1.meni, da državljanstvo EU vključuje skupno in deljeno evropsko demokratično identiteto ter iz nje izhajajoče posebne pravice, državljanske dolžnosti in svoboščine ter da uveljavljanje teh pravic, tako na spletu kot drugje, krepi povezavo državljanov z EU in njeno demokratično legitimnostjo ter jim omogoča dodatne pravice;

2.poudarja, da je treba pri oblikovanju državljanstva EU narediti korak naprej, da bi se odzivali na potrebe in izzive EU v 21. stoletju, ob tem pa priznati potencial digitalnih inovacij in potrebo po uravnoteženem pristopu, da bi obravnavali kompleksnost, ki jo povzročajo globalizacija in nove tehnologije; poudarja, da lahko digitalizacija demokratičnih procesov skupaj s nezadostno digitalno pismenostjo in slabim dostopom do informacijske in komunikacijske tehnologije prispeva k vse večjemu digitalnemu razkoraku pri uveljavljanju državljanskih pravic, zaradi česar bo del javnosti odtujen od evropskega projekta;

3.meni, da je večjezičnost v institucijah EU in v komunikaciji z državljani bistven vidik krepitve pojma državljanstva EU; v zvezi s tem poudarja, da sklep Sveta z dne 13. junija 2005 določa, da lahko državljani EU v stikih z institucijami EU uporabljajo neuradne jezike EU, priznane v državi članici ali na delu njenega ozemlja, ti jeziki pa se lahko uporabljajo tudi v institucijah ali organih EU, vključno z Evropskim parlamentom;

4.opozarja, da je Parlament k oblikovanju statuta EU za državljanstvo pozval v svoji resoluciji z dne 12. februarja 2019 o izvajanju določb Pogodbe glede državljanstva EU in v svoji resoluciji z dne 10. marca 2022 o poročilu o državljanstvu EU za leto 2020: opolnomočenje državljanov in zaščita njihovih pravic; opozarja, da se je na Konferenci o prihodnosti Evrope poudarilo, da je treba okrepiti državljanstvo EU, pri čemer se je v njenih sklepih navedlo, da bi bil takšen statut za državljanstvo koristno orodje za večjo oprijemljivost načel in vrednot EU;

5.obžaluje, da Komisija v svojem sporočilu o nadaljnjih ukrepih v zvezi s Konferenco o prihodnosti Evrope Sporočilo Komisije z dne 17. junija 2022 z naslovom Konferenca o prihodnosti Evrope – Uresničevanje vizije s konkretnimi ukrepi (COM(2022)0404). ni izrecno omenila krepitve državljanstva EU in možnih načinov zanjo; opozarja, da je Svet pokazal pripravljenost za krepitev državljanstva v tehnični oceni, ki jo je objavil v zvezi s Konferenco o prihodnosti Evrope, vendar še ni predlagal, sprejel ali izvedel ukrepov za dosego tega cilja;

6.želi spomniti, da bo Komisija pred koncem leta objavila poročilo o državljanstvu EU za leto 2023, in pričakuje, da bo predlagala nove pobude za krepitev državljanstva EU in za odpravo pomanjkljivosti pri njegovem izvajanju; obžaluje, da se je Komisija tokrat odločila, da objavi poziv k predložitvi dokazov, ne pa javnega posvetovanja kot v prejšnjih letih; opozarja, da rezultati poziva k predložitvi dokazov ne vsebujejo celovitega pregleda najnovejšega razvoja dogodkov in vrzeli pri izvajanju; poudarja, da bi bilo treba poročilo pripraviti na podlagi posodobljenih podatkov;

7.je zaskrbljen zaradi specifičnih težav pri polnem uveljavljanju pravic in svoboščin, ki izhajajo iz državljanstva EU;

8.obžaluje, da je pri mobilnih državljanih manjša verjetnost, da uveljavljajo svojo volilno pravico ter kandidirajo na evropskih in lokalnih volitvah v državi članici prebivanja, pri čemer so med razlogi za to nezadostne informacije, jezikovne ovire, težave pri registraciji za glasovanje in nizka stopnja uspešnosti kandidatov, ki niso državljani;

9.je zelo zaskrbljen zaradi prakse nekaterih držav članic, ki svojim državljanom, ki trajno ali začasno živijo v tujini, odvzamejo pravico do glasovanja na nacionalnih parlamentarnih volitvah, zaradi česar so ti izključeni iz političnega življenja v matični državi in državi prebivališča;

10. poudarja, da je schengensko območje eden od največjih dosežkov EU; poudarja, da bi bilo treba odpraviti vse ovire za prosto gibanje v EU, da bi za vse evropske državljane dosegli enake pravice, ki izhajajo iz državljanstva EU; poziva k pristopu Romunije in Bolgarije v schengensko območje v skladu z resolucijami Parlamenta;

11.je zaskrbljen, ker so z vidika dostopa do socialnih ugodnosti mobilni državljani EU, zlasti iz ranljivih skupin, v državah članicah prebivališča obravnavani drugače kot državljani teh držav članic; poziva države članice, naj ustrezno izvajajo sodno prakso Sodišča Evropske unije, ki prepoveduje takšno diskriminacijo;

12. je zaskrbljen zaradi težav in izzivov, s katerimi se soočajo državljani, ki živijo v čezmejnih regijah EU, zlasti v primeru zaprtja meja zaradi vseevropskih ali regionalnih kriz; poziva države članice, naj v takih primerih ohranijo čezmejno sodelovanje in po potrebi tesno sodelujejo z ustreznimi lokalnimi in regionalnimi oblastmi;

13.je zaskrbljen zaradi pomanjkljivosti pri izvajanju direktive o konzularni zaščiti in delovanju konzularnih mrež držav članic, pri čemer ugotavlja, da so se te po izstopu Združenega kraljestva iz EU povečale; v zvezi s tem obžaluje, da imajo državljani EU omejen dostop do konzularne zaščite in pomoči v nekaterih tretjih državah;

14.opozarja na primere, v katerih osebi, ki sta državljana dveh različnih držav članic, na konzularnem predstavništvu ene od držav članic nista mogli opraviti nekaterih formalnosti, kot je sklenitev zakonske zveze, čeprav druga država članica v zadevni državi nima dostopnega konzularnega predstavništva;

15.meni, da neenotnost pravil držav članic o pridobitvi in izgubi nacionalnega državljanstva povzroča razlike pri pridobitvi in izgubi državljanstva EU ter da so zaradi teh razlik v nekaterih primerih kršena načela in vrednote EU;

16.poudarja, da še vedno obstaja več primerov, ko se pridobitev izvedene pravice do prebivanja zavrne državljanom tretjih držav, katerih mladoletni vzdrževani družinski člani so državljani EU, kljub razvoju sodne prakse Sodišča EU;

17. ponovno izraža zaskrbljenost zaradi diskriminacije istospolnih parov in njihovih otrok pri uveljavljanju temeljne pravice do svobode gibanja v EU;

18.poziva države članice ter regionalne in lokalne oblasti, naj v celoti izvajajo obstoječe direktive o pravicah mobilnih državljanov in naj hitro odpravijo obstoječe vrzeli pred evropskimi volitvami; poziva k uvedbi ciljno usmerjenih kampanj ozaveščanja v državi prebivališča, da bi mobilne državljane EU seznanili z njihovo pravico, da volijo in kandidirajo na evropskih in lokalnih volitvah v tej državi; ponovno poziva, naj se pravice mobilnih državljanov razširijo na nacionalne in regionalne volitve;

19.poziva države članice, naj svojim izseljenim državljanom zagotovijo pravico, da volijo v svoji matični državi, če je ta priznana, tako da ustvarijo regulativne pogoje, ki jim bodo omogočali, da volijo, ter odpravijo birokratske ovire, zaradi katerih je uresničevanje te pravice oteženo in včasih onemogočeno; zlasti poziva države članice, naj te pravice enakovredno zagotovijo in po potrebi odpravijo vsakršno različno obravnavanje svojih izseljenih državljanov pri glasovanju na daljavo, zlasti pri glasovanju po pošti; poziva k enotni uporabi volilne pravice na evropskih volitvah za državljane EU, ki prebivajo zunaj Unije;

20.poziva Komisijo, naj sprejme novo sporočilo, v katerem bodo pojasnjeni nekateri ključni pojmi iz Direktive 2004/38/ES o pravici državljanov EU in njihovih družinskih članov do prostega gibanja in prebivanja na ozemlju držav članic, da bi državam članicam ponudila posodobljene smernice, ki bi lahko prispevale k boljšemu izvajanju direktive na nacionalni ravni, kar bi koristilo državljanom EU in njihovim družinskim članom;

21.poziva EU, naj spodbuja sprejetje zavezujoče evropske listine o digitalnih pravicah, vključno s pravicami iz digitalnega državljanstva, ki bi temeljila na Evropski deklaraciji o digitalnih pravicah in načelih za digitalno desetletje;

22.pozdravlja predlog Komisije za posodobitev in izboljšanje direktive o konzularni zaščiti, da bi okrepili pravico državljanov EU do konzularne zaščite, zlasti v kriznih razmerah, med drugim tako, da delegacijam EU dodeli dejavnejšo vlogo pri pomoči premalo zastopanim državljanom EU;

23.poziva države članice, naj odpravijo programe „zlatih vizumov“ in sheme za vlagatelje ter vse druge podobne nacionalne programe, ki vodijo k pridobitvi njihovega državljanstva in vključujejo neposredno ali posredno prodajo in zlorabo državljanstva EU, saj se z njimi spodkopava sam koncept državljanstva EU ter kršijo načela in vrednote EU; poziva države članice, naj zaščitijo integriteto in vrednost državljanstva Unije; poziva Komisijo, naj sprejme vse potrebne ukrepe, kot je napotitev zadevnih držav članic pred Sodišče Evropske unije;

24. poziva, naj bosta Parlament in Svet v okviru naslednje revizije Pogodb zmožna, da po rednem zakonodajnem postopku sprejmeta skupne določbe o preprečevanju prodaje potnih listov ali drugih zlorab v zvezi s pridobitvijo ali izgubo državljanstva EU s strani državljanov tretjih držav za približevanje pogojev, pod katerimi se lahko tako državljanstvo pridobi;

25.poziva države članice in ustrezne organe, naj prilagodijo obstoječe šolske učne načrte za poučevanje zgodovine Evrope in Evropske unije ter njenega delovanja ali naj pripravijo nove, da bi spodbujali aktivno državljanstvo in skupne evropske vrednote ter povečali ozaveščenost o dodani vrednosti tega, da je nekdo Evropejec in državljan EU; poudarja, da bosta krepitev evropske razsežnosti državljanske vzgoje in omogočanje enakega dostopa za vse, med drugim tudi z uporabo vseh razpoložljivih digitalnih orodij, državljanom EU omogočila, da delujejo kot obveščeni državljani in v celoti sodelujejo v državljanskem, političnem in družbenem življenju tako na evropski kot na nacionalni ravni; poudarja, da ima lahko program Erasmus+ pomembno vlogo pri spodbujanju državljanske vzgoje EU z učno mobilnostjo za vse, ne glede na starost, spol, zaposlenost ali stopnjo izobrazbe;

26.poziva Komisijo, naj uvede javna posvetovanja, prilagojena državljanom EU, zlasti mladim, da bi povečali udeležbo državljanov EU; odločno poziva Komisijo, naj posodobi način izvajanja javnih posvetovanj, da bi v skladu z uspešnim primerom Konference o prihodnosti Evrope okrepila državljansko udejstvovanje in udeležbo širše palete evropskih državljanov; v zvezi s tem jo poziva, naj dodatno izboljša portal Povejte svoje mnenje in izkoristi nove tehnologije ter obvešča o tem, kako povratne informacije državljanov prispevajo k različnim pobudam;

27.poziva, naj se vzpostavi enotna točka za vsa participativna orodja EU, kot so evropska državljanska pobuda, peticije Parlamentu, pritožbe pri evropskem varuhu človekovih pravic, javna posvetovanja in dialogi z državljani, in poveča njihova učinkovitost, in sicer zlasti poskrbi, da bodo prispevali k oblikovanju evropske agende, hkrati pa omogočali tudi krepitev predstavniške demokracije v procesu odločanja; poziva Komisijo, države članice ter regionalne in lokalne organe, naj okrepijo svoja prizadevanja za obveščanje javnosti o obstoječih participativnih instrumentih;

28.ponavlja svoj predlog za vzpostavitev stalnega mehanizma za posvetovanje z državljani, ki bi državljanom, zlasti mladim, omogočal, da razpravljajo o prednostnih nalogah in politikah EU, ter bi med drugim prispeval k uporabi „pregleda z vidika mladih“ v zakonodaji, da bi predstavniško parlamentarno demokracijo dopolnili, ne pa je nadomestili; predlaga, da bi morali biti predstavniki Parlamenta obveščeni o teh razpravah, zato da bi lahko ocenili, ali naj po potrebi sprejmejo nadaljnje ukrepe;

29.predlaga, da se razmisli o uvedbi evropske državljanske izkaznice, ki bi lahko na primer olajšala uveljavljanje državljanskih pravic in glasovanje na evropskih volitvah, pa tudi uporabo participativnih instrumentov;

30. poudarja pomembno vlogo pisarn Europe Direct pri povečanju udeležbe državljanov v demokratičnem življenju EU na lokalni ravni; spodbuja države članice in subjekte na regionalni in lokalni ravni k okrepitvi sodelovanja s temi pisarnami;

31. poziva Komisijo, naj pogosteje uporablja družbene medije in digitalna orodja, ter se posebej osredotoča na večjo udeležbo mladih in invalidov v demokratičnem procesu, s čimer bi spodbudili njihovo udejstvovanje, hkrati pa v državah članicah priznali nižjo starost za pridobitev volilne pravice na volitvah v Evropski parlament; v zvezi s tem poziva Komisijo, naj s krepitvijo dialoga z državljani in z njihovim ozaveščanjem o vplivu, ki ga ima zakonodaja EU na njihovo vsakdanje življenje, spodbuja promocijo demokratične udeležbe;

32. meni, da se morajo države članice in evropske institucije zaradi vse večjega vpliva digitalnega prostora na življenje državljanov, zlasti družbenih medijev in umetne inteligence, še naprej osredotočati na oblikovanje novih javnih politik in izvajanje učinkovitih mehanizmov za varstvo temeljnih pravic na spletu ter boj proti tujemu vmešavanju in dezinformacijam, saj predstavljajo eksistencialno grožnjo demokraciji in samemu uveljavljanju pravic državljanov;

33.poziva Svet in Komisijo, naj nadaljujeta pogajanja o reviziji Uredbe (ES) št. 1049/2001 Uredba (ES) št. 1049/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. maja 2001 o dostopu javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije (UL L 145, 31.5.2001, str. 43)., da bodo lahko državljani EU v celoti uveljavljali svojo pravico do dostopa do dokumentov in nadzorovali institucije, organe, urade in agencije EU;

34. ponovno poudarja, da je treba na podlagi člena 25 PDEU pripraviti statut EU za državljanstvo, ki bo združeval obstoječe in prihodnje državljanske pravice, da bi izboljšali njihovo izvršljivost in zagotovili enakost državljanov, okrepili kohezijo in se odzvali na socialne, gospodarske, politične in digitalne spremembe; želi spomniti, da bi bilo treba to izvesti v okviru Pogodb;

35.predlaga, da bi morali biti državljanom na področju udeležbe in političnih pravic, svobode gibanja in digitalnega državljanstva ter v skladu z obstoječo in prihodnjo zakonodajo EU zagotovljeni zlasti:–demokratična zastopanost na podlagi spola na volilnih listah;–stalna interaktivna digitalna platforma, prek katere bi lahko državljani predložili svoje predloge in zamisli v vseh uradnih jezikih EU;–priznavanje obdobij študija, ne le kvalifikacij in poklicnih kompetenc, kot enakovrednih sposobnosti za delo v drugi državi članici;–univerzalni dostop do interneta za zagotovitev vključevanja državljanov in enakega dostopa do digitalnega okolja;–upravljanje lastne digitalne identitete, ki presega že obstoječe varstvo, v zvezi z osebnimi podatki v digitalnem okolju;–digitalna dediščina digitalnih podatkov umrle osebe;–razvoj varnih, preglednih in sledljivih sistemov umetne inteligence, ki bi jih nadzorovali ljudje in regulativne institucije;

36.poziva, naj se v statut EU za državljanstvo vključi horizontalna klavzula o nediskriminaciji kot dodatno varovalo za enakost pri uveljavljanju državljanskih pravic, da bi preprečili diskriminacijo in zaščitili državljane, zlasti pripadnike ranljivih in marginaliziranih skupin ter osebe, ki živijo v čezmejnih regijah EU;

37.poziva Komisijo, naj izvede ciljno usmerjene kampanje ozaveščanja o pravicah in državljanskih dolžnostih, ki izhajajo iz državljanstva EU in statuta, vključno z uvedbo svežnja EU za zagotavljanje informacij o državljanstvu EU, ter slednjemu nameni več sredstev; poudarja, da so z digitalno in tehnološko revolucijo državljani postali pravi stebri naših demokratičnih sistemov in jih bodo tudi branili;

38.je seznanjen s svežnjem o državljanstvu, zlasti s poročilom o državljanstvu EU za leto 2023, ki ga je Komisija objavila 6. decembra 2023, da bi državljanstvo EU postalo boljše in konkretnejše za državljane EU; poziva Komisijo, naj upošteva priporočila iz tega poročila in sprejme potrebne ukrepe za njihovo izvajanje v skladu s postopkom iz Pogodb;

39.ponovno poziva k sklicu konvencije za revizijo temeljnih pogodb, kot je določeno v členu 48 PEU; je trdno prepričan, da bi bilo treba na konvenciji skrbno oceniti, kako nadalje okrepiti državljanstvo EU;

40.naroči svoji predsednici, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.