P9_TA(2024)0023Izvajanje določb Pogodbe, ki zadevajo nacionalne parlamenteResolucija Evropskega parlamenta z dne 17. januarja 2024 o izvajanju določb Pogodbe, ki zadevajo nacionalne parlamente (2023/2084(INI))Evropski parlament,

–ob upoštevanju Pogodbe o Evropski uniji (PEU), zlasti člena 5 o prenosu pristojnosti in subsidiarnosti, člena 10(1) o reprezentativni demokraciji, člena 10(2) o zastopanosti državljanov EU, člena 10(3) o pravici državljanov EU do sodelovanja v demokratičnem življenju Unije, člena 10(4) o vlogi evropskih političnih strank, člena 11 o participativni demokraciji, člena 12 o vlogi nacionalnih parlamentov, člena 48(3) o rednem postopku za spremembo Pogodb in člena 48(7) (premostitvena klavzula) Pogodbe,

–ob upoštevanju Protokola št. 1 o vlogi nacionalnih parlamentov v Evropski uniji UL C 202, 7.6.2016, str. 203., ki je priložen Amsterdamski pogodbi, in Protokola št. 2 o uporabi načel subsidiarnosti in sorazmernosti UL C 115, 9.5.2008, str. 206., ki je priložen Lizbonski pogodbi,

–ob upoštevanju člena 15 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) ter členov 41 in 42 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah,

–ob upoštevanju svojih resolucij z dne 7. maja 2009 o razvoju odnosov med Evropskim parlamentom in nacionalnimi parlamenti v skladu z Lizbonsko pogodbo UL C 212 E, 5.8.2010, str. 94., z dne 16. aprila 2014 o odnosih med Evropskim parlamentom in nacionalnimi parlamenti UL C 443, 22.12.2017, str. 40. ter z dne 19. aprila 2018 o izvajanju določb Pogodbe, ki zadevajo nacionalne parlamente UL C 390, 18.11.2019, str. 121.,

–ob upoštevanju predloga uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o statutu in financiranju evropskih političnih strank in evropskih političnih fundacij (COM(2021)0734),

–ob upoštevanju letnega poročila Komisije o uporabi načel subsidiarnosti in sorazmernosti ter odnosih z nacionalnimi parlamenti za leto 2018 z dne 11. julija 2019 (COM(2019)0333), za leto 2019 z dne 30. junija 2020 (COM(2020)0272), za leto 2020 z dne 23. julija 2021 (COM(2021)0417) in za leto 2021 z dne 1. avgusta 2022 (COM(2022)0366),

–ob upoštevanju letnih poročil direktorata Evropskega parlamenta za odnose z nacionalnimi parlamenti, zlasti vmesnega poročila za leto 2022 o odnosih med Evropskim parlamentom in nacionalnimi parlamenti znotraj EU,

–ob upoštevanju svojih resolucij z dne 20. januarja 2021 o spremljanju uporabe prava Evropske unije za leta 2017, 2018 in 2019 UL C 456, 10.11.2021, str. 56. ter z dne 19. maja 2022 o poročilu Komisije o pravni državi za leto 2021 UL C 479, 16.12.2022, str. 18.,

–ob upoštevanju svoje resolucije z dne 24. junija 2021 o ustreznosti predpisov Evropske unije ter subsidiarnosti in sorazmernosti – poročilo o boljši pripravi zakonodaje za leta 2017, 2018 in 2019 UL C 81, 18.2.2022, str. 74.,

–ob upoštevanju poročila projektne skupine za subsidiarnost in sorazmernost z vodilom „storiti manj, a učinkoviteje“ z dne 10. julija 2018 z naslovom „Aktivna subsidiarnost – nov način dela“ Aktivna subsidiarnost – nov način dela, poročilo projektne skupine za subsidiarnost in sorazmernost z vodilom „storiti manj, a učinkoviteje“, 10. julij 2018.,

–ob upoštevanju svojih resolucij z dne 15. januarja 2020 o stališču Evropskega parlamenta o konferenci o prihodnosti Evrope UL C 270, 7.7.2021, str. 71. in z dne 4. maja 2022 o nadaljnjem ukrepanju na podlagi sklepov Konference o prihodnosti Evrope UL C 465, 6.12.2022, str. 109.,

–ob upoštevanju svoje resolucije z dne 9. junija 2022 o pozivu k sklicu konvencije za revizijo temeljnih pogodb UL C 493, 27.12.2022, str. 130.,

–ob upoštevanju svoje resolucije z dne 22. novembra 2023 o predlogih Evropskega parlamenta za spremembo Pogodb Sprejeta besedila, P9_TA(2023)0427.,

–ob upoštevanju člena 13 Pogodbe o stabilnosti, usklajevanju in upravljanju v ekonomski in monetarni uniji (PSUU), s katero je določena organizacija medparlamentarnih konferenc za namene razprave o proračunskih politikah in drugih vprašanjih, ki jih zajema pogodba;

–ob upoštevanju svoje resolucije z dne 15. marca 2023 o evropskem semestru za usklajevanje ekonomskih politik 2023 Sprejeta besedila, P9_TA(2023)0078.,

–ob upoštevanju sklepov predsedstva po Konferenci predsednikov parlamentov Evropske unije v Pragi 24. in 25. aprila 2023 https://parleu2022.cz/wp-content/uploads/2023/04/EUSC-Prague-Presidency-Conclusions-final-EN-1.pdf,

–ob upoštevanju sklepov s plenarnega zasedanja 69. Konference odborov parlamentov za zadeve Unije, ki je potekala v Stockholmu od 14. do 16. maja 2023 https://secure.ipex.eu/IPEXL-WEB/download/file/8a8629a88827df1e018828991e660000/Contribution%20adopted%20by%20the%20LXIX%20COSAC.pdf,

–ob upoštevanju izjave o parlamentarizmu, sprejete na konferenci ob mednarodnem dnevu parlamentarizma o okrepitvi parlamentov za okrepitev demokracije, ki je potekala 30. junija in 1. julija 2023 v Léonu https://www.congreso.es/backoffice_doc/prensa/notas_prensa/99181_1688138271277.pdf,

–ob upoštevanju člena 54 Poslovnika ter člena 1(1), točka (e), sklepa konference predsednikov z dne 12. decembra 2002 o postopku pridobitve dovoljenja za pripravo samoiniciativnih poročil in Priloge 3 k temu sklepu,

–ob upoštevanju poročila Odbora za ustavne zadeve (A9‑0429/2023),

A.ker je pri zagotavljanju demokratične odgovornosti in legitimnosti institucionalnega sistema EU osrednjega pomena, da nacionalni parlamenti dejavno sodelujejo v evropskih zadevah in izvajajo okrepljen nadzor vsak nad svojo vlado;

B.ker nacionalni parlamenti dejavno prispevajo k dobremu delovanju Unije (člen 12 PEU) in imajo skupaj z Evropskim parlamentom bistveno vlogo pri povečevanju demokratične legitimnosti projekta Evropske unije, saj spodbujajo zaupanje državljanov ter prispevajo k vzdržnosti in odpornosti evropskega projekta;

C.ker so že razpoložljiva orodja za sodelovanje nacionalnih parlamentov v evropskih zadevah v veliki meri neznana tako med nosilci odločanja kot med širšo javnostjo; ker je treba o njih več ozaveščati;

D.ker je parlamentarna odgovornost in nadzor nad nacionalnimi vladami v evropskih zadevah odvisna od posameznih nacionalnih praks, in to podlaga za vlogo nacionalnih parlamentov v sedanjem okviru evropskih pogodb;

E.ker je mogoče izvajanje te odgovornosti in nadzora olajšati z večjo preglednostjo v Svetu, zlasti kar zadeva evidenco glasovanj in stališč držav članic; ker bi morali nacionalni parlamenti in Evropski parlament bolj pritiskati na Svet, da bi ravnal bolj pregledno in v celotnem zakonodajnem postopku izkazoval večjo odgovornost; ker se nacionalnim parlamentom ustrezen nadzor omogoči tudi tako, da imajo dostop do dokumentov drugih institucij EU;

F.ker lahko premajhna preglednost v zakonodajnih postopkih in postopkih odločanja EU ogrozi pristojnosti nacionalnih parlamentov, ki jih imajo v skladu s Pogodbama in ustreznimi protokoli, zlasti pa njihovo vlogo pri nadzoru nad nacionalnimi vladami, ki so zastopane v Svetu;

G.ker parlamentarni pluralizem bogati razpravo na evropski ravni in je zato zelo koristen za Unijo in za zastopanost parlamentarnih manjšin v evropskih zadevah ter pomaga uravnotežiti vladajočo večino v parlamentih, hkrati pa jih v skladu z njihovim deležem zastopanosti v celoti upošteva; ker bi bilo treba stališča in zastopanost nacionalnih parlamentarnih manjšin upoštevati na ravni EU in bi se to lahko med drugim izkazalo za koristno v prihodnjem procesu spreminjanja primarnih pogodb EU, pri čemer bi bilo treba spoštovati pristojnosti nacionalnih parlamentov v zvezi z njihovo zastopanostjo;

H.ker Protokol št. 2 (člen 6) priznava, da se lahko nacionalni parlamenti posvetujejo z regionalnimi parlamenti, ki imajo zakonodajna pooblastila, je pa vloga slednjih v veliki meri odvisna od nacionalne ureditve in pogosto ostaja zgolj svetovalne narave; ker bi morali Komisija, Svet, države članice in njihovi nacionalni parlamenti upoštevati vlogo regionalnih parlamentov, ki imajo zakonodajna pooblastila, in spodbujati njihovo sodelovanje, zlasti kadar lahko procesi odločanja vplivajo na izključno regionalne pristojnosti;

I.ker so bili mnogi člani Odbora regij izvoljeni kot člani regionalnih skupščin; ker bi lahko odprli razpravo o vlogi Odbora regij pri približevanju regionalnih parlamentov širšemu procesu povezovanja in krepitvi evropske demokracije;

J.ker so bili nacionalni parlamenti in njihova vloga v institucionalnem okviru EU obravnavani v več predlogih, zapisanih v poročilu o končnem izidu Konference o prihodnosti Evrope; ker so izkušnje s Konferenco o prihodnosti Evrope pokazale, da je zavezništvo med nacionalnimi parlamenti in Evropskim parlamentom zelo tvorno;

K.ker imajo nacionalni parlamenti pomembno vlogo pri vsaki spremembi evropskih pogodb, zlasti pri poglabljanju parlamentarne razsežnosti in demokratičnega življenja EU; ker je Evropski parlament 9. junija 2022 sprejel resolucijo, v kateri je pozval, naj se skliče konvencija za spremembo temeljnih pogodb;

L.ker bi bilo mogoče evropsko javno sfero spodbuditi z več forumi o evropski agendi, ki bi jih lahko podprli s skupnim evropskim tednom, kjer bi poslanci nacionalnih in regionalnih parlamentarnih skupščin hkrati razpravljali o evropskih zadevah s komisarji, poslanci Evropskega parlamenta in ministri aktualnega predsedstva Sveta; ker bi bil razvoj pravega evropskega javnega prostora koristen tudi zaradi večje ozaveščenosti državljanov ter sodelovanja in dialoga z njimi;

M.ker bi bilo treba okrepiti tudi sodelovanje nacionalnih parlamentov v zadevah EU s tematskim, odborskim ali namenskim pristopom; ker bi bilo treba še dodatno izpopolniti obliko medparlamentarnih sej odborov;

N.ker nacionalni parlamenti kažejo zanimanje za tesnejše sodelovanje tudi pri vsebini politik in zakonodaje EU, in to ne samo v sistemu zgodnjega opozarjanja, ki se uporablja zgolj za vprašanje subsidiarnosti;

O.ker se je z uveljavljanjem pravice nacionalnih parlamentov, da nadzorujejo skladnost z načelom subsidiarnosti na podlagi sistema zgodnjega opozarjanja, povečalo sodelovanje nacionalnih parlamentov v odločanju EU;

P.ker obrazložena mnenja, ki jih vložijo nacionalni parlamenti, evropski zakonodajni postopek podkrepijo z oceno skladnosti z načelom subsidiarnosti; ker se je osemtedensko obdobje, določeno v členu 4 Protokola št. 1, izkazalo kot neustrezno za pravočasno spremljanje skladnosti z načelom subsidiarnosti, kar bi bilo treba upoštevati pri prihodnji spremembi primarnih pogodb;

Q.ker imajo evropske politične stranke osrednjo vlogo pri premoščanju vrzeli med EU in nacionalnimi parlamenti; ker je tesnejše sodelovanje med evropskimi in nacionalnimi političnimi strankami oteženo zaradi regulativnih ovir; ker je mogoče razmisliti o inovativnih in močnejših orodjih za sodelovanje med nacionalnimi parlamenti in Evropskim parlamentom, na primer o intenzivnejšem dialogu med političnimi družinami in skupinami;

R.ker je bilo v poročilu o izvajanju za leto 2018 priporočeno, naj se nacionalnim parlamentom omogoči, da Komisiji predložijo v preučitev konstruktivne predloge, seveda ob ustreznem upoštevanju njene pravice do pobude;

S.ker je Konferenca o prihodnosti Evrope priporočila, naj se nacionalnim parlamentom in regionalnim parlamentom, ki imajo zakonodajna pooblastila, omogoči predlaganje zakonodajnih pobud na evropski ravni, kar bi jim omogočilo, da bi Komisiji ob ustreznem upoštevanju njene pravice do pobude posredovali v preučitev konstruktivne predloge, za katere pa bi morali najprej pridobiti podporo Parlamenta; ker je bilo v sedanjem zakonodajnem obdobju večkrat poudarjeno, da bi moral Evropski parlament dobiti polno pravico do pobude;

T.ker je Parlament v svoji resoluciji z dne 9. junija 2022 pozval k uvedbi splošne neposredne pravice do zakonodajne pobude za Evropski parlament; ker bi morali biti po podelitvi te pravice postopki „zelenega kartona“ usmerjeni v Parlament;

U.ker izvajanje postopka „rdečega kartona“ ne more šteti kot primerno in konstruktivno orodje za večje sodelovanje nacionalnih parlamentov v procesu evropskega povezovanja;

V.ker bi bilo treba platformo IPEX za stalno izmenjavo informacij med nacionalnimi parlamenti ter med nacionalnimi parlamenti in evropskimi institucijami v skladu z njeno digitalno strategijo razvijati še naprej; ker ima Evropski parlament pri tem pomembno podporno vlogo;

W.ker imajo nacionalni parlamenti nekatere pristojnosti na področju svobode, varnosti in pravice v skladu s členi 70, 85 in 88 PDEU, zato bi morali imeti v prihodnosti pomembno vlogo pri varnostni in obrambni politiki Unije, tudi na podlagi medparlamentarne konference o skupni zunanji in varnostni politiki ter skupni varnostni in obrambni politiki (SZVP/SVOP), kot je določeno v členu 10 Protokola št. 1;

Nadzor nad vladnimi dejavnostmi na področju evropskih zadev

1.meni, da je izvajanje pravic in obveznosti nacionalnih parlamentov, ki izhajajo iz Lizbonske pogodbe, okrepilo njihovo vlogo v evropskem ustavnem okviru ter tako zagotovilo več pluralizma, demokratično legitimnost in boljše delovanje Unije;

2.meni, da je odgovornost nacionalnih vlad do nacionalnih parlamentov, kot je priznana v členu 10(2) PEU, temeljna vloga nacionalnih parlamentarnih skupščin v Evropski uniji; meni, da so nacionalni parlamenti partnerji pri ohranjanju institucionalnega ravnovesja EU; spodbuja jih, naj v celoti izvajajo svoje evropske naloge neposrednega vplivanja in pregledovanja vsebine evropskih politik, zlasti s spremljanjem nacionalnih vlad, kadar nastopajo kot članice Evropskega sveta; poziva poslance nacionalnih in regionalnih parlamentov, naj pri odločanju spodbujajo evropsko zavest in se zavedajo, da politike EU neposredno vplivajo na njihove volivce; pozitivno gleda na dobre izkušnje s sodelovanjem med nacionalnimi in Evropskim parlamentom ter meni, da imajo oboji potencial, da postanejo naravni zavezniki pri oblikovanju močnejše parlamentarne razsežnosti EU;

3.poziva države članice, naj nacionalnim parlamentom zagotovijo dovolj časa, zmogljivosti in virov ter nujno potrebni dostop do informacij, da bodo lahko izpolnili svojo ustavno nadzorno vlogo in s tem nacionalnim vladam zagotovili legitimnost pri delovanju na evropski ravni; opozarja na pomen dostopa do informacij in se zaveda, da mora Svet sprejeti potrebne zaščitne ukrepe za varnost dokumentov, hkrati pa zagotoviti, da bodo lahko nacionalni parlamenti izvajali demokratični nadzor nad svojimi vladami, med drugim tudi z dostopom do zakonodajne zbirke podatkov Sveta, pri čemer pa mora biti popolnoma spoštovana zaupnost;

4.meni, da je preglednost delovnih metod in postopkov odločanja institucij EU temeljni pogoj, da se nacionalnim parlamentom omogoči učinkovito izpolnjevanje njihove institucionalne vloge, ki izhaja iz temeljnih pogodb; zato poziva, naj se evidenca glasovanj in pa stališča držav članic v Svetu objavijo; poleg tega poziva nacionalne parlamente, naj dodobra izkoristijo svoje pristojnosti, med drugim s prilagoditvijo svoje notranje organizacije, časovnih razporedov in poslovnikov, da bodo to lahko storili; se zavezuje in spodbuja nacionalne parlamente, naj uvedejo bolj inovativna in močnejša orodja za sodelovanje na politični in upravni ravni, kar bi zajemalo tudi intenzivnejše oblike izmenjave in dialoga z evropskimi političnimi družinami in skupinami;

5.spodbuja k okrepljenemu političnemu dialogu med evropskimi institucijami in nacionalnimi parlamenti, a opozarja, da je treba odločitve sprejemati v skladu z ustavnimi pristojnostmi, primarnimi pogodbami EU in njenim pravnim redom ter upoštevati jasne razmejitve med pristojnostmi odločanja nacionalnih in evropskih organov;

6.trdi, da bi lahko uskladitev evropskega semestra z urnikom nacionalnih parlamentov dodatno prispevala k usklajevanju ekonomskih politik, obenem pa poudarja, da pri usklajevanju ne bi smeli zanemarjati samoupravnih pristojnosti in poslovnikov vsakega parlamentarnega doma;

7.poziva, naj se nacionalnim parlamentom omogoči večja vloga pri uvajanju nacionalnega obdobja za proračunski in dialog o ekonomski politiki, v katerem bi lahko sodelovali, razpravljali o evropskem semestru ter k njemu prispevali tako, da bi svojim vladam podelili pooblastilo na področju odnosov s Komisijo in Svetom;

Razvijanje evropskega javnega prostora

8.poudarja, da je pri tem pomembno načelo sorazmerne zastopanosti poslancev iz različnih političnih strank; zato priporoča, naj nacionalne parlamentarne delegacije, ki delujejo pri evropskih institucijah, poskrbijo za ustrezno odražanje politične raznolikosti;

9.ugotavlja, da bi morala biti zavezujoča volja parlamentarne večine izražena v mnenjih nacionalnih parlamentov tako v sistemu zgodnjega opozarjanja kot tudi zunaj njega; vseeno pa podpira zamisel, da bi imele nacionalne parlamentarne politične manjšine možnost izraziti ločena odklonilna stališča, ki bi jih lahko potem vključili v priloge;

10.meni, da je mogoče sodelovanje z nacionalnimi parlamenti posredno okrepiti tudi z večjo vlogo evropskih političnih strank; ponavlja svoj dolgoletni poziv, naj se tem strankam omogoči dejavno sodelovanje v politični sferi držav članic in podpiranje svojih članskih strank pri vprašanjih EU; poziva k hitri sklenitvi prenovljene Uredbe (EU, Euratom) št. 1141/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. oktobra 2014 o statutu in financiranju evropskih političnih strank in evropskih političnih fundacij UL L 317, 4.11.2014, str. 1., s čimer bi evropskim političnim strankam omogočili, da podprejo svoje članske stranke pri kampanjah za evropske volitve in referendumske kampanje o zadevah EU;

11.meni, da bi uvedba letnega evropskega tedna poslancem Evropskega parlamenta, komisarjem in ministrom vsakokratnega predsedstva Sveta omogočila, da vsem nacionalnim oziroma tudi regionalnim parlamentom predstavijo evropsko agendo in o njej razpravljajo skupaj z nacionalnimi in regionalnimi poslanci; predlaga, da bi začeli razpravo o pripravi skupne politične izjave ali okvirnega sporazuma med nacionalnimi in Evropskim parlamentom o organizaciji predlaganega evropskega tedna ter tako postavili skladnejši okvir sodelovanja na politični, institucionalni in upravni ravni; meni, da bi bilo treba pri predlaganem evropskem tednu upoštevati izkušnje aktualnih in preteklih forumov, kot so parlamentarni teden konference o evropskem semestru, medparlamentarna konferenca o stabilnosti, gospodarskem usklajevanju in upravljanju v Evropski uniji ter konferenca o prihodnosti Evrope; poleg tega je prepričan, da bi lahko srečanja med nacionalnimi in evropskimi političnimi družinami in skupinami in znotraj njih v okviru medparlamentarnega sodelovanja EU prinesla dodano vrednost pristne evropske politične razprave;

12.meni, da je večje vključevanje nacionalnih parlamentov iz držav kandidatk bistveno orodje za uspeh širitvene strategije EU; predlaga, naj se k sodelovanju v predlaganem evropskem tednu pritegne tudi predstavnike nacionalnih parlamentov iz držav kandidatk;

Podpora za reformo sistema zgodnjega opozarjanja

13.poudarja, da je bila najpomembnejša pravica nacionalnih parlamentov, ki jo je prinesla Lizbonska pogodba, to, da lahko že v zgodnjih fazah zakonodajnih postopkov EU nadzorujejo skladnost z načelom subsidiarnosti;

14.ugotavlja, da postopki, kot sta „rumeni“ ali „oranžni karton“, še niso bili zelo obsežno uporabljeni; predlaga, naj se vse institucije EU in države članice dogovorijo o skupnem razumevanju načel subsidiarnosti in sorazmernosti na podlagi protokola, ki je bil prvotno priložen Amsterdamski pogodbi, ter ustrezne sodne prakse Sodišča Evropske unije in prakse Komisije; meni, da bi moral razvoj tovrstnega skupnega razumevanja zajeti vse elemente subsidiarnosti in da bi ga moralo biti mogoče spodbujati z novimi orodji sodelovanja;

15.je seznanjen z zahtevo nekaterih nacionalnih parlamentov za podaljšanje osemtedenskega roka, v katerem lahko predložijo obrazloženo mnenje v skladu s členom 3 Protokola št. 1; poudarja pa, da sedanji okvir temeljnih pogodb podaljšanja ne predvideva; je seznanjen, da je Komisija kot blažilni ukrep od leta 2019 pri določitvi osemtedenskega roka, v katerem morajo nacionalni parlamenti poslati obrazložena mnenja, izločila praznično obdobje ob koncu leta; zato meni, da je treba v okviru prihodnje spremembe Pogodbe ponovno razmisliti o uvedbi dvanajsttedenskega roka;

16.spodbuja nacionalne parlamente, naj v svoja končna obrazložena mnenja, ki se pošljejo predsednikom Parlamenta, Sveta in Komisije, sistematično vključijo obrazložena mnenja regionalnih parlamentov z zakonodajnimi pooblastili, kadar obravnavana tema vpliva na izključne regionalne pristojnosti;

17.predlaga, da bi vzpostavili sistem, ki se včasih imenuje postopek „zelenega kartona“, ko bi lahko vsaj tretjina nacionalnih parlamentov družno zahtevala, naj Komisija ali Evropski parlament po tem, ko bo Parlament dobil splošno neposredno pravico do zakonodajne pobude, vloži predloge, s katerimi bi pozitivno vplivali na evropsko razpravo; v zvezi s tem predlaga, da bi lahko Komisija ali Evropski parlament imela diskrecijsko pravico, da te predloge upoštevata, ali pa izdata uradni odgovor, v katerem poudarita, zakaj jih ne bosta; poudarja, da tak postopek ne more vključevati pravice do pobude ali pravice do umika ali spremembe zakonodaje, saj bi to omajalo metodo Unije ter porazdelitev pristojnosti med nacionalno in evropsko ravnjo, s tem pa kršilo primarni pogodbi;

Izvajanje pravice do obveščenosti

18.ponovno potrjuje, da člen 12 PEU in Protokol št. 1 dajeta nacionalnim parlamentom pravico, da prejemajo informacije neposredno od evropskih institucij; predlaga, naj se pravica do obveščenosti razširi tudi na regionalne parlamente z zakonodajnimi pooblastili;

19.priporoča, naj nacionalni parlamenti platformo IPEX uporabijo pravočasno, da zagotovijo dovolj zgodnji začetek nacionalnega mehanizma pregleda; priporoča, da bi platformo uporabili kot kanal za sistematično izmenjavo informacij in zgodnje opozarjanje na pomisleke glede subsidiarnosti; pozdravlja posodobljeno različico smernic IPEX, ki je bila odobrena na seji generalnih sekretarjev februarja 2023 in prilagojena novi različici platforme, ter priložnosti in orodja, ki jih ponuja nova različica;

Načrtovanje boljšega medinstitucionalnega sodelovanja

20.je seznanjen z dosedanjim sodelovanjem med Evropskim parlamentom in nacionalnimi parlamenti v konferenci COSAC, v medparlamentarni konferenci o skupni zunanji in varnostni politiki in v okviru člena 13 Pogodbe o stabilnosti, usklajevanju in upravljanju v ekonomski in monetarni uniji; je seznanjen tudi z novejšimi oblikami medparlamentarnega sodelovanja, kot sta skupina za skupni parlamentarni nadzor Europola in medparlamentarna seja odborov za oceno dejavnosti Eurojusta; poudarja, da bi bilo treba tovrstno sodelovanje razvijati na podlagi načel soglasja, izmenjave informacij in posvetovanja, da bodo lahko nacionalni parlamenti izvajali pregled nad svojimi vladami in upravami;

21.ponovno poudarja, da bi bilo treba poenostaviti in uskladiti dosedanji okvir odnosov med Unijo in nacionalnimi parlamenti, da bi postal učinkovitejši in uspešnejši; v zvezi s tem poziva, naj se pregleda sodelovanje med Unijo in njenimi nacionalnimi parlamenti na že obstoječih platformah in forumih, da bi te odnose okrepili in jih prilagodili aktualnim potrebam; spodbuja evropske institucije in regionalne parlamente, ki imajo zakonodajna pooblastila, k dejavnejšemu udejstvovanju in neposrednemu medsebojnemu sodelovanju, pri čemer je treba v celoti spoštovati vlogo in pristojnosti nacionalnih parlamentov;

22.poudarja, da bi bila okrepitev političnega in tehničnega dialoga med parlamentarnimi odbori, pa tudi političnimi skupinami na nacionalni in evropski ravni zelo produktiven korak k polnokrvnemu medparlamentarnemu sodelovanju; v ta namen predlaga večje ozaveščanje na nacionalni ravni o možnih orodjih sodelovanja; zato predlaga, naj se za uresničitev tega cilja namenijo dodatna sredstva, na primer za financiranje videokonferenc, izmenjav osebja ali pilotnih projektov in podobno;

23.priznava pomen medparlamentarnih sej odborov, določenih v členih 9 in 10 Protokola št. 1, in sektorski uspeh „metode odborov“ v medparlamentarnem sodelovanju; meni, da bi bilo mogoče doseči boljše medinstitucionalno sodelovanje, če bi poslanci Evropskega in nacionalnih parlamentov namenili medparlamentarnim sejam odborov večji pomen in bi bili pripravljeni na tesnejše sodelovanje; meni, da bi bilo mogoče spremeniti poslovnik, da bi uredili tesnejše oblike sodelovanja med nacionalnimi parlamenti in Evropskim parlamentom ob polnem spoštovanju njihovih institucionalnih pristojnosti in porazdelitve teh pristojnosti;

24.priporoča, da bi nacionalne parlamente polno vključili v nadaljnji razvoj skupne varnostne in obrambne politike; meni, da bi bilo treba to sodelovanje spodbujati v tesnem sodelovanju z Evropskim parlamentom v skladu s členom 10 Protokola št. 1 in ob polnem spoštovanju določb nacionalnih ustav v zvezi z varnostno in obrambno politiko; poziva nacionalne parlamente, naj podrobneje razmislijo o tem, da bi obrambne zmogljivosti na ravni EU postavili na prednostno mesto, tudi s skupnimi medparlamentarnimi srečanji med predstavniki nacionalnih parlamentov in poslanci Evropskega parlamenta v okviru medparlamentarne konference o skupni zunanji in varnostni politiki oziroma skupni varnostni in obrambni politiki ter s političnim dialogom;

25.opozarja, da je pomembno poglabljati sodelovanje in dialog med nacionalnimi parlamenti in Evropskim parlamentom o preiskovalni pravici;

° °

26.naroči svoji predsednici, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic.