kolektivne organizacije za upravljanje pravic, ki so ključna za učinkovito upravljanje repertoarjev na platformah za pretočno predvajanje glasbe;

9.poudarja, da je bistveno izboljšati identifikacijo vseh, ki so vključeni v proces ustvarjanja, zlasti avtorjev in izvajalcev, pri storitvah pretočnega predvajanja glasbe, in sicer z zagotavljanjem celovite in točne dodelitve metapodatkov od trenutka nastanka za vsak posnetek, naložen na storitev pretočnega predvajanja glasbe; v zvezi s tem spodbuja uporabo vseh mednarodnih identifikacijskih oznak (IPI IPI: Interested Parties Information, https://www.ipisystem.org/., ISWC ISWC: International Standard Musical Work Code, https://www.iswc.org/., ISRC ISRC: International Standard Recording Code, https://isrc.ifpi.org/en/., IPN IPN: International Performer Number, https://www.scapr.org/tools-projects/ipd/. in ISNI ISNI: International Standard Name Identifier, https://isni.org/.); poudarja, da ima ustrezna identifikacija ustvarjalcev ključno vlogo pri iskanju in odkrivnosti del ter ustvarjalcem omogoča ustrezno plačilo pri porazdelitvi ustvarjenih prihodkov;

10.poziva vse akterje v glasbeni industriji, naj si bolj prizadevajo, da bi zagotovili celovito in pravilno dodeljevanje metapodatkov o pesmih, tako da v podatkih opredelijo avtorje glasbenih del, predvajanih v storitvah pretočnega predvajanja, in te podatke natančno poročajo, tudi kadar naložene vsebine opravijo popolnoma neodvisni avtorji;

11.poudarja, da je treba izboljšati ozaveščanje, zlasti med mladimi avtorji, o tem, kako pomembno je, da se jim točno prizna avtorstvo in da so plačani za svojo glasbo na trgu pretočnega predvajanja glasbe; pozdravlja ustrezne raziskovalne programe in pobude, tudi na mednarodni ravni, ter poziva Komisijo, naj preuči načine za podporo tem pobudam;

12.opozarja, da je treba zaščititi vrednost pravic avtorjev ne glede na to, kaj ponujajo storitve pretočnega predvajanja glasbe; ugotavlja, da več nedavnih študij kaže European Composer and Songwriter Alliance (Evropsko zavezništvo skladateljev in piscev pesmi), Music streaming and its impact on music authors – why we should fix streaming and how to ensure a sustainable future for all music creators (Pretočno predvajanje glasbe in njegov vpliv na avtorje glasbe – zakaj moramo pretočno predvajanje glasbe popraviti in kako zagotoviti trajnostno prihodnost za vse glasbene ustvarjalce), julij 2023. Mreža Legrand, Study on the place and role of authors and composers in the European music streaming market (Študija o mestu in vlogi avtorjev in skladateljev na evropskem trgu pretočnega predvajanja glasbe), European Grouping of Societies of Authors and Composers (Evropsko združenje društev avtorjev in skladateljev), 28. september 2022., da večina avtorjev in izvajalcev ne prejema zadostnih prihodkov od pretočnega predvajanja glasbe; poziva k spremembi preddigitalnih stopenj licenčnine, da bodo v skladu s pravičnimi in sodobnimi stopnjami; obsoja obstoj vseh sistemov, kot so tako imenovana prikrita ali posredna plačila (payola), ki avtorje silijo, da sprejmejo nižje prihodke ali nič prihodka v zameno za večjo prepoznavnost, s čimer se dodatno zmanjšajo že tako zelo nizki prihodki avtorjev iz pretočnega predvajanja glasbe, zlasti ker obljuba o večji prepoznavnosti v večini primerov ostaja neizpolnjena;

13.ugotavlja, da je konkurenca med ponudniki pretočnega predvajanja glasbe na evropskem trgu podrejena le nekaj največjim svetovnim akterjem; opozarja, da je treba hitro začeti izvajati akt o digitalnem trgu in akt o digitalnih storitvah, da bi zagotovili pravičen ekosistem in odpravili nepoštene konkurenčne prakse med platformami za deljenje vsebin na spletu in ponudniki storitev pretočnega predvajanja glasbe, kot so tiste, ki uporabnikom omogočajo, da nezakonito pretakajo ali prenesejo zaščiteno vsebino; poudarja, da sta v zvezi s tem potrebna preglednost in učinkovita revizija; poudarja, da je treba odpraviti take kršitve na platformah ali trgovinah z aplikacijami oziroma ki jih te zagrešijo;

14.poudarja, da je pomembno vlagati v nove evropske talente in glasbo, tudi v lokalne in nišne umetnike ter umetnike iz ranljivih skupnosti, in sicer prek ustreznih instrumentov financiranja, tudi prek programa Ustvarjalna Evropa, da bi spodbudili naložbe v bolj raznolike glasbene izbore glede na jezik ali žanr, v zagotavljanje digitalnih znanj in veščin ter v digitalne preobrazbe poslovnih modelov, poudarja pa tudi potrebo po ozaveščanju avtorjev o njihovih pravicah;

15.podpira spodbujanje izmenjave informacij o nastopih umetnikov v živo na platformah, zlasti o lokalnih umetnikih, da bi spodbudili nova odkritja in izboljšali prepoznavnost;

16.vse deležnike v sektorju pretočnega predvajanja glasbe poziva, naj sodelujejo pri ocenjevanju in zmanjševanju ogljičnega odtisa digitalne glasbe;

Vidnost in odkrivnost evropskih del

17.poziva k uvedbi ukrepov na ravni Unije, da bi glede na neizmerno količino še vedno rastočih vsebin na platformah za pretočno predvajanje glasbe ter odsotnost pravil Unije za harmonizirano urejanje zagotovili prepoznavnost in dostopnost evropskih glasbenih del;

18.pozdravlja študijo, ki jo je začela Komisija in katere cilj je oceniti odkrivnost evropskih glasbenih del v glasbenem ekosistemu, tudi prek storitev pretočnega predvajanja glasbe; poziva Komisijo, naj na podlagi teh rezultatov predlaga ustrezne ukrepe, vključno s pravnim okvirom za zagotovitev prepoznavnosti, dostopnosti in vidnosti evropskih glasbenih del na platformah za pretočno predvajanje glasbe;

19.v zvezi s tem poziva Komisijo, naj poskrbi, da bo ta pravni okvir vključeval posebne kazalnike raznolikosti, ki bodo omogočali neodvisno oceno uporabe in vidnosti evropskih glasbenih del ter raznolikosti žanrov in jezikov in neodvisnih avtorjev;

20.poleg tega poudarja, da bi morala Komisija v skladu s tem pravnim okvirom opredeliti primere dobre prakse za preskušanje raznolikih vsebin, ki se promovirajo na vmesnikih platform, te redno spremljati in poročati o njih z jasno metodologijo za razumevanje in ocenjevanje prepoznavnosti evropskih glasbenih del, med drugim v urejenih seznamih predvajanja, na uporabniških vmesnikih ter pri algoritemskih izbirah in priporočilnih sistemih, da se zagotovita prepoznavnost in odkrivnost;

21.poziva Komisijo, naj zbere podatke in opravi temeljito analizo, da bi zagotovila odkrivnost evropskih glasbenih del prek storitev pretočnega predvajanja glasbe, in naj vzpostavi strukturiran dialog med vsemi udeleženimi stranmi; jo poziva, naj na podlagi teh ugotovitev preuči možnost uvedbe konkretnih ukrepov, kot so kvote za evropska dela na platformah za pretočno predvajanje glasbe;

22.poziva Komisijo in države članice, naj ocenijo ustrezne načine za ohranjanje evropske digitalne glasbene dediščine, pri čemer je treba zmanjšati dejansko odvisnost od komercialnih platform za pretočno predvajanje glasbe, da bi poskrbeli za dolgoročno razpoložljivost in dostopnost evropskih glasbenih del;

Etična uporaba umetne inteligence

23.poziva k etični uporabi umetne inteligence v kulturnem in ustvarjalnem sektorju, vključno z glasbo, in poudarja, da je lahko umetna inteligenca orodje, s katerim lahko umetniki raziskujejo, uvajajo inovacije in krepijo svoje stvaritve; poziva k čim večji preglednosti in poudarja, da je treba zagotoviti skladnost z vsemi pravnimi zahtevami Unije glede razvoja, produkcije in zagotavljanja glasbenih del z umetnointeligenčnimi tehnologijami; poudarja, da je treba obravnavati posebne posledice uporabe umetne inteligence v kulturnem in ustvarjalnem sektorju;

24.poziva Komisijo, naj predlaga namenske pravne določbe za zagotovitev preglednosti algoritmov in sistemov za priporočanje vsebin na vseh ustreznih platformah za pretočno predvajanje glasbe, da bi preprečili nepoštene prakse manipulacije s pretakanjem, kot so goljufije pri pretakanju, ki se uporabljajo za zmanjšanje stroškov in dodatno znižanje vrednosti za poklicne avtorje; poziva glasbene storitve, naj še naprej vlagajo v ustrezna orodja za prepoznavanje tovrstnih dejavnosti;

25.poudarja, da se je s povečanjem vsebin, ustvarjenih z umetno inteligenco, povečalo število posnetkov, ki se nalagajo na platforme za pretočno predvajanje glasbe, zato je še bolj pomembno, da se zagotavlja vidnost in odkrivnost evropskih del na teh platformah; poudarja, da bi morala javnost vedeti, kdaj glasbena dela, pesmi ali umetnike, ki jih poslušajo na platformah za pretočno predvajanje glasbe, ustvari predvsem umetna inteligenca bodisi z znatnim prispevkom človeških avtorjem bodisi brez njega; v zvezi s tem poudarja, da si je treba prizadevati za dobro obveščenost potrošnikov in da je treba vzpostaviti jasno, pravočasno in vidno oznako za obveščanje javnosti o delih, ki so izključno ustvarjena z umetno inteligenco in ne vključujejo izražanja avtorjeve osebnosti ali ustvarjalnosti;

26.pozdravlja dialog med deležniki, da bi obravnavali širjenje globokih ponaredkov na platformah za pretočno predvajanje glasbe, pri čemer je treba upoštevati interes avtorjev in izvajalcev; opozarja, da so globoki ponaredki izložki modelov in aplikacij umetne inteligence, ki lahko uporabljajo identiteto, glas in podobo avtorjev in izvajalcev brez njihovega soglasja; poziva k večji uporabi orodij za prepoznavanje globokih ponaredkov in manipuliranih vsebin ter k zlahka dostopnim mehanizmom poročanja za avtorje, izvajalce in druge imetnike pravic;

27.poudarja, da bi bilo treba avtorjem, izvajalcem in drugim imetnikom pravic dovoliti, da si pridržijo in licencirajo pravice za uporabo svojega dela za usposabljanje, razvoj ali oblikovanje umetne inteligence, ki presega znanstvene raziskave; v zvezi s tem poudarja, da je potrebna preglednost učnih vsebin, zaščitenih z avtorskim pravom, za namene generativnih sistemov umetne inteligence, da bi zagotovili njihovo skladnost z veljavnim pravom Unije ali nacionalnim pravom o avtorskih pravicah, in da morajo zato ponudniki takih generativnih sistemov umetne inteligence dokumentirati in javno objaviti dovolj podroben povzetek o uporabi takih učnih podatkov, ne glede na to, kje je potekalo takšno usposabljanje, da se omogoči pravilna uporaba izjeme za besedilno in podatkovno rudarjenje iz avtorskega prava Unije;

Obeti za prihodnost

28.poziva Komisijo, naj ustanovi evropski glasbeni observatorij, ki bo nudil informacije o glasbenih trgih v Uniji z zbiranjem in analizo podatkov v državah članicah, ter naj analizira pravna vprašanja, ki vplivajo na glasbeni sektor, zlasti na trgu pretočnega predvajanja glasbe, in poroča o njih z namenom nadaljnjega razvoja sektorja;

29.poziva Komisijo, naj še izboljša program Ustvarjalna Evropa, zlasti s celovitim ukrepom za glasbo;

30.poudarja, da nudi glasba veliko možnosti za nadaljnje promoviranje evropske kulture, zgodovine, dediščine, vrednot in raznolikosti; meni, da lahko glasba prispeva tudi k mehki moči Unije; opozarja, da bi morala Unija veliko pozornosti nameniti promociji evropskih umetnikov izven Unije; poziva Komisijo, naj pripravi celovito evropsko strategijo za izvoz evropskih glasbenih del;

31.poziva Komisijo, naj vzpostavi strukturiran dialog med vsemi deležniki, da bi razpravljali o aktualnih vprašanjih, ki vplivajo na trg pretočnega predvajanja glasbe, in sodelovali pri iskanju skupnih rešitev za pravičnejšo porazdelitev prihodkov od platform za pretočno predvajanje glasbe, zlasti za avtorje, izvajalce ter male in mikro neodvisne producente, vzporedno s pričakovanimi zakonodajnimi predlogi o preglednosti algoritmov in pomenu evropskih glasbenih del;

32.poziva Komisijo, naj razmisli o uvedbi evropske industrijske strategije za glasbo, da bo Unija imela mesto pri spodbujanju raznolikosti umetnikov in del iz Unije, pri čemer naj bo poudarek na moči in raznolikosti evropskega glasbenega sektorja, spodbujanju malih akterjev, pridobivanju naložb, večji izpostavljenosti umetnikov in količinski opredelitvi rezultatov;

° °

33.naroči svoji predsednici, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.