1.poudarja, da so obveščevalne agencije že večkrat opozorile na tveganja gospodarske odvisnosti, vohunjenja in sabotaže, ki jih povzroča gospodarska prisotnost in operativna vključenost subjektov iz tretjih držav v naši kritični infrastrukturi in strateških sektorjih, kot so pristanišča AIVD, MIVD in NCTV, Dreigingsbeeld Statelijke Actoren 2, november 2022., vključno z dejavnostmi tujih plovil;

2.poziva Komisijo, naj predstavi strateški okvir politike EU za zmanjšanje in omejitev vpliva ter finančnega in operativnega nadzora, ki ga države nečlanice EU izvajajo nad pristanišči EU ter njihovimi procesi in operacijami v zaledju, vključno s primeri sodelovanja in nadzora pri upravljanju pristaniških organov, v duhu iskanja ravnovesja med ohranjanjem odprtega naložbenega okolja in zmanjševanjem tveganj; poziva Komisijo in države članice, naj spremljajo tudi vključenost tretjih držav v pristanišča sosednjih držav v okviru evropske sosedske politike in širitvene politike;

3.poziva Komisijo, naj predlaga okvir za stalno spremljanje vpliva tretjih držav na pristanišča EU, zlasti pristanišča TEN-T, upravljanje terminalov EU in svetovni pomorski prevoz zabojnikov ter poročanje o njem, skupaj z državami članicami, in oceni morebitne povezave med ukrepi posameznih tretjih držav v teh sektorjih;

4.poudarja, da lahko omejevanje tujih naložb, zlasti s strani podjetij v državni lasti, podjetij pod nadzorom države ali podjetij, na katere ima država vpliv, v posamezno pristanišče v eni državi članici negativno vpliva na konkurenčni položaj tega pristanišča v primerjavi s sosednjimi pristanišči, ki teh omejitev nimajo, kar pomeni, da je potrebna skupna evropska strategija za pristanišča; meni, da lahko neenakomerno širjenje tujih naložb med državami EU ogrozi enotnost, zmogljivosti kriznega upravljanja in odpornost EU; poziva Komisijo, naj analizira morebitni učinek na zaposlovanje in trgovino na lokalni ravni in ravni EU, ki bi ga lahko imelo omejevanje naložb, ki niso iz EU, v evropska pristanišča;

5.spodbuja nacionalne pristaniške organe, države članice in Komisijo, naj razvijejo ustrezen format za strateško sodelovanje med evropskimi pristanišči, da bi čim bolj zmanjšali tveganje, da bi jih drugo proti drugemu izigrali zunanji akterji;

6.poudarja, da kljub uporabi zaščitnih mehanizmov na ravni EU, kot so pregled neposrednih tujih naložb in pravila o konkurenci, ti instrumenti ne zadostujejo za omejevanje vse večje gospodarske moči, ki jo imajo zunanje sile prek posameznih podjetij, tudi podjetij v državni lasti, podjetij pod nadzorom države ali podjetij, na katere ima država vpliv, poleg tega pa so močno odvisni od tega, kako se izvajajo v posameznih državah članicah;

7.poudarja, da je treba okrepiti sodelovanje EU pri pregledu in blokiranju vhodnih naložb v kritično infrastrukturo, kadar ni mogoče izključiti večjih negativnih vplivov na druge države članice ali EU kot celoto, in da bi moralo to sodelovanje vključevati izmenjavo informacij o grožnjah in priložnostih;

8.odločno spodbuja Komisijo, naj okrepi vlogo zaščitnih ukrepov za pristanišča z ambiciozno revizijo uredbe o neposrednih tujih naložbah Uredba (EU) 2019/452 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. marca 2019 o vzpostavitvi okvira za pregled neposrednih tujih naložb v Uniji (UL L 79 I, 21.3.2019, str. 1)., vključno z uvedbo obveznega sistema pregleda neposrednih tujih naložb v vseh državah članicah, pri čemer naj zagotovi, da bodo postopki pregleda jasni in objektivni ter da bodo opredelitve, področje uporabe in postopkovni vidiki skladni v vseh državah članicah, da bi zagotovili enake konkurenčne pogoje po vsej EU;

9.poudarja tudi ključni pomen mehanizma iz člena [47] revidirane uredbe o TEN-T [xxx/2024], ki določa, da morajo države članice pregledati naložbe tretjih držav v infrastrukturo TEN-T zaradi morebitnih tveganj za varnost ali javni red, in ki ga je treba obravnavati kot dopolnilo določbam uredbe o neposrednih tujih naložbah, saj se ta mehanizem uporablja tako za naložbe v infrastrukturo (npr. pridobitev delnic v terminalu) kot tudi za infrastrukturna dela, ki jih v EU izvaja podjetje iz tretje države (npr. pri javnih naročilih za izgradnjo terminala v evropskem pristanišču), poudarja tudi, da bi morala biti njegova učinkovita uporaba za pristaniško infrastrukturo eden od temeljev evropske pristaniške strategije;

10.poudarja, da je pomembno spremljati izvajanje Uredbe (EU) 2022/2560 o tujih subvencijah, ki izkrivljajo notranji trg; poziva Komisijo, naj pozorno spremlja trg pristaniškega sektorja in po potrebi ukrepa po uradni dolžnosti, kot je določeno v členu 9 te uredbe;

11.poziva Komisijo, naj preuči in oceni učinek vertikalnega povezovanja v pomorski logistiki, uredbe o skupinskih izjemah za konzorcije, ki bo prenehala veljati leta 2024, in oblikovanja zavezništev pri pomorskem prevozu zabojnikov na vpliv tretjih držav v pristaniščih EU; poziva Komisijo, naj po potrebi posreduje, da bi zagotovila pravično konkurenco, pravično ravnovesje moči in enake konkurenčne pogoje med vsemi akterji v pristaniškem ekosistemu;

12.poudarja, da zlasti skupna prisotnost podjetij, ki so pod nadzorom Kitajske ali ima ta država nanje vpliv, v pristaniščih jedrnega omrežja in vozliščih vseevropskega prometnega omrežja (TEN-T) pomembno vpliva na odpornost in varnost posameznih vozlišč in omrežja kot celote; želi spomniti, da lahko prisotnost vlagateljev iz tretjih držav v pristaniščih ovira njihovo dvojno rabo;

13.poziva Komisijo in države članice, naj nujno izvedejo oceno tveganja kitajske udeležbe v pomorski infrastrukturi, ki bo vključevala njen vpliv na delo in okolje, odvisnost ter oceno ozkih grl pri prevozu blaga iz Kitajske v EU in pretovarjanje, ta ocena pa bi morala vključevati tudi druge tretje države;

14.želi spomniti, da je za pomorski in pristaniški sektor v Evropi značilen mozaik različnih struktur upravljanja, ki imajo različne načine omogočanja naložb, in sicer od sistemov izdajanja dovoljenj in koncesij do podelitve lastništva pristaniške infrastrukture in popolnega operativnega nadzora nad pristaniškimi organi; v zvezi s tem poudarja pomen ukrepov za zmanjšanje tveganja, ki jih izvajajo upravni organi pristanišč, za zaščito nadzora z določitvijo več pogojev (operativnih, socialnih, okoljskih itd.), pod katerimi bi bilo treba upravljati terminal; vendar poudarja omejitve pristopa, ki temelji izključno na pristaniških koncesijah in/ali zakupnih pogodbah;

15.predlaga, naj vse države članice sprejmejo zakone in pripravijo načrte ukrepov ob nepredvidljivih dogodkih v primeru večjih konfliktov ali drugih izrednih razmer ali v primerih očitne zlorabe ali dvojne uporabe kritične infrastrukture z negativnimi posledicami za varnost ali javni red, da bi lahko ponovno prevzele nadzor nad pristanišči, terminali in drugo pomorsko infrastrukturo, vključno s preklicem koncesijskih pravic in/ali prekinitvijo zmogljivosti domene v primeru lastnine in sodelovanja;

16.poziva k znatnim javnim in zasebnim naložbam v pristanišča na čezmorskih ozemljih in v najbolj oddaljenih regijah, da bi jih preoblikovali v strateške grozde za multimodalni promet, proizvodnjo, shranjevanje in distribucijo energije, pa tudi obrambo; poziva Komisijo, naj v svoj predlog vključi določbe za omejitev vpliva in operativnega nadzora tretjih držav v teh pristaniščih;

17.poziva Komisijo in države članice, naj zlasti obravnavajo potrebo po zmanjšanju in preprečevanju tveganj vohunjenja in sabotaž v pristaniščih z dvojno rabo ali vojaško funkcijo, kot so pristanišča, ki jih uporablja Nato, tudi prek tujih plovil;

18.poziva Komisijo in države članice, naj proučijo uporabo zaupanja vredne tehnologije v pomorski logistiki in pri delovanju terminalov za zabojnike; izraža zaskrbljenost zaradi vse večje odvisnosti od proizvajalcev iz tretjih držav pri opremi za (obmejno) varnost v pristaniščih ter pri zabojniških pristaniških žerjavih, ki lahko zbirajo podatke o izvoru in namembnem kraju zabojnikov; zato spodbuja naložbe v raziskave in razvoj na teh področjih, da bi lahko podjetja EU prevzela vodilno vlogo pri proizvodnji in prodaji teh tehnologij;

19.meni, da zapletene in visoko digitalne logistične operacije pomenijo večjo ranljivost za prekinitve celotnih logističnih verig; zato poziva, naj se omeji in spremlja dostop tujih subjektov v državni lasti, ki so pod državnim nadzorom ali na katere vpliva država, do pristaniških dejavnosti in informacij;

20.poziva Komisijo, naj bo posebej pozorna na grožnjo, ki jo lahko tuje naložbe predstavljajo za intelektualno lastnino, zlasti s prisilnimi prenosi tehnologije;

21.poudarja, da je visoka raven kibernetske varnosti in kibernetske odpornosti vseh akterjev v pristaniščih EU bistvena za preprečevanje vohunjenja in resnih motenj v pristaniških sistemih in operacijah ter da se je tveganje kibernetskih groženj v zadnjih nekaj letih znatno povečalo; poziva Komisijo, naj še naprej raziskuje in zbira podatke o pokritosti in tveganjih sodelovanja podjetij iz tretjih držav pri kibernetski varnosti in varnosti podatkov v kritični infrastrukturi ter podpre razvoj celovitih kriznih načrtov s tehnično in operativno podporo Evropske agencije za pomorsko varnost; meni, da je tveganje negativnih učinkov prelivanja zaradi pomanjkanja kibernetske varnosti iz enega pristanišča v drugega veliko, zato bi morale vse države članice ohraniti visoke standarde, priporočljiva pa je izmenjava dobrih praks in izkušenj;

22.poudarja vse večji pomen varovanja kritične infrastrukture na morju in pod gladino (tudi cevovodov za oskrbo z energijo, komunikacijskih omrežij in objektov za energijo iz obnovljivih virov na morju) za varnost in zaščito voda in operacij EU;

23.poudarja, da souporaba podatkov v logistiki sicer prispeva k učinkovitosti, prožnosti in odpornosti dobavnih verig, vendar uporaba platform v pristaniščih, ki so v lasti tretje države ali so pod vplivom tretje države, pomeni gospodarska in strateška tveganja za EU in bi jo bilo treba preprečiti;

24.obžaluje, da kriminalne združbe zlorabljajo pristanišča EU kot ključne vstopne točke za prepovedane droge, kar vpliva na družbo kot celoto in ogroža varnost pristanišč, bližnjih mest in njihovih prebivalcev; poziva Komisijo, naj predstavi ukrepe za učinkovito evropsko sodelovanje v boju proti trgovini s prepovedanimi drogami, njihovemu pridobivanju in subverzivnemu kriminalu; v zvezi s tem pozdravlja načrt EU z dne 18. oktobra 2023 za boj proti nedovoljenemu prometu s prepovedanimi drogami in organiziranemu kriminalu ter poudarja, da je potreben usklajen pristop EU k boju proti vsem vrstam mednarodnega organiziranega kriminala;

25.poudarja, da so evropska pristanišča še posebej izpostavljena trgovini z drugimi nedovoljenimi proizvodi, kot so orožje ali ponarejeni predmeti, pa tudi carinskim goljufijam in goljufijam na področju DDV, ter da je treba okrepiti boj proti tem dejavnostim; v zvezi s tem poudarja pomen sodelovanja med upravnimi organi pristanišč in organi kazenskega pregona, med drugim pri uporabi digitalnih orodij in podatkov, da se zagotovijo varne in zanesljive pristaniške dejavnosti; meni, da bi morala imeti pristanišča v primeru zadostne pravne utemeljitve dostop do vseh orodij, ki jih potrebujejo za prispevanje k varnosti;

26.poudarja, da je varnost pristanišč odvisna od njihove odpornosti na podnebne in okoljske spremembe; zato poziva Komisijo, naj izvede študijo, v kateri bo analizirala podnebna tveganja za evropska pristanišča in z njimi povezano prometno infrastrukturo, ter pri tem opredeli kategorije tveganj, npr. dvig morske gladine, poplave, ekstremna vročina, analizira tveganja po regijah in opredeli ukrepe za obravnavanje teh tveganj, vključno s stroški teh ukrepov in potrebnimi naložbami; poziva države članice, naj za svojo kritično pristaniško infrastrukturo opravijo dolgoročno oceno tveganja za okolje in pravočasno sprejmejo prilagoditvene ukrepe;

27.poudarja, da imajo pristanišča ključno vlogo pri energetskem prehodu, kot ga določa zeleni dogovor EU, in sicer kot energetska vozlišča za pretvorbo in obdelavo energije ter njeno shranjevanje v nosilcih energije, za proizvodnjo energije, za uvoz kritičnih surovin, kot vozlišča za zajemanje in shranjevanje ogljika, pa tudi kot servisne postaje in proizvodna vozlišča za energetske objekte na morju in kot vozlišča prometnih sistemov, ki podpirajo energetski prehod;

28.opozarja, da namerava EU do leta 2030 uvoziti 10 milijonov ton zelenega vodika in da je za izpolnitev tega cilja bistveno, da evropska pristaniška strategija določa celovito strategijo za uvoz, usklajevanje in razvoj infrastrukture, ki jo je treba nemudoma vzpostaviti;

29.poziva Komisijo in države članice, naj upoštevajo vse večjo potrebo po naložbah v pristanišča in terminale ter njihovo infrastrukturo, da bodo lahko prevzela svojo vlogo pri energetskem prehodu; poziva Komisijo, naj analizira in obravnava, ali je treba pospešiti izdajanje dovoljenj za širitev pristanišč v okviru energetskega prehoda, kot je uvajanje vetrne energije na morju, da pristanišča ne bi postala ozko grlo energetskega prehoda; poudarja, da je za izkoriščanje potenciala virov obnovljive energije na morju potrebno bolj trajnostno upravljanje morskega prostora in obal; spodbuja uporabo pristaniških območij za izkoriščanje fotovoltaične in vetrne energije;

30.poudarja, da je treba povečati sinergije med vseevropskim prometnim omrežjem ter vseevropskim energetskim omrežjem;

31.poziva Komisijo, naj v svojo strategijo za krožno gospodarstvo vključi pristanišča ter državam članicam in lokalnim pristaniškim organom pomaga s smernicami o izvajanju projektov na področju krožnosti; poziva Komisijo, naj obravnava vse večji problem naftnih madežev v pristaniščih in na plovnih poteh;

32.poziva Komisijo, naj uresniči svoj cilj prehoda na druge oblike prevoza, predstavljen v zelenem dogovoru, ter naj reši še preostale izzive glede celinskih plovnih poti, zlasti večjo uporabo železniškega tovornega prometa v pristaniščih in povezanost z zaledjem;

33.poudarja, da energetski prehod v pristaniščih, ladjedelništvu in pomorskem sektorju ne bo mogoč brez usposobljene delovne sile ter ustreznega javnega in zasebnega financiranja; poziva Komisijo, naj poskrbi za možnosti usposabljanja, izobraževanja in vseživljenjskega učenja, primernega za prihodnost, ter naj spodbuja socialni dialog, v središče digitalnega in zelenega prehoda postavi pristaniške delavce in poskrbi, da bo sektor bolj privlačen za ženske; ponovno opozarja na pomembno družbeno vlogo pristanišč pri zagotavljanju številnih neposrednih in posrednih delovnih mest ter poudarja, da je treba zagotoviti pravične in varne delovne razmere za vse delavce v pristaniščih in pomorstvu; opozarja, da so nedavne krize pokazale, da so pomorščaki, posadke, ribiči in pristaniški delavci pravzaprav najbolj izpostavljeni delavci, njihova dobrobit pa je bistvena, da se lahko svet vrti naprej;

34.poudarja, da bi morala evropska pristaniška strategija ohraniti konkurenčnost pristanišč kot glavno prednostno nalogo;

35.poudarja, da sta za omejitev tujega vpliva in varnostnih tveganj ter za neodvisnost evropskih dobavnih verig ključna krepitev gospodarskega položaja pristanišč EU in izboljšanje njihove konkurenčnosti v svetovnem gospodarstvu; meni, da evropska zakonodaja ne bi smela ogroziti konkurenčnosti pristanišč EU in povzročati selitev virov CO2 in podjetij v pristanišča zunaj EU;

36.poudarja, da obstaja tveganje selitve dejavnosti pretovarjanja zabojnikov v pristanišča zunaj EU, da bi se izognili zahtevam iz direktive o sistemu EU za trgovanje z emisijami (ETS) Direktiva 2003/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. oktobra 2003 o vzpostavitvi sistema za trgovanje s pravicami do emisije toplogrednih plinov v Uniji in o spremembi Direktive Sveta 96/61/ES (UL L 275, 25.10.2003, str. 32). in uredbe FuelEU za pomorstvo Uredba (EU) 2023/1805 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. septembra 2023 o uporabi obnovljivih in nizkoogljičnih goriv v pomorskem prometu ter spremembi Direktive 2009/16/ES (UL L 234, 22.9.2023, str. 48).; poziva k dosledni uporabi določb teh dveh zakonodajnih aktov o spremljanju pretovarjanja, da bi odkrili in prepovedali takšno ravnanje, ter k oceni, ali te določbe zadostujejo, da bi učinkovito preprečili izogibanje izpolnjevanja teh določb, ki bi škodilo okolju ter rasti in delovnim mestom v Evropi, ali pa so potrebni dodatni ukrepi;

37.poziva Komisijo, naj analizira in upošteva naložbene potrebe evropskih pristanišč, da bi ta v prihodnosti ostala konkurenčna, ter naj si prizadeva za stabilnejše naložbeno okolje, vključno s preglednostjo in predvidljivostjo ocen naložb, tako javnih kot zasebnih;

38.poudarja, da bi se bilo treba za ohranitev konkurenčnosti pristanišč EU in delovanja morebitne evropske pristaniške strategije izogniti pretiranimi upravnim bremenom, ki bi lahko ogrozila delovanje takšne strategije;

39.poudarja, da je dosledna evropska pristaniška strategija bistvena za zagotavljanje lojalne konkurence; spodbuja okrepljeno sodelovanje med evropskimi pristanišči in odpravo škodljivih praks, kot je določanje prenizkih cen;

40.poudarja, da je dobro delujoča carinska unija bistvena za konkurenčnost, varnost, trajnostnost in odpornost EU; je prepričan, da bo prenovljena in okrepljena carinska unija s skupnim carinskim zakonikom ohranila celovitost enotnega trga, pripomogla k ohranjanju konkurenčnosti EU pri dvojnem zelenem in digitalnem prehodu ter preprečila nelojalno konkurenco med evropskimi pristanišči;

41.poudarja, da razlike v politikah carinskih postopkov na vstopnih točkah EU v carinsko unijo pogosto izkrivljajo trgovinske tokove in ogrožajo celovitost evropskega enotnega trga;

42.opozarja, da je treba vzpostaviti usklajene carinske kontrole v vseh evropskih pristaniščih, da bi preprečili različno uporabo sanitarnih standardov ali standardov skrbnega pregleda; vztraja, da mora Komisija zagotoviti, da se bodo pri carinskem nadzoru po vsej EU spoštovali isti standardi, in sicer z neposrednim mehanizmom za enoten carinski nadzor ob usklajevanju z državami članicami in ob doslednem spoštovanju načela subsidiarnosti;

43.opozarja, da pristanišča niso samostojne enote, saj imajo svoje mesto v obsežnem vodnem ekosistemu pomorske logistike, industrije in dobavnih verig, ki temelji na povpraševanju evropskih uvoznikov in izvoznikov;

44.je zaskrbljen, ker se za ladjarske družbe iz EU na Kitajskem uporablja restriktivna zakonodaja o pomorski kabotaži, ki jim dejansko prepoveduje opravljanje kabotaže med kitajskimi pristanišči, medtem ko je kabotaža ključni element poslovnega modela kitajskih ladjarskih družb v nekaterih pristaniščih EU in med njimi; poziva Komisijo, naj preuči možnost uvedbe vzajemne zakonodaje EU o pomorski kabotaži, ki bi se lahko uporabljala za nekatere pošiljatelje iz tretjih držav, kot je Kitajska; opozarja, da pomanjkanje vzajemnosti pri naložbah v pristanišča škoduje interesom EU;

45.poudarja, kako pomembna je pobuda EU Global Gateway kot strateška globalna alternativa kitajski pobudi En pas, ena pot; poudarja potencial projektov pobude Global Gateway v pomorski industriji (npr. pristaniška infrastruktura, cestna in železniška povezava z zaledjem, zeleni vodik) za vzpostavitev omrežja pristanišč, ki bo olajšalo trgovino in naložbe ter privedlo do vzajemno koristnih partnerstev;

46.poudarja, da je treba nujno izboljšati moč, zmogljivost in odpornost povezav evropskih pristanišč z zaledjem, zlasti tistih, ki so del omrežja TEN-T, pri čemer je treba upoštevati potrebo po zmanjšanju emisij in energetski učinkovitosti ter si prizadevati za čim večji premik notranjega prometa na železnice in celinske plovne poti, hkrati pa se pripraviti na posledice podnebnih sprememb, kot so ekstremni vremenski pojavi in nizek vodostaj na celinskih plovnih poteh;

47.predlaga Komisiji, naj pripravi zemljevid evropskih pristanišč, ki bo med drugim prikazal razpoložljivost oskrbe z električno energijo z obale in alternativnih goriv za evropska komercialna pristanišča, infrastrukturno povezavo z zaledjem (zlasti železnice) in plovne poti, ki bi lahko temeljile na interaktivnih zemljevidih TENtec in evropski opazovalnici za alternativna goriva, vendar bi moral vključevati tudi manjša pristanišča in dodatne informacije; meni, da bi lahko tak pregled pripomogel k oblikovanju splošne dejanske podlage za nadaljnji razvoj pristanišč EU in z njimi povezanih panog, kot so tovorni in potniški promet, križarjenja, ribolov, vetrna energija na morju, oskrba ladij z gorivom in proizvodnja goriva;

48.poudarja, kako pomembni so pomorska proizvodnja v EU ter ladjedelništvo in povezane dobavne verige, saj so temelj za ohranjanje uspešnega vodnega sektorja; poziva Komisijo, naj razišče in oceni vpliv odvisnosti Evrope od tuje pomorske proizvodnje, nemudoma določi ambiciozno evropsko industrijsko pomorsko strategijo in sprejme ustrezne ukrepe za povečanje konkurenčnosti in odpornosti evropskih ladjedelnic in njihovih celotnih dobavnih verig;

49.poziva Komisijo, naj uvede spodbujevalen digitalen okvir, ki bo spodbujal programe za inovacije in nadaljnjo digitalizacijo pristanišč, kot so programi pametnih pristanišč, da bi izboljšali učinkovitost, produktivnost in trajnostnost pristanišč; poudarja zlasti potencial digitalizacije za optimizacijo postankov v pristaniščih (za skrajšanje čakalnih dob v obalnih vodah in pristaniščih), pravočasne prihode, napredne navigacijske sisteme (za prihranke goriva in zmanjšanje emisij), sisteme samodejnega prepoznavanja (za večjo varnost na morju in boljše izvrševanje okoljskih določb) ter za brezpilotne letalnike in rešitve umetne inteligence, ki vodijo do boljših odločitev o pristaniški infrastrukturi;

50.poudarja, da bo treba pristaniščem dodeliti ustrezno financiranje in finančne instrumente, da bodo lahko ostala konkurenčna, imela podporno vlogo pri zelenem prehodu in omejila tveganja tujih vplivov; poziva k povečanju sredstev, namenjenih pristaniščem v okviru instrumenta za povezovanje Evrope; poudarja pomen zasebnih naložb v pristanišča in dejstvo, da so podjetja tista, ki zagotavljajo delovna mesta in inovacije v pristaniščih in njihovi okolici;

51.poziva k sklicu evropskega vrha o pristaniščih, na katerem bi dodatno razvili zgoraj navedena vprašanja in preučili možnosti za okrepljeno sodelovanje med evropskimi pristanišči v ta namen;

52.poziva Komisijo, naj do konca leta 2024 predstavi celovito evropsko pristaniško strategijo, v kateri bodo obravnavana navedena vprašanja;

53.naroči svoji predsednici, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.