P9_TA(2024)0022Spodbujanje svobode znanstvenega raziskovanja v EUResolucija Evropskega parlamenta z dne 17. januarja 2024 s priporočili Komisiji o spodbujanju svobode znanstvenega raziskovanja v EU (2023/2184(INL))Evropski parlament,

–ob upoštevanju členov 49, 56 ter 179(1) in 225 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–ob upoštevanju členov 12 in 13 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah (v nadaljnjem besedilu: Listina),

–ob upoštevanju Bonske deklaracije o svobodi znanstvenega raziskovanja, sprejete na ministrski konferenci o evropskem raziskovalnem prostoru 20. oktobra 2020 v Bonnu (v nadaljnjem besedilu: Bonska deklaracija),

–ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 30. septembra 2020 z naslovom Novi ERP za raziskave in inovacije,

–ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 18. maja 2021 o globalnem pristopu k raziskavam in inovacijam – Evropska strategija za mednarodno sodelovanje v spreminjajočem se svetu,

–ob upoštevanju programa politike evropskega raziskovalnega prostora, ukrep 6,

–ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 3. decembra 2020 o akcijskem načrtu za evropsko demokracijo,

–ob upoštevanju uvodne izjave 72 Uredbe (EU) 2021/695 Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi okvirnega programa za raziskave in inovacije Obzorje Evropa, določitvi pravil za sodelovanje in razširjanje rezultatov ter razveljavitvi uredb (EU) št. 1290/2013 in (EU) št. 1291/2013 Uredba (EU) 2021/695 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. aprila 2021 o vzpostavitvi okvirnega programa za raziskave in inovacije Obzorje Evropa, določitvi pravil za sodelovanje in razširjanje rezultatov ter razveljavitvi uredb (EU) št. 1290/2013 in (EU) št. 1291/2013 (UL L 170, 12.5.2021, str. 1).,

–ob upoštevanju ocene evropske dodane vrednosti za leto 2023 o spodbujanju svobode znanstvenega raziskovanja v EU, ki jo je oddelek za evropsko dodano vrednost 18. septembra 2023 predstavil Odboru za industrijo, raziskave in energijo,

–ob upoštevanju ministrskega sporočila evropskih ministrov, pristojnih za visoko šolstvo, z dne 19. novembra 2020 v Rimu v okviru evropskega visokošolskega prostora, zlasti Priloge I o akademski svobodi,

–ob upoštevanju mnenja SFIC o izvajanju Bonske deklaracije v mednarodnem sodelovanju na področju raziskav in inovacij (ERAC-SFIC 1356/21) (2021),

–ob upoštevanju priporočila Unesca o znanosti in znanstvenih raziskovalcih (2017),

–ob upoštevanju priporočila o statusu učnega osebja v visokošolskem izobraževanju, ki ga je sprejela generalna konferenca Organizacije Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo (UNESCO) na 29. zasedanju od 21. oktobra do 12. novembra 1997,

–ob upoštevanju Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah,

–ob upoštevanju Mednarodnega pakta o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah,

–ob upoštevanju Splošne deklaracije človekovih pravic,

–ob upoštevanju členov 47 in 54 Poslovnika,

–ob upoštevanju priporočil strateškega foruma za mednarodno znanstveno in tehnološko sodelovanje,

–ob upoštevanju poročila Odbora za industrijo, raziskave in energetiko (A9-0393/2023),

A.ker je svoboda znanstvenega raziskovanja, ki je bistveni element demokracije in eden od sestavnih delov akademske svobode, v Uniji pod pritiskom in se postopoma zmanjšuje Študija Odbora za prihodnost znanosti in tehnologije: State of play of academic freedom in the EU member states: Overview of de facto trends and developments (Stanje na področju akademske svobode v državah članicah EU: pregled trendov in razvoja)., kar dokazuje dejstvo, da so po indeksu akademske svobode leta 2008 vse države članice dosegle oceno nad 0,85, medtem ko so leta 2022 nekatere države članice znatno padle, pri čemer je najnižja ocena za leto 2022 znašala 0,34;

B.ker omejevanje svobode znanstvenega raziskovanja negativno vpliva na gospodarstvo Unije, saj zavira inovacije, upočasnjuje znanstveni napredek in zmanjšuje svetovno konkurenčnost Evrope;

C.ker spodkopavanje svobode znanstvenega raziskovanja prispeva k begu možganov vrhunskih raziskovalcev, samocenzuri akademikov, manj kritični analizi družbenih in političnih vprašanj, manjšemu interdisciplinarnemu sodelovanju, manjšemu obsegu javnega diskurza in razprav;

D.ker negotovost zaposlitve vpliva na zmožnost polnega uživanja svobode znanstvenega raziskovanja; ker na tisoče raziskovalcev dela s finančnimi sredstvi, omejenimi na obdobje trajanja projekta, z nepovratnimi sredstvi za posameznike ali projektne raziskave, pogodbami o zaposlitvi za določen čas ali tako, da izvajajo določene naloge kot samozaposlene osebe, in imajo slabo varnost zaposlitve ter delovnopravno varstvo;

E.ker Bonska deklaracija vsebuje opredelitev svobode znanstvenega raziskovanja ter priznava odgovornost tako vlad kot raziskovalnih organizacij za spodbujanje svobode znanstvenega raziskovanja;

F.ker zaščita svobode znanstvenega raziskovanja zagotavlja, da znanstvene raziskave služijo javnemu interesu, in prispeva k razvoju in boljšim življenjskim razmeram;

G.ker Bonska deklaracija nima instrumentov za izvajanje na evropski ravni;

H.ker obsežna sodna praksa Evropskega sodišča za človekove pravice na področju akademske svobode, vključno s svobodo znanstvenega raziskovanja, jasno določa številne pravne standarde in načela za zaščito in spodbujanje akademske svobode;

I.ker je Sodišče v svoji sodbi z dne 6. oktobra 2020 v zadevi C-66/18 Sodba Sodišča z dne 6. oktobra 2020, Komisija/Madžarska, C-66/18, ECLI:EU:C:2012:792., ugotovilo, da je madžarski zakon o nacionalnem visokošolskem izobraževanju prizadetim organizacijam odvzel infrastrukturo, nujno za opravljanje njihovih znanstvenih raziskav, kar kaže na slabšanje akademske svobode na Madžarskem;

J.ker posebni zakonodajni akti Unije omejujejo svobodo znanstvenega raziskovanja, saj akademski sektor podvržejo ureditvam, ki so v prvi vrsti zasnovane za regulacijo notranjega trga;

K.ker se je predsednica Komisije Ursula von der Leyen, preden jo je Parlament potrdil, v Političnih usmeritvah naslednje Evropske komisije za obdobje 2019–2024 zavezala, da bo podpirala pravico Evropskega parlamenta do pobude in da bo v primerih, ko bo Parlament sprejel resolucije, v katerih bo od Komisije zahteval, naj predloži zakonodajne predloge, odgovorila z zakonodajnim aktom;

1. ponovno potrjuje zavezanost Unije spoštovanju temeljnih pravic, tudi pravice do svobode misli, vesti in vere, akademske svobode ter svobode znanstvenega raziskovanja v vseh znanstvenih disciplinah in umetnostnega ustvarjanja, kot je zapisano v Listini;

2.priznava temeljni pomen svobode znanstvenega raziskovanja pri izboljševanju našega znanja o naravnih in družbenih pojavih, s čimer se prispeva k spodbujanju inovacij, družbenega napredka in krepitve splošne blaginje državljanov Unije, in sicer v Uniji in zunaj nje, ter ponovno poudarja, da je svoboda znanstvenega raziskovanja univerzalna pravica in javno dobro, ki velja za vse znanstvene discipline; poudarja, da je v svetovni konkurenci raziskav, razvoja in inovacij svoboda znanstvenega raziskovanja predpogoj za privabljanje talentov s konkurenčnimi novimi zamislimi; v zvezi s tem obžaluje, da Bonska deklaracija ni konkretno izvedena na evropski ravni;

3.priznava velik vpliv prekarnosti na svobodo znanstvenih raziskav, saj je prekarnost v sektorju še vedno prisotna; zagovarja delavske pravice znanstvenih raziskovalcev, izboljšanje njihove poklicne poti, stabilne pogodbe o zaposlitvi in dostop do celovitih sistemov socialne zaščite; meni, da bi bilo treba znanstvenim raziskovalcem zagotoviti kakovostna delovna mesta, dostojne delovne pogoje, dostojne plače in zdrava delovna mesta, vključno z dobro usklajenim poklicnim in zasebnim življenjem;

4.poudarja, da so enake možnosti, zlasti tiste, ki jih spodbuja enakost spolov, bistvene za spodbujanje svobode znanstvenega raziskovanja in za zagotavljanje, da rešitve za različne izzive v zvezi s spodbujanjem trajnostnega in pravičnega razvoja vključujejo različne vidike;

5.poudarja posebej negotov položaj raziskovalcev na začetku poklicne poti in da bi bilo treba za povečanje števila raziskovalcev na začetku poklicne poti vzpostaviti jasnejše in bolj strukturirane poklicne možnosti; poudarja, da bi bilo treba to zagotoviti tudi s spodbujanjem preglednih postopkov zaposlovanja brez pristranskosti in zagotavljanjem ustrezne socialne varnosti za vse raziskovalce, vključno z doktorskimi kandidati, ki opravljajo plačane raziskovalne dejavnosti;

6.ugotavlja, da so vodstveni organi znanstvenoraziskovalnih organizacij tisti, ki določajo prednostne naloge teh ustanov na področju znanstvenih raziskav; priznava, da primeri poslabšanja demokracije v znanstvenoraziskovalnih organizacijah spodkopavajo svobodo znanstvenega raziskovanja; zato poudarja pomen akademske samouprave, ki bi morala vključevati pravico znanstvenih raziskovalcev, da soodločajo pri upravljanju svoje znanstvene ustanove, vključno z delovnimi pogoji v instituciji; poudarja, da so znanstvene raziskave upravičene do vseh pravic iz člena 12 Listine;

7.meni, da bi bilo treba znanstvenoraziskovalne organizacije spodbujati k mednarodnemu sodelovanju za izboljšanje dvostranskih in večstranskih odnosov za nadaljnji razvoj močne komponente znanstvene diplomacije, ki bi obravnavala svobodo znanstvenega raziskovanja in možne posledice v primeru kršitev, pri čemer je treba v celoti spoštovati njihovo institucionalno avtonomijo;

8.vztraja, da bi morala biti Unija varno zatočišče za vse ogrožene raziskovalce in vzpostaviti evropski program štipendij za ogrožene raziskovalce, ki bi zagotavljal finančno podporo za hitro zaposlitev ogroženih raziskovalcev v evropskih raziskovalnih organizacijah; meni, da bi morala biti ta shema solidarnostni mehanizem za podporo evropskim raziskovalcem, ki se soočajo s kršitvami svobode znanstvenega raziskovanja;

9.v skladu z Bonsko deklaracijo priznava, da svoboda znanstvenega raziskovanja pomeni odprtost, izmenjavo, odličnost, internacionalizem, raznolikost, enakost, integriteto, radovednost, odgovornost in refleksivnost ter je zato steber vsake demokracije;

10.je seznanjen z opredelitvijo svobode znanstvenega raziskovanja iz Priloge II, točka 2, k predlogu Komisije z dne 13. julija 2023 za priporočilo Sveta o evropskem okviru COM(2023)0436. za pritegnitev in ohranjanje talentov na področju raziskav, inovacij in podjetništva v Evropi;

11.meni, da mora svoboda znanstvenega raziskovanja hkrati vključevati spoštovanje najvišjih etičnih standardov in integritete pri znanstvenih raziskavah ter spodbujati odprto znanost; poudarja, da integriteta znanstvenih raziskav zahteva preglednost financiranja in da svoboda znanstvenega raziskovanja družbi nalaga odgovornost za zagotavljanje te preglednosti; zato odločno podpira splošno prakso preglednega obveščanja o virih financiranja raziskovalnih dejavnosti in poziva znanstveni sektor, naj to prakso ohrani;

12.poudarja odločilno vlogo ustrezno zasnovanega in dobro izvedenega omogočitvenega okvira za učinkovito zaščito in spodbujanje svobode znanstvenega raziskovanja po vsej Uniji, pri čemer je treba v največji možni meri upoštevati razpoložljivo javno podporo za spodbujanje proizvodnje, izmenjavo in širjenje znanja kot javnega dobra, ter za preprečevanje vsakršnega tveganja vmešavanja ali ogrožanja neodvisnosti znanstvenega raziskovanja;

13.vztraja, da je odprto znanje pomembno za zagotovitev svobode znanstvenega raziskovanja; poziva k učinkovitemu in preglednemu ustvarjanju znanja brez umetnih ovir, ki bi ovirale dostop do informacij in njihovo razširjanje; ocenjuje, da je treba izmenjavo rezultatov znanstvenih raziskav v nekomercialne namene zaščititi z zakonodajo Unije in jo dejavno spodbujati; poudarja, da je treba javno financirane znanstvene rezultate objaviti v prosto dostopnih akademskih revijah, rezultati pa morajo biti vsem lahko dostopni;

14.je zaskrbljen zaradi nedavnega nazadovanja na področju te temeljne pravice v Uniji, ki je bistvena za politično svobodo in družbeno udeležbo, kar bi lahko ogrozilo razvoj delujočega in konkurenčnega evropskega raziskovalnega prostora (ERP);

15.ugotavlja, da sporočilo Komisije z dne 30. septembra 2020 z naslovom Novi ERP za raziskave in inovacije potrjuje, da je treba za dokončanje evropskega raziskovalnega prostora v celoti spoštovati svobodo znanstvenega raziskovanja, ki med drugim vključuje nevmešavanje v raziskovalne programe, institucionalno avtonomijo in ustrezno financiranje ter sredstva, ki so potrebna za razširjanje rezultatov raziskav;

16.je zelo zaskrbljen, ker Komisija kljub odločnim besedam v tem sporočilu ne uporablja svojih pravnih pooblastil za zaščito te svobode v Uniji; ponovno potrjuje zavezanost Unije spoštovanju temeljnih pravic, tudi pravice do svobode misli, vesti in vere, akademske svobode ter svobode znanstvenega raziskovanja in umetnostnega ustvarjanja, kot je zapisano v Listini; je globoko zaskrbljen, ker je svoboda raziskav pod pritiskom zaradi moralnih in političnih zadržkov;

17.poziva Komisijo, naj sprejme vse možne ukrepe za zaščito in spodbujanje svobode znanstvenega raziskovanja v Uniji in zagotovi, da raziskovalna etika in integriteta ne bosta ogroženi, tudi uporabo svojih pravnih pooblastil, da prepreči nadaljnje nazadovanje na področju te temeljne pravice; poziva Komisijo, naj dejavno spodbuja in financira znanstveni pluralizem, tako da podpira projekte v celotnem spektru znanstvenih raziskav;

18.poziva države članice, naj v celoti spoštujejo in podpirajo svobodo znanstvenega raziskovanja ter naj zagotovijo, da ukrepi, sprejeti v imenu javnega interesa, na primer v interesu nacionalne varnosti, ozemeljske celovitosti, zaradi javne varnosti, preprečevanja neredov ali kaznivih dejanj, za varovanje zdravja ali morale, za varovanje ugleda ali pravic drugih ljudi, za preprečitev razkritja zaupnih informacij ali za varovanje avtoritete in nepristranskosti sodstva, ne bodo neustrezno omejevali svobode znanstvenega raziskovanja;

19.poudarja, da dokončno oblikovanje evropskega raziskovalnega prostora zahteva ustrezno spoštovanje in dejavno spodbujanje svobode znanstvenega raziskovanja po vsej Uniji, ter je prepričan, da bodo vsi poskusi njenega spodkopavanja ali neuspešno spodbujanje negativno vplivali na razvoj konkurenčnega in inovativnega evropskega raziskovalnega prostora; poziva države članice in Komisijo, naj znanstvenoraziskovalno skupnost dodatno opolnomočijo pri dostopu do vseh informacij, pomembnih za njeno dejavnost, ter pri njihovi uporabi in razširjanju, tudi z uporabo odprtokodnih digitalnih orodij;

20.je zaskrbljen, ker Komisija ni uporabila svojih pravnih pooblastil v skladu s Pogodbama za zaščito svobode znanstvenega raziskovanja kot ene od temeljnih pravic državljanov Unije, kar je resna kršitev njene odgovornosti za spoštovanje pravne države v Uniji, in jo poziva, naj nemudoma sprejme ukrepe za izboljšanje;

21.poziva Evropski svet, naj podpre varstvo in spodbujanje svobode znanstvenega raziskovanja ter zagotovi ustrezno spoštovanje te temeljne pravice v vseh državah članicah;

22.poziva, naj se prizna potreba po mobilizaciji dodatnih javnih sredstev za financiranje neodvisnih znanstvenih raziskav, pri čemer se je treba izogibati neprimernemu vmešavanju, ki bi lahko ogrozilo cilje ali vplivalo na metode ali rezultate;

23.poziva Komisijo in države članice, naj z izobraževanjem, ozaveščanjem javnosti in podporo znanstvenemu novinarstvu spodbujajo ozaveščenost javnosti o pomenu svobode znanstvenega raziskovanja;

24.od Komisije zahteva, da na podlagi člena 182(5) v povezavi s členom 179(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije predloži predlog akta o svobodi znanstvenega raziskovanja, ki sledi priporočilom, določenim v prilogi k tej uredbi, da bi jamčila, zaščitila in spodbujala to svobodo na ravni raziskovalnih organizacij in raziskovalcev skozi celotno poklicno pot;

25.naroči svoji predsednici, naj to resolucijo in priložena priporočila posreduje Komisiji, Svetu in nacionalnim parlamentom.

PRILOGA K RESOLUCIJI:PRIPOROČILA O VSEBINI ZAHTEVANEGA PREDLOGA

Opredelitev svobode znanstvenega raziskovanja

1.Svoboda znanstvenega raziskovanja je sestavni del akademske svobode in znanstvene integritete v Evropi, je pa tudi neodvisna, kot je razvidno iz posebne omembe v členu 13 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah.

2.Zagotavlja pravice posameznim znanstvenim raziskovalcem, pravice in obveznosti znanstvenoraziskovalnih organizacij ter obveznosti javnih organov.

3.Uveljavljanje svobode znanstvenega raziskovanja vključuje tudi dolžnosti in odgovornosti in je zato lahko podrejeno obličnosti in pogojem, omejitvam ali kaznim, ki jih določa zakon in ki so nujne v demokratični družbi zaradi varnosti države, njene ozemeljske celovitosti, zaradi javne varnosti, preprečevanja neredov ali kaznivih dejanj, za varovanje zdravja ali morale, za varovanje ugleda ali pravic drugih ljudi, za preprečitev razkritja zaupnih informacij ali za varovanje avtoritete in nepristranskosti sodstva.

Svobodo znanstvenega raziskovanja je mogoče omejiti zaradi posebnih raziskovalnih okoliščin ali operativnih omejitev. Svobodo znanstvenega raziskovanja je treba skrbno uravnotežiti z drugimi legitimnimi interesi, kot je pridobitev legitimnih konkurenčnih prednosti in varstvo intelektualne lastnine. Takšne omejitve ne bi smele kršiti priznanih etičnih načel in praks, ki jih morajo raziskovalci spoštovati.

4.Predlog bi moral temeljiti na opredelitvi svobode znanstvenega raziskovanja iz Bonske deklaracije in točke 2 Priloge II k predlogu priporočila Sveta o evropskem okviru za pritegnitev in ohranjanje talentov na področju raziskav, inovacij in podjetništva v Evropi.

Svoboda znanstvenih raziskovalcev

5.Znanstveni raziskovalci bi morali biti na splošno opredeljeni v skladu s predlogom priporočila Sveta o evropskem okviru za pritegnitev in ohranjanje talentov na področju raziskav, inovacij in podjetništva v Evropi.

6.Svoboda znanstvenega raziskovanja zajema pravico posameznih raziskovalcev, da svobodno določajo raziskovalna vprašanja, izberejo in razvijajo teorije, zbirajo empirično gradivo in uporabljajo zanesljive metode znanstvenega raziskovanja, ohranjajo znanstveno integriteto, izpodbijajo splošno prepričanje, prosto objavljajo in komunicirajo ter predlagajo nove ideje in teorije in jih neovirano širijo.

7.Pravice posameznih raziskovalcev vključujejo najmanj:

(a)pravico do sodelovanja v reprezentativnih strokovnih ali akademskih organizacijah;

(b)pravico do odprtega dostopa do javnih informacij in pravico do dostopa do zasebnih informacij, potrebnih za znanstvene namene, ki jo je treba uskladiti s pravicami imetnikov informacij in naravo/občutljivostjo informacij;

(c)pravico do ohranjanja zaupnosti določenih informacij ali podatkov ter njihovega vira, da se upoštevajo etični in znanstveni standardi ter dosežejo znanstveni ali drugi legitimni cilji;

(d)pravico do javne objave, izmenjave, razširjanja in sporočanja, tako znotraj kot zunaj organizacij, pravico do svobodnega in kritičnega izražanja o delu in politiki znanstvenoraziskovalnih ustanov ter rezultatih in podatkih svojih raziskav, brez strahu pred povračilnimi ukrepi;

(e)pravico do svobodne opredelitve raziskovalnih tem, izbire, razvoja in zbiranja empiričnega gradiva ter do interakcije z drugimi raziskovalci.

8.Posamezni raziskovalci bi morali imeti možnost uživati te individualne pravice brez strahu pred povračilnimi ukrepi.

Pravice in obveznosti znanstvenoraziskovalnih organizacij

9.Da bi znanstvenim raziskovalcem omogočili svobodo znanstvenega raziskovanja, bi morale imeti znanstvenoraziskovalne organizacije dejansko institucionalno avtonomijo. Čeprav je institucionalna avtonomija pogoj za svobodo znanstvenega raziskovanja za znanstvene raziskovalce in za samoupravno naravo raziskovanja, po definiciji ni podrejena pravicam posameznih raziskovalcev. Poleg njene vloge pri zaščiti svobode znanstvenega raziskovanja je institucionalna avtonomija potrebna tudi za dobro delovanje znanstvenega sektorja . Zato bi bilo treba v predlogu natančno uravnotežiti pravice posameznikov z institucionalno avtonomijo.

10.Znanstvenoraziskovalne organizacije bi morale imeti možnost mednarodnega sodelovanja.

11.Raziskovalne organizacije morajo v okviru svoje institucionalne avtonomije zagotoviti pregledne, pravične in na odličnosti temelječe postopke za raziskovalne poklicne poti.

12.Vidiki, ki jih je treba upoštevati za vzpostavitev institucionalne avtonomije, vključujejo organizacijsko, finančno, kadrovsko in znanstveno avtonomijo.

13.Institucionalna avtonomija je zelo odvisna od konteksta in jo je mogoče doseči na več različnih načinov z različnimi kombinacijami avtonomije. Da bi dejansko obstajala, ni nujno enakomerno zadostiti vsem različnim vidikom institucionalne avtonomije. Zato njena opredelitev v predlogu ne bi smela biti statična, temveč bi morala omogočati prilagajanje različnim nacionalnim, regionalnim in institucionalnim okvirom, predvsem tako, da se omogoči poudarek na prehodu med različnimi vidiki institucionalne avtonomije s postopnim namesto binarnim upoštevanjem različnih vidikov.

14.Za raziskovalne organizacije bi morala veljati obveznost institucionalne avtonomije, da zagotovijo neko obliko sodelovanja znanstvenih raziskovalcev pri odločanju.

15.To vključuje pravico do javnega komentiranja o upravljanju organizacije in sistema brez strahu pred povračilnimi ukrepi, pa tudi odgovornost raziskovalnih organizacij, da gojijo kulturo odprte razprave. Vključuje tudi učinkovite postopke za prijavo kršitev, da se v skladu s standardi iz Direktive (EU) 2019/1937 Evropskega parlamenta in Sveta Direktiva (EU) 2019/1937 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2019 o zaščiti oseb, ki prijavijo kršitve prava Unije (UL L 305, 26.11.2019, str. 17). zaščitijo osebe, ki prijavijo kršitve, tudi akademskih ali etičnih standardov, ter diskretne postopke za obravnavanje prijavljenih kršitev, ki temeljijo na varstvu zasebnosti in domneve nedolžnosti.

Obveznosti vlad

16.Vladni organi v državah članicah na vseh ravneh upravljanja, vključno z institucijami, agencijami in organi Unije, bi morali imeti obveznost, da spoštujejo, varujejo, spodbujajo in zagotavljajo svobodo znanstvenega raziskovanja, vključno z avtonomijo institucij.

17.Spoštovanje svobode znanstvenega raziskovanja pomeni, da se vladni organi vzdržijo samovoljnega vmešavanja v znanstveno raziskovanje in neupravičenega omejevanja njegove svobode ter se vzdržijo dejavnega sodelovanja ali sodelovanja pri kršitvah pravice.

18.Zaščita svobode znanstvenega raziskovanja pomeni, da morajo vladni organi sprejeti aktivne ukrepe za zaščito pred tretjimi osebami, ki neupravičeno posegajo v kateri koli vidik svobode znanstvenega raziskovanja.

19.Omogočanje svobode znanstvenega raziskovanja pomeni, da morajo vladni organi dejavno ustvariti vse pogoje, potrebne za uresničevanje vseh vidikov svobode, tudi institucionalne avtonomije. To vključuje politike za trajnostne raziskovalne poklicne poti, ki zagotavljajo kakovostna delovna mesta na vseh stopnjah poklicne poti ter dolgoročno, zanesljivo in stabilno institucionalno financiranje.

20.Spodbujanje svobode znanstvenega raziskovanja pomeni, da morajo vladni organi dejavno sodelovati s tretjimi osebami, da bi se zavzemali za spoštovanje, zaščito in zagotavljanje svobode znanstvenega raziskovanja ter se morda odpovedali sodelovanju s tretjimi osebami, ki ne spoštujejo istih načel in vrednot.

Splošne ugotovitve

21.Zakonodajni predlog bi moral odražati, da je treba svobodo znanstvenega raziskovanja obravnavati celovito, vključno z zaščito pred vmešavanjem in zagotavljanjem omogočitvenih okvirnih pogojev. Vlade se ne bi smele neupravičeno vmešavati v znanstvene raziskave, obstajati pa bi morala velika znanstvena skupnost in civilna organizacija, ki bi bila dovzetna za znanstvena spoznanja za uresničevanje svobode znanstvenega raziskovanja.

Javni organi bi morali preiskovati domnevne kršitve svobode znanstvenega raziskovanja in poskrbeti , da storilci kršitev odgovarjajo za svoja dejanja.

22.Zakonodajni predlog bi moral vključevati vzpostavitev sistema spremljanja za poročanje o kršitvah znanstvenih raziskav, ko so ugotovljene.

23.V zakonodajnem predlogu bi bilo treba priznati, da ima svoboda znanstvenega raziskovanja neodvisno vrednost, vendar je v okviru sodobnih univerz svoboda znanstvenega raziskovanja neločljivo povezana s svobodo poučevanja. To pomeni, da bi moral biti cilj predloga, glede na pravno podlago predloga in temeljne pristojnosti Unije na področju raziskav ter ob ustreznem upoštevanju omejenih pristojnosti Unije za sprejemanje zakonodaje na področju izobraževanja, čim bolj zaščititi največji možni obseg notranjega razširjanja.

24.Predlagani akt bi moral biti pravno zavezujoč po vsej Uniji. Namen predloga bi moral biti oblikovanje pravnega okvira, ki bi omogočal zadostno prožnost za uravnoteženje pravic in obveznosti za vsak primer posebej in bi se lahko uporabljal po vsej Uniji kljub veliki raznolikosti nacionalnih in regionalnih znanstvenoraziskovalnih sistemov. Preko sodne prakse evropskih sodišč, vključno s Sodiščem, bi moral ustvariti izhodišče za oblikovanje minimalnih pravnih standardov za svobodo znanstvenega raziskovanja.