1.poudarja, da sporazum CETA sloni na odnosu, ki temelji na pravilih in vrednotah, ter spodbuja varnejše in stabilnejše gospodarsko okolje med trgovinskimi partnerji, kar je zlasti pomembno v okviru povečane geopolitične negotovosti, pri čemer se ta sporazum opira na načela trajnostnega razvoja in spoštovanja človekovih pravic ter delovnih in okoljskih standardov; meni, da lahko ta predvidljivost spodbuja gospodarsko rast, izmenjavo blaga, zagotavljanje storitev, sodelovanje pri javnih naročilih, privlačnost naložb, kakovostno zaposlovanje, ustvarjanje več bolje plačanih delovnih mest ter boljše delovne pogoje in življenjske standarde; vendar ugotavlja, da je treba s sporazumom CETA dodatno podpreti trajnostni razvoj, spoštovanje človekovih pravic in pravic delavcev ter zaščititi podnebje;

2.z zadovoljstvom ugotavlja, da se je blagovna menjava med EU in Kanado med letoma 2016 in 2022 povečala za 66 %, trgovina s storitvami med EU in Kanado pa za 46 %, kar presega drugo trgovino zunaj EU; pozdravlja dejstvo, da se je izvoz blaga iz EU v Kanado v prvih petih letih začasne uporabe povečal za 47 %, pri čemer je bil največji dobiček zabeležen za industrijske proizvode, kemične izdelke ter živila in živalske proizvode; ugotavlja, da se večina pomislekov, ki so bili v zvezi z vstopom kanadskih kmetijskih proizvodov na trg EU izraženi pred začetkom začasne uporabe sporazuma, ni uresničila; ugotavlja, da se je kanadski izvoz v EU povečal za 46,4 %, pri čemer je bil največji dobiček zabeležen pri rudah, dragih kamnih in kovinah ter mineralnih gorivih in oljih;

3.poudarja, da se je od začetka začasne uporabe sporazuma CETA občutno okrepila dvostranska trgovina s prehranskimi in kmetijskimi proizvodi med EU in Kanado, saj se je izvoz teh proizvodov v Kanado povečal za 62 %, uvoz iz te države pa za 52 %; ugotavlja, da je to zelo koristilo proizvajalcem in izvoznikom na obeh straneh, prispevalo pa je tudi k ustvarjanju delovnih mest; pozdravlja, da se je občutno povečalo število mikro-, malih in srednjih podjetij v Uniji, ki izvažajo v Kanado, povečala pa se je tudi vrednost izvoženih proizvodov, pri čemer velja poudariti, da sporazum torej koristi njihovim interesom;

4.poudarja, da je treba pri izvajanju sporazuma CETA in vseh drugih trgovinskih sporazumov EU ustrezno upoštevati trajnostno kmetijsko proizvodnjo, vzajemnost in ohranjanje visokih proizvodnih standardov, zlasti sanitarnih, fitosanitarnih in veterinarskih, prav tako pa je treba izvajati ustrezne kontrole in spremljati, ali obe strani izpolnjujeta te standarde;

5.pozdravlja dejstvo, da so se trgovinski tokovi med stranema med pandemijo, pa tudi v težkih razmerah zaradi ruske vojne agresije v Ukrajini na splošno izkazali za odporne in da uspešno prenašajo pritisk na dobavne verige in prispevajo k večji prehranski varnosti; meni, da bi moral sporazum CETA služiti kot orodje za lažje sodelovanje in skupno ukrepanje pri obnovi Ukrajine po koncu vojne;

6.poudarja, da je izvoz iz EU ključnega pomena za zaposlovanje; pozdravlja dejstvo, da je sporazum CETA prispeval k ustvarjanju novih zaposlitvenih možnosti, saj se je število delovnih mest, ki jih podpira izvoz EU v Kanado, povečalo s 624 000 v letu 2017 na več kot 700 000 v letu 2021;

7.poudarja pomen spodbujanja mobilnosti delovne sile v okviru sporazuma CETA, saj prispeva k zagotavljanju ustreznega prenosa znanj in spretnosti med EU in Kanado ter preprečevanju pomanjkanja kvalificirane delovne sile; v zvezi s tem pozdravlja uspešno sklenitev prvega sporazuma o vzajemnem priznavanju kvalifikacij arhitektov v okviru sporazuma CETA v letu 2022; meni, da bi modra karta EU lahko dodatno olajšala izmenjave med konkurenčnima gospodarstvoma z visoko izobraženim prebivalstvom; poudarja, da lahko programi izmenjave med akademskimi ustanovami EU in Kanade dolgoročno dodatno prispevajo k potrebni mobilnosti delovne sile;

8.ugotavlja, da sta najpomembnejši kategoriji izdelkov, ki ju EU izvaža v Kanado in Kanada v EU, stroji in transportna oprema, ki predstavljajo približno 34 % izvoza in uvoza, ter kemični, farmacevtski in plastični izdelki, ki znašajo približno 20 % celotnega izvoza in uvoza; vendar ugotavlja, da je sektor rudarstva in pridobivanja surovin, zlasti gnojila, nikelj, uran in naftni pesek, zelo pomemben pri uvozu iz Kanade v primerjavi z drugimi trgovinskimi partnerji, saj zavzema skoraj 20 % celotnega uvoza EU iz Kanade; poudarja, da je dostop do kritičnih surovin zanesljivih trgovinskih partnerjev, vključno s Kanado, ključni element strategije EU za kritične surovine in bistven za trajnostni zeleni prehod;

9.poudarja, da je sodelovanje na področju dostopa do kritičnih surovin bistveno tako v sedanjem geopolitičnem okolju kot za zeleni in pravični prehod, ter pozdravlja, da je bilo julija 2021 podpisano strateško partnerstvo med EU in Kanado za kritične surovine v okviru sporazuma CETA, ki bi moralo prispevati k vključevanju vrednostnih verig surovin med EU in Kanado ter spodbujati sodelovanje na področju znanosti, tehnologije in inovacij; ugotavlja, da je to pomemben sestavni del evropske strategije gospodarske varnosti; je prepričan, da je treba pri pridobivanju surovin spoštovati okoljske standarde ter pravice delavcev in človekove pravice, vključno s pravicami domorodnih ljudstev;

10.pozdravlja dejstvo, da evropska in kanadska podjetja vse pogosteje in brez premora uporabljajo preferenciale iz sporazuma CETA, pri čemer je stopnja uporabe preferencialov tako za EU kot za Kanado leta 2022 znašala 60 % v primerjavi z 52 % leta 2018; z zanimanjem ugotavlja, da manjša podjetja uporabljajo preferenciale v večji meri kot velika podjetja in da so stopnje izkoriščenosti znatno višje za agroživilsko industrijo kot v predelovalni industriji; poudarja, da nizka stopnja izkoriščenosti v ključnih sektorjih za več držav članic EU kaže na izpad prihrankov pri stroških in zmanjšanje socialnih ugodnosti na podlagi sporazuma; obe partnerici spodbuja, naj med deležniki v obeh regijah tudi v prihodnje podpirata ukrepe ozaveščanja o sporazumu CETA, tudi prek platforme EU Access2Markets; poudarja, kako pomembno je prek digitalne trgovine v skladu s standardi EU ustvariti nove priložnosti za podjetja in potrošnike;

11.ugotavlja, da je stopnja uporabe tarifne kvote za uvoz govejega in telečjega mesa v EU leta 2021 znašala le 3 % in da so izvozniki EU povečali svoj tržni delež v Kanadi, tako da EU v Kanado izvaža več zamrznjenega govejega mesa, kot ga uvaža iz nje; ugotavlja pa tudi, da se lahko stopnja uporabe te tarifne kvote sčasoma spremeni zaradi sprememb na drugih izvoznih trgih Kanade, zlasti v ZDA in na Kitajskem;

12.poudarja, da po podatkih iz revizijskega poročila generalnega direktorata Komisije za zdravje in varnost hrane Kanada še ni zadovoljivo izvedla priporočil iz revizije o sledljivosti in kakovosti vzpostavljenih nadzornih sistemov za proizvodnjo govejega in svinjskega mesa, namenjenega za izvoz v Evropsko unijo;

13.pozdravlja uvedbo usklajenega izvoznega potrdila EU za izvoz sveže perutnine iz odobrenih držav članic, ki je začelo veljati leta 2021; poziva Komisijo, naj si še naprej prizadeva za napredek pri podobnih potrdilih za predelano ter ovčje ali kozje meso, hkrati pa okrepi prizadevanja za strožje sisteme sledljivosti mesnih proizvodov; poziva Komisijo, naj v okviru upravnega odbora in v sodelovanju s kanadskimi oblastmi in državami članicami doseže napredek pri priznanju preostalih sistemov za kontrole mesa, da bi preostalim državam članicam omogočili izvoz mesa v Kanado;

14.obžaluje, da sporazum CETA na splošno ne uporablja načela regionalizacije in da se EU glede živinoreje obravnava kot enotno območje, ne pa tudi glede sektorja sadja in zelenjave, kar pomeni, da se mora vsaka država članica posamezno pogajati in se dogovarjati o izvoznih zahtevah za vsak proizvod posebej; poziva, naj se ta pomanjkljivost čim prej odpravi v okviru skupnega upravnega odbora EU-Kanada;

15.poziva Komisijo, naj olajša stalno sodelovanje s kanadskimi oblastmi, da bi v sporazumu CETA več pozornosti namenili zaščitnim ukrepom za standarde dobrega počutja živali in ocenili, ali bi bilo v prihodnosti mogoče uvesti zrcalne klavzule na tem področju, da bi zagotovili enakovrednost standardov dobrobiti živali in s tem enake konkurenčne pogoje za proizvode živalskega izvora iz EU in uvožene živalske proizvode;

16.poudarja, da imata trgovinska politika Evropske unije in zlasti sporazum CETA velik gospodarski vpliv na najbolj oddaljene regije, zato poudarja, da je treba zaščititi interese teh regij v prihodnjih pogajanjih ali pri morebitnem pregledu sporazuma;

17.vztraja, da bi bilo treba del tarif in tarifnih kvot, dodeljenih proizvodom EU, dodeliti gospodarskim subjektom, registriranim v najbolj oddaljenih regijah, pri tem pa upoštevati njihove ekonomske razmere; poudarja, da je različna obravnava operaterjev v teh regijah bistvena za konkurenčnost podjetij ter pravično porazdelitev tarif in tarifnih kvot med trgovskimi zastopniki, da se prepreči koncentracija koristi na majhno število operaterjev;

18.je seznanjen z dejstvom, da stopnja uporabe tarifnih kvot za izvoz sira iz EU v povprečju znaša 98 %; kljub temu poziva k preglednejšemu in prožnejšemu kanadskemu sistemu upravljanja tarifnih kvot za mlečne izdelke, zlasti kvote za sir, in poziva kanadske oblasti, naj čim prej naredijo korake za morebitni pregled sistema;

19.poudarja, da je pomembno priznati sistem geografskih označb kot enega ključnih elementov sporazuma; poudarja, da je treba tudi v prihodnje učinkovito izvrševati zaščito geografskih označb za imetnike pravic EU v Kanadi, da bi vzpostavili zaupanje v pravilno delovanje sporazuma;

20.je seznanjen z dejstvom, da sta se v prvih šestih letih začasne uporabe sporazuma CETA izvoz EU v Kanado in uvoz storitev iz nje povečala za 54 % oziroma 74 %, pri čemer je bil največji dobiček dosežen na področju prevoznih, poslovnih in informacijskih, računalniških in telekomunikacijskih storitev, kar koristi zlasti manjšim državam članicam EU, v katerih imajo storitve velik pomen v gospodarski strukturi države;

21.pozdravlja konkretna prizadevanja za olajšanje dostopa do javnih naročil, kot je enotna točka dostopa v Kanadi; meni, da čeprav na kanadskih razpisih uspešno sodeluje še veliko več podjetij iz EU, na primer za regionalni železniški potniški promet v Ontariu ali mostove v Montrealu, bi lahko dobavitelji iz EU še bolj izkoristili ponujene priložnosti, zlasti kar zadeva infrastrukturne projekte in oddajo ponudb za provincialna in občinska naročila;

22.poziva strani, naj MSP dajo na voljo vso pravno in upravno podporo ter orodja, ki jih potrebujejo za sodelovanje v trgovini in naložbah v okviru sporazuma CETA, in tako spodbudijo povečanje izmenjav in udeležbe, da bodo ta podjetja lahko izkoristila prednosti sporazuma CETA, tudi z aktivnimi ukrepi za olajšanje internacionalizacije MSP, poenostavitev postopkov in odpravo tehničnih preprek za trgovino, ki nesorazmerno ovirajo MSP; v zvezi s tem pozdravlja priporočilo o MSP, ki ga je skupni odbor sprejel leta 2018, in poznejše akcijske načrte, vključno s konkretnimi ukrepi, kot je vzpostavitev platforme Access2Markets oktobra 2020, ki ta podjetja podpira s praktičnimi informacijami o trgovinskih sporazumih in trgovinskih ovirah; pričakuje, da se bodo z naknadno oceno pridobili podatki o razvoju deleža trgovanja med EU in Kanado, ki ga opravljajo mala in srednja podjetja; poziva pogodbenici, naj razmislita o možnosti celovitega poglavja o malih in srednjih podjetjih, ki bi bilo podobno tistim iz sporazumov z Novo Zelandijo in Čilom;

23.glede na pomen sektorja socialnega in solidarnostnega gospodarstva v Kanadi ter akcijskega načrta za socialno gospodarstvo, ki ga je Komisija sprejela 9. decembra 2021 Sporočilo Komisije z dne 9. decembra 2021 z naslovom Ustvarjanje gospodarstva po meri ljudi: akcijski načrt za socialno gospodarstvo (COM(2021)0778)., poziva skupni odbor, naj opredeli, katere konkretne ukrepe bi bilo mogoče sprejeti, da bi spodbudili čezatlantsko sodelovanje med socialnimi in solidarnostnimi akterji;

24.spodbuja obe strani, naj nadaljujeta dejavnosti ozaveščanja, s posebnim poudarkom na MSP ter akterji socialnega in solidarnostnega gospodarstva, da bi s ciljno usmerjenimi informacijskimi kampanjami ozaveščali o priložnostih, ki jih ponuja sporazum CETA, hkrati pa zagotovili, da bodo koristi sporazuma enakomerno porazdeljene med moške in ženske;

25.pozdravlja, da je skupni odbor CETA že leta 2018 sprejel priporočilo o trgovini in enakosti spolov, ki vključuje zavezo za izmenjavo metod in postopkov za zbiranje podatkov, razčlenjenih po spolu, uporabo kazalnikov, metodologij spremljanja in ocenjevanja ter analizo statističnih podatkov, osredotočenih na spol, v zvezi s trgovino; poudarja, da bi morala trgovina koristiti vsem, zlasti pa krepiti ekonomsko opolnomočenje žensk; odločno spodbuja skupni odbor CETA, naj še naprej spremlja učinke sporazuma na enakost spolov; meni, da je delo, opravljeno v okviru skupno sprejetega akcijskega načrta, lahko zgled za druge trgovinske sporazume, tudi če v samem sporazumu ni posebnih poglavij o trgovini in enakosti spolov; opozarja na resolucijo Parlamenta o akcijskem načrtu za enakost spolov III Resolucija Evropskega parlamenta z dne 10. marca 2022 o akcijskem načrtu za enakost spolov III (UL C 347, 9.9.2022, str. 150). in spodbuja Komisijo, naj objavlja po spolu razčlenjene in lažje dostopne podatke o uporabi sporazuma, zlasti v zvezi s poglavji o javnih naročilih ter o trgovini in delu;

26.poziva Komisijo, naj prepreči oslabitev previdnostnega načela, ki je osnovno načelo Evropske unije, zapisano v Pogodbah, in jamstvo za zaščito evropskih kmetov in državljanov; poudarja, da je pomembno spodbujati previdnostno načelo v vseh vidikih trgovine in zagotoviti njegovo uporabo, hkrati pa se izogibati neupravičenim oviram za trgovino;

27.poudarja, da sporazum CETA zagotavlja okvir, ki spodbuja trgovinske in podnebne ukrepe z vključevanjem zavez za sodelovanje pri okoljskih vprašanjih skupnega interesa, povezanih s trgovino, na primer glede podnebnih sprememb, kot je razvidno iz priporočila o trgovini, podnebnih ukrepih in Pariškem sporazumu, zlasti v zvezi s spodbujanjem čistih tehnologij; poudarja, kako pomembno je, da se pri svetovni proizvodnji električne energije, ki izvira iz Kanade, preide na proizvodnjo iz obnovljivih virov in tako pospeši prehod na čisto energijo; pozdravlja 27-odstotno rast trgovine z okoljskimi dobrinami od začetka začasne uporabe; vendar ugotavlja, da je Kanada elemente evropskih zakonodajnih in nezakonodajnih pobud v zvezi z evropskim zelenim dogovorom obravnavala kot tehnične ovire za trgovino; poziva podpisnici, naj poiščeta sinergije z izvajanjem mehanizma za ogljično prilagoditev na mejah in drugih pobud v EU ter skupaj podpreta prizadevanja za razvoj skupnih ali primerljivih metodologij za emisije ogljika na mednarodni ravni;

28.pozdravlja vzpostavitev digitalnega partnerstva med EU in Kanado kot ključnega dejavnika, ki omogoča zeleni in digitalni prehod; poziva obe strani, naj v okviru izvajanja sporazuma CETA okrepita sodelovanje pri vprašanjih strateškega skupnega interesa, kot so umetna inteligenca, kibernetska varnost in boj proti dezinformacijam;

29.pozdravlja, da notranje svetovalne skupine in forum civilne družbe, ki združuje več sto predstavnikov iz vse EU in Kanade, vključno s podjetji, okoljskimi in delavskimi organizacijami, civilno družbo, akademskimi krogi in predstavniki domorodnih ljudstev iz Kanade, dejavno sodelujejo in spremljajo izvajanje sporazuma CETA ter s skupnimi izjavami učinkovito prispevajo k delu zlasti Odbora za trgovino in trajnostni razvoj; poziva Komisijo in Odbor za trgovino in trajnostni razvoj, naj spremljata svoje predloge; poudarja, da bi moral mandat notranjih svetovalnih skupin zajemati tudi obravnavo trajnostnega učinka celotnega sporazuma; poudarja, da je med njihove naloge koristno vključiti premisleke o vplivu poglavja o zaščiti naložb na trajnost in človekove pravice;

30.poziva obe strani, naj v okviru prenove notranjih svetovalnih skupin zagotovita večjo vključenost malih kmetov in potrošnikov v te skupine;

31.vztraja pri učinkovitem izvajanju posebnih zavez, povezanih z določbami o trgovini in trajnostnem razvoju, vključno z njihovim zgodnjim pregledom, kakor je bilo dogovorjeno v skupnem razlagalnem instrumentu, a doslej še ni bilo izvedeno, saj gre za sestavni del sporazuma CETA in bistvene elemente za uresničitev zastavljenih ciljev; ugotavlja, da bo Komisija leta 2024 izvedla naknadno oceno sporazuma CETA, vključno s poglavjem o trgovini in trajnostnem razvoju, pri njej pa bodo sodelovali neodvisni strokovnjaki, kar bo priložnost, da se v oceno vključi novi pristop Komisije iz junija 2022 in razmisli o sprejetju konkretnih predlogov, ki jih je Kanada predložila leta 2020, da bi nekaterim določbam tega poglavja zagotovila bolj zavezujoče področje uporabe; spominja, da lahko skupni odbor sprejme zavezujoč sklep o določitvi časovnih načrtov za izvajanje, s čimer bi poglobil sodelovanje na področjih, na katerih bi bile v naknadni oceni ugotovljene pomanjkljivosti, in pričakuje, da bo to tudi storil; meni, da bi bilo treba pred prizadevanji za boljše izvajanje poglavja o trgovini in trajnostnem razvoju ali njegov pregled opraviti smiselno posvetovanje z vsemi deležniki;

32.ugotavlja, da je Združeno kraljestvo po začasni uporabi sporazuma CETA izstopilo iz Evropske unije; ugotavlja, da sta se Združeno kraljestvo in Kanada zaradi tega dogovorila o vrsti dvostranskih trgovinskih sporazumov, tudi kar zadeva uporabo in kumulacijo tarifnih kvot; ugotavlja, da se bodo nekateri od teh sporazumov po letu 2024 prenehali uporabljati, kar lahko povzroči manjše motnje v uveljavljenih dobavnih verigah; poziva Komisijo, naj preuči možnost novih sporazumov, kadar bi utegnile te motnje negativno vplivati na gospodarske subjekte Unije;

33.poziva strani, naj pregledata sporazum CETA, potem ko bo ratificiran, pri čemer naj uporabita klavzulo o pregledu, da bi za trgovino in trajnostni razvoj uvedli ustrezen in učinkovit mehanizem za reševanje sporov, ki bi med različnimi metodami izvrševanja vključeval razmislek o odvračilnih sankcijah, ki bi se v skrajnem primeru uporabile pri hudih kršitvah; poudarja, da želi, naj se pri tem pregledu razmisli o institucionalizaciji sedanjega sodelovanja na področju trgovine in enakosti spolov; poudarja, da bi bilo treba pri tem pregledu razmisliti o uvedbi posebnih strogih določb o pravicah domorodnih ljudstev, vključno s Konvencijo Mednarodne organizacije dela št. 169 in Deklaracijo Združenih narodov o pravicah domorodnih ljudstev;

34.poziva Belgijo, Bolgarijo, Ciper, Francijo, Grčijo, Madžarsko, Irsko, Italijo, Poljsko in Slovenijo, naj hitro ratificirajo sporazum CETA, saj bo to bistveno tudi za njegovo posodobitev, in ponovno poudarja, kako pomembna je njegova popolna uporaba, vključno z določbami o zaščiti naložb;

35.naroči svoji predsednici, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji ter vladi in parlamentu Kanade.