P9_TA(2024)0027Strategija EU za Srednjo AzijoResolucija Evropskega parlamenta z dne 17. januarja 2024 o strategiji EU za Srednjo Azijo (2023/2106(INI))Evropski parlament,

–ob upoštevanju skupnega sporočila Komisije in visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko z dne 15. maja 2019 z naslovom EU in Srednja Azija: nove priložnosti za tesnejše partnerstvo (JOIN(2019)0009),

–ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 17. junija 2019 o novi strategiji za Srednjo Azijo,

–ob upoštevanju skupnega sporočila Komisije in visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko z dne 19. septembra 2018 z naslovom Povezovanje Evrope in Azije – gradniki strategije EU (JOIN(2018)0031),

–ob upoštevanju skupnega sporočila Komisije in visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko z dne 1. decembra 2021 z naslovom Strategija Global Gateway (JOIN(2021)0030),

–ob upoštevanju izidov 18. srečanja zunanjih ministrov EU in Srednje Azije, ki je potekalo 17. novembra 2022 v Samarkandu in je bilo osredotočeno na iskanje rešitev za skupne izzive,

–ob upoštevanju skupnega sporočila za javnost voditeljev držav Srednje Azije in predsednika Evropskega sveta, objavljenega po drugem regionalnem srečanju na visoki ravni 2. junija 2023 v Čolponati,

–ob upoštevanju Sporazuma o okrepljenem partnerstvu in sodelovanju med Evropsko unijo in njenimi državami članicami na eni strani ter Republiko Kazahstan na drugi strani UL L 29, 4.2.2016, str. 3.,

–ob upoštevanju Sporazuma o partnerstvu in sodelovanju, ki vzpostavlja partnerstvo med Evropskimi skupnostmi in njihovimi državami članicami na eni strani in Kirgiško republiko na drugi strani UL L 196, 28.7.1999, str. 48.,

–ob upoštevanju predloga Komisije z dne 13. junija 2022 za sklep Sveta o sklenitvi, v imenu Evropske unije, Okrepljenega sporazuma o partnerstvu in sodelovanju med Evropsko unijo na eni strani ter Kirgiško republiko na drugi strani (COM(2022)0277),

–ob upoštevanju Sporazuma o partnerstvu in sodelovanju, ki vzpostavlja partnerstvo med Evropskima skupnostma in njunimi državami članicami na eni strani in Republiko Tadžikistan na drugi strani UL L 350, 29.12.2009, str. 3.,

–ob upoštevanju Sporazuma o partnerstvu in sodelovanju o partnerstvu med Evropskimi skupnostmi in njihovimi državami članicami na eni strani in Republiko Uzbekistan na drugi strani UL L 229, 31.8.1999, str. 3.,

–ob upoštevanju izidov konference o povezljivosti med EU in Srednjo Azijo, ki je potekala 18. novembra 2022, drugega gospodarskega foruma EU in Srednje Azije, ki je potekal 18. in 19. maja 2023, četrtega foruma civilne družbe EU in Srednje Azije, ki je potekal 10. marca 2023, ter sedme konference EU in Srednje Azije na visoki ravni o okolju in vodnih virih, ki je potekala 23. in 24. februarja 2023,

–ob upoštevanju študije z naslovom Sustainable transport connections between Europe and Central Asia (Trajnostne prometne povezave med Evropo in Srednjo Azijo), ki jo je financirala EU in izvedla Evropska banka za obnovo in razvoj, objavljena pa je bila 30. junija 2023,

–ob upoštevanju memoranduma o soglasju med EU in Kazahstanom o strateškem partnerstvu na področju surovin, baterij in obnovljivega vodika, ki je bil podpisan 7. novembra 2022,

–ob upoštevanju izidov dialogov o človekovih pravicah s srednjeazijskimi državami,

–ob upoštevanju skupnega načrta za poglobitev vezi med EU in Srednjo Azijo, ki je bil potrjen na 19. ministrskem srečanju EU-Srednja Azija 23. oktobra 2023,

–ob upoštevanju skupne izjave voditeljev držav Srednje Azije in nemškega zveznega kanclerja po vrhu 29. septembra 2023 v Berlinu,

–ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o Kazahstanu, Kirgizistanu, Tadžikistanu, Turkmenistanu in Uzbekistanu,

–ob upoštevanju akcijskega načrta EU za enakost spolov III za obdobje 2021–2025,

–ob upoštevanju svoje resolucije z dne 23. oktobra 2020 o enakosti spolov v zunanji in varnostni politiki EU UL C 404, 6.10.2021, str. 202.,

–ob upoštevanju člena 54 Poslovnika,

–ob upoštevanju poročila Odbora za zunanje zadeve (A9-0407/2023),

A.ker so od sprejetja strategije EU za Srednjo Azija leta 2019 na regijo vplivali pomembni zunanji dejavniki, kot so nezakonita ruska vojaška agresija proti Ukrajini, talibanski prevzem oblasti v Afganistanu in vse bolj odločna zunanja politika Kitajske, pa tudi notranje nestabilnosti, zlasti nasilni nemiri v Kazahstanu januarja 2022, nasilno zatrtje protestov Pamirijcev v avtonomni pokrajini Gorski Badahšan v Tadžikistanu novembra 2021 in maja 2022 ter v Republiki Karakalpakstan v Uzbekistanu julija 2022 in ponavljajoči se spopadi na kirgiško-tadžikistanski meji;

B.ker je Srednja Azija regija v strateškem interesu EU, kar zadeva varnost, povezljivost, diverzifikacijo virov in oskrbe z energijo, reševanje sporov in obrambo večstranskega mednarodnega reda, ki temelji na pravilih, to pa ogrožajo napad Rusije na naše vrednote, zaostrovanje svetovne prehranske krize, napadi in grozodejstva, širjenje dezinformacij, korupcija, ki se uporablja kot orožje, in vmešavanje v volitve;

C.ker nobena od srednjeazijskih držav ne podpira ruske invazije na Ukrajino in ukrajinskih regij, ki jih je priključila Rusija, ne priznavajo kot dela Ruske federacije;

D.ker je posebni odposlanec Evropske unije za sankcije 28. marca 2023 pozval države v regiji, naj ne pomagajo Moskvi, ko se poskuša izogibati sankcijam, sprejetim proti Rusiji zaradi napada na Ukrajino;

E.ker ruski uradniki in propagandisti še naprej uporabljajo agresivno retoriko proti nekaterim srednjeazijskim državam, zlasti Kazahstanu, pri čemer dvomijo o ozemeljski celovitosti in nacionalni identiteti te države;

F.ker je treba zaradi okoliščin, kot so osamitev Rusije vsled njene vojaške agresije proti Ukrajini, krepitev trgovinskih poti skozi Srednjo Azijo, ki zaobidejo Rusijo, načrtovana širitev EU v vzhodni Evropi in rastoč vpliv Kitajske v regiji, v celoti ponovno razmisliti o strategiji EU za Srednjo Azijo, demokratična EU pa mora kot alternativa uveljavljenim avtokratskim akterjem dejavnejše nastopati v regiji;

G.ker je treba zagotoviti povezljivost med Evropo in Azijo, tako da se izognemo prečkanju ruskega ozemlja; ker ima Evropska unija velik interes za vzpostavitev učinkovitih trgovinskih in energetskih koridorjev med Evropo in Azijo, kot je pokazala konferenca o povezljivosti med Evropsko unijo in Srednjo Azijo, ki je potekala 18. novembra 2022 v Samarkandu;

H.ker je vseh pet srednjeazijskih držav ratificiralo Pariški sporazum; ker so še posebej izpostavljene posledicam podnebnih sprememb; ker sta nepremišljeno slabo ravnanje z vodo in onesnaževanje glavnih rek, iz katerih se namakajo bombažna polja, privedla do neučinkovite uporabe in izkoriščanja vodnih virov v regiji; ker se ledeniki v Srednji Aziji še naprej hitro krčijo, kar zaostruje eno najhujših kriz z oskrbo z vodo na Zemlji in ranljivemu prebivalstvu tega območja povzroča katastrofalne zdravstvene, ekološke in socialne probleme; ker pogosti konflikti zaradi vode in politična nestabilnost omejujejo enotno načrtovanje in učinkovito dodeljevanje vode čezmejnih rek; ker geopolitične spremembe v širši regiji ponujajo priložnosti za bolj smiselno regionalno sodelovanje; ker se je takšno regionalno sodelovanje izkazalo za učinkovito, ko je šlo za diplomacijo na področju oskrbe z vodo in reševanje mejnih sporov, še pomembnejše pa bo za obravnavo rastočih čezmejnih groženj, ki jih prinašajo podnebne spremembe;

I.ker so sporazumi o okrepljenem partnerstvu in sodelovanju sporazumi nove generacije, ki so temelj sodelovanja EU s Srednjo Azijo; ker je Kazahstan prva srednjeazijska država, ki je leta 2015 podpisala sporazum o okrepljenem partnerstvu in sodelovanju, ki je začel veljati 1. marca 2020, potem ko so ga ratificirale vse države članice, in bi ga bilo treba redno pregledovati; ker so se 6. julija 2019 končala pogajanja o sporazumu o okrepljenem partnerstvu in sodelovanju med EU in Kirgizistanom, vendar sporazum zaradi pravnega spora med Svetom in Komisijo še vedno ni podpisan; ker so se pogajanja o sporazumu o okrepljenem partnerstvu in sodelovanju med EU in Uzbekistanom končala 6. julija 2022; ker sta EU in Tadžikistan v začetku leta 2023 začela pogajanja o sporazumu o okrepljenem partnerstvu in sodelovanju; ker je bil leta 1998 podpisan sporazum o partnerstvu in sodelovanju s Turkmenistanom, vendar Parlament ni odobril ratifikacije sporazuma, ker je bil zelo zaskrbljen zaradi kratkoročnih meril za napredek Turkmenistana na področju človekovih pravic in temeljnih svoboščin;

J.ker je 27. oktobra 2022 v Astani potekalo prvo srečanje voditeljev EU in Srednje Azije, temu pa je 2. junija 2023 sledilo drugo tako srečanje v Čolponati; ker je vrh voditeljev načrtovan za leto 2024; ker ta srečanja pomenijo nadaljnjo institucionalizacijo odnosov med EU in Srednjo Azijo ter dopolnjujejo delo obstoječih regionalnih dialogov in platform;

K.ker je bil 19. septembra 2023 v New Yorku prvi vrh srednjeazijskih voditeljev in predsednika Združenih držav Amerike C5+1; ker je bil 29. septembra 2023 v Berlinu vrh C5+Nemčija;

L.ker glede na poročilo organizacije Freedom House o svobodi v svetu za leto 2023 vseh pet srednjeazijskih držav dosega slabe rezultate na področju demokracije ter na tem področju še nazadujejo in se uvrščajo med „nesvobodne“ in avtoritarne režime; ker je s svetovnega indeksa svobode medijev za leto 2023 mogoče razbrati občutno poslabšanje razmer na področju svobode medijev v Srednji Aziji, povprečna ocena za Srednjo Azijo na indeksu zaznave korupcije za leto 2022 pa je bila precej pod svetovnim povprečjem; ker organizacija Novinarji brez meja poroča o številnih primerih, ko oblasti v Srednji Aziji pritiskajo na svoje medije, naj o ruski invaziji na Ukrajino poročajo „nevtralno“ ali pa sploh ne;

M.ker je Odbor Evropskega parlamenta za zunanje zadeve med 21. in 25. februarjem 2022 obiskal Tadžikistan in Uzbekistan, med 21. in 25. avgustom 2023 pa Kazahstan in Kirgizistan; ker njegova delegacija v odborih za parlamentarno sodelovanje EU–Kazahstan, EU–Kirgizistan, EU–Uzbekistan in EU–Tadžikistan ter za odnose s Turkmenistanom in Mongolijo vzdržuje redne medparlamentarne odnose z državami Srednje Azije;

N.ker v Srednji Aziji obstaja utemeljen strah pred radikalizacijo, rastočim ekstremizmom in grožnjo terorizma, saj se je v to regijo vrnilo zelo veliko število nekdanjih borcev ISIS, varnostne razmere v Afganistanu pa so zelo slabe;

O.ker so ženske in deklice v Srednji Aziji še vedno zelo izpostavljene zlorabam, zlasti zaradi velike sprejemljivosti nasilja nad ženskami in slabe ozaveščenosti o spolnih stereotipih;

P.ker so poroke otrok še vedno pogoste v Srednji Aziji, zlasti v Kirgizistanu in Tadžikistanu, kjer je vsaka osma deklica poročena pred 18. letom starosti;

Sodelovanje EU s Srednjo Azijo

1.poudarja, da se EU in Srednja Azija srečujeta s temeljitimi svetovnimi in regionalnimi geopolitičnimi spremembami in izzivi, ki ju močno spodbujajo, da si prizadevata za dolgoročno, strukturirano in vzajemno koristno sodelovanje v zadevah, ki so v skupnem interesu; močno spodbuja Unijo, naj okrepi sodelovanje s Srednjo Azijo glede na geostrateški pomen te regije in s tesnejšim sodelovanjem na politični in gospodarski ravni spodbuja strateško partnerstvo s temi državami; pozdravlja okrepljene stike na visoki ravni med EU in Srednjo Azijo, zlasti srečanja med voditelji srednjeazijskih držav in predsednikom Evropskega sveta, ter delo posebnega predstavnika EU za Srednjo Azijo; poziva k nadaljnjemu ukrepanju na podlagi vseh teh srečanj in izjav na visoki ravni s konkretnimi dejanji; v zvezi s tem pozdravlja, da je prvi vrh EU-Srednja Azija načrtovan za leto 2024, pa tudi potrditev skupnega načrta za poglobitev vezi med EU in Srednjo Azijo, ki služi kot strateški načrt za pospešitev dialoga in sodelovanja na specifičnih področjih, vključno z izboljševanjem kulturne, socialne in gospodarske odpornosti; poziva EU, naj še naprej spodbuja politične in gospodarske reforme, ki krepijo pravno državo, demokracijo, dobro upravljanje in spoštovanje človekovih pravic; ugotavlja, da je Parlament pripravljen spodbujati parlamentarno sodelovanje s Srednjo Azijo;

2.ugotavlja, da sta ruska vojaška agresija proti Ukrajini in krepitev nacionalističnega diskurza oslabili položaj Rusije v regiji in spodbudili Srednjo Azijo k sodelovanju z drugimi akterji ter da so ti akterji okrepili svoje sodelovanje s Srednjo Azijo; je seznanjen tudi z delovanjem Kitajske v regiji; poudarja, da ima EU zdaj priložnost, da razširi odnose s Srednjo Azijo in odigra vidnejšo vlogo v regiji; poudarja, da bi morala EU to priložnost izkoristiti za spodbujanje vzajemno koristnega sodelovanja in Srednji Aziji ponuditi partnerstvo, ki lahko postane poseben del širše strategije EU za njene vzhodne sosede; meni, da bi okrepitev sodelovanja prispevala tudi k preprečevanju ruskega vpliva v regiji;

3.poudarja pomen čezatlantskega sodelovanja v Srednji Aziji in poziva EU, naj prevzame pobudo pri oblikovanju skupne strategije za Srednjo Azijo z Združenimi državami, ki bi morala vključevati sodelovanje na področju spodbujanja demokracije, naložb in trgovine, gospodarstva in regionalne varnosti;

4.ponovno poudarja zavezo EU, da bo sodelovala z državami Srednje Azije za doseganje miru, varnosti, stabilnosti, blaginje in trajnostnega razvoja ob polnem spoštovanju mednarodnega prava, pa tudi načel spoštovanja neodvisnosti, suverenosti in ozemeljske celovitosti vseh držav, neuporabe sile ali grožnje z njeno uporabo ter mirnega reševanja mednarodnih sporov;

5.zavrača vse poskuse, ki bi olajšali ali na kakršen koli način pomagali pri mednarodnem priznanju separatistične entitete z zasedenega dela Cipra, zlasti v zvezi z njeno domnevno pridobitvijo statusa opazovalke v Organizaciji turško govorečih držav; spodbuja zadevne srednjeazijske države, naj učinkovito podpirajo spoštovanje načel suverenosti in ozemeljske celovitosti vseh držav ter naj ne ratificirajo spremenjenega statuta Organizacije turško govorečih držav, s katerim bi se uveljavila odločitev glede dodelitve statusa opazovalke;

6.priznava, da ruska vojaška agresija proti Ukrajini in njene posledice prinašajo izzive in priložnosti za srednjeazijske države, ki imajo tradicijo tesnih odnosov z Rusijo; poudarja, da je krepitev gospodarskih odnosov in političnih vezi s srednjeazijskimi državami v interesu EU, med drugim zato, da bi čim bolj zmanjšali izogibanje sankcijam proti Rusiji in Belorusiji; poudarja pomen nadaljnjega tesnega sodelovanja pri sankcijah in poziva oblasti srednjeazijskih držav, zlasti Kazahstana, Kirgizistana in Uzbekistana, naj tesno sodelujejo z EU, zlasti z njenim odposlancem za sankcije, da bi okrepili prizadevanja proti izogibanju sankcijam; obsoja rusko novačenje srednjeazijskih migrantov in državljanov za bojevanje v Ukrajini in podpira ukrepe za zaustavitev te prakse; je seznanjen s prizadevanji posameznih srednjeazijskih držav, da se njihovo ozemlje ne bi uporabljalo za izogibanje sankcijam EU in v zvezi s tem pozdravlja upravne ukrepe Kazahstana in politično zavezanost na visoki ravni; poziva EU, naj v strategiji za Srednjo Azijo uporabi diferenciran pristop, ki se bo razlikoval glede na raven sodelovanja z EU na področju politike sankcij proti Rusiji; priznava vlogo, ki jo imajo države članice pri zagotavljanju, da je izvoz blaga, ki bo verjetno še naprej dosegalo Rusijo prek Srednje Azije, predmet ustreznega preventivnega nadzora;

7.meni, da je potrebna revizija strategije EU za Srednjo Azijo, da bi jo posodobili glede na geopolitično dogajanje v zadnjih letih; ponovno poudarja ključno vlogo sporazumov o okrepljenem partnerstvu in sodelovanju kot okvira za sodelovanje s srednjeazijskimi državami; z zaskrbljenostjo ugotavlja, da sporazum o okrepljenem partnerstvu in sodelovanju s Kirgizistanom, o katerem so se pogajanja zaključila leta 2019, še ni podpisan; poziva Svet in Komisijo, naj pospešita pogajanja, ki potekajo o sporazumu o okrepljenem partnerstvu in sodelovanju s Tadžikistanom, ter rešita odprta vprašanja in brez odlašanja podpišeta sporazuma o okrepljenem partnerstvu in sodelovanju s Kirgizistanom in Uzbekistanom, da bo Parlament lahko izvajal svoje pristojnosti glede ratifikacije teh sporazumov; poudarja, da nepodpis teh sporazumov po zaključku pogajanj zbuja dvom o verodostojnosti EU kot svetovne akterke;

8.ugotavlja, da je bil v sporazumih o okrepljenem partnerstvu in sodelovanju s srednjeazijskimi državami, sklenjenih do sedaj, velik poudarek na spoštovanju demokratičnih načel, človekovih pravic in pravne države; poudarja, kako pomembno je vključevanje človekovih pravic, demokratičnih vrednot, enakosti spolov, svobodnih medijev in zelenega prehoda v stike z vladami Srednje Azije;

Regionalno sodelovanje

9.poudarja velik potencial vzajemno koristnega sodelovanja na področju trajnostnega razvoja, povezljivosti, energije, kritičnih surovin in varnosti, pri čemer je Srednja Azija ključna regija za povezljivost med vzhodom in zahodom; v zvezi s tem opozarja na pomembne geopolitične posledice ruske vojaške agresije proti Ukrajini, ki je oživila srednji koridor ne le kot regionalno gospodarsko območje, temveč tudi kot alternativno in trajnostno povezavo med Azijo in Evropo, s katero se izognemo prečkanju ruskega ozemlja; opozarja, da novi evrazijski celinski most poteka prek ruskega in beloruskega ozemlja, za katerega veljajo sankcije; poudarja, da je pomembno spodbujati regionalno povezovanje vzdolž srednjega koridorja in opozarja, da je treba odpraviti ozka grla, ki jih je v svoji študiji opredelila Evropska banka za obnovo in razvoj, da bi pritegnili prepotrebno financiranje infrastrukturnih projektov v okviru strategije Global Gateway; poziva Komisijo, naj preuči možnost, da Evropska investicijska banka podpre naložbe v razvoj infrastrukture v srednjeazijskih državah, zlasti v srednjem koridorju;

10.meni, da bi morala politika EU za Srednjo Azijo na področjih energije, povezljivosti in diverzifikacije virov temeljiti na evropskem zelenem dogovoru in vzajemno koristnih strateških partnerstvih, ki upoštevajo posebnosti vsake srednjeazijske države, s čimer bi tem državam zagotovili dostop do sodobnih tehnologij in kakovostnih delovnih mest ter hkrati poskrbeli za varen in konkurenčen dostop EU do surovin in energije; v zvezi s tem izraža zaskrbljenost zaradi ustvarjanja odvisnosti od Rusije zaradi podpisa sporazuma med Gazpromom in Uzbekistanom o dobavi zemeljskega plina prek Kazahstana;

11.priznava ključno vlogo EU pri financiranju sektorskih reform, izboljšanju energetske učinkovitosti in zmanjševanju emisij toplogrednih plinov v Srednji Aziji; pozdravlja začetek projekta trajnostne energetske povezljivosti v Srednji Aziji (SECCA) leta 2022 in se veseli njegovega pozitivnega vpliva na krepitev nacionalnih politik za prehod na trajnostni energetski sistem in povečanje naložb, zmogljivosti in ozaveščenosti na področju energije iz obnovljivih virov in energijske učinkovitosti v regiji;

12.poudarja pomen pozitivnega naložbenega okolja za gospodarski razvoj Srednje Azije ter trgovine in sodelovanja med EU in Srednjo Azijo; poudarja, da je pozitivno naložbeno okolje, ki bo omogočilo ustvarjanje kakovostnih delovnih mest z ustreznimi plačami in dostojnimi delovnimi pogoji, odvisno od stabilnih demokratičnih institucij, spoštovanja človekovih pravic in pravne države ter sposobnosti podjetij in civilne družbe, da ravnajo v skladu s potrebno skrbnostjo;

13.se zaveda, da srednjeazijske države z izjemo Tadžikistana že dolgo vzdržujejo odnose z Afganistanom in imajo pragmatično držo do sodelovanja s talibani, katerih režima pa od njihovega prevzema oblasti leta 2021 kljub temu ne priznavajo; poudarja, da imajo države v regiji, zlasti Pakistan in Kitajska, pa tudi srednjeazijske države ključno vlogo pri ohranjanju stabilnosti v Afganistanu, saj mu zagotavljajo humanitarno pomoč, električno energijo in trgovinske priložnosti ter vzpostavljajo skupne projekte povezljivosti; spodbuja posebnega odposlanca EU za Afganistan, naj še naprej tesno sodeluje s kolegi v srednjeazijskih državah v okviru dialoga med EU in Srednjo Azijo o Afganistanu; priznava, da je Srednja Azija ključno območje za zajezitev mrež verskega ekstremizma, terorizma in trgovine s prepovedanimi drogami ter da je pod čedalje večjim migracijskim pritiskom zaradi sedanje humanitarne krize v Afganistanu; ponovno izraža ogorčenje nad tem, da talibani z ženskami ravnajo slabše kot z drugorazrednimi državljani, ter poziva Evropsko službo za zunanje delovanje in posebnega odposlanca EU za Afganistan, naj sodelujeta s Turkmenistanom, Uzbekistanom in Tadžikistanom, da zagotovita pomoč ženskam, ki poskušajo pobegniti iz Afganistana;

14.poudarja, da ima EU vlogo pomembne donatorke pomoči v regiji; poleg tega poudarja, da je pomembno enotno nastopati kot Ekipa Evropa, saj to omogoča ustvarjanje sinergij in povečanje učinka sprejetih ukrepov ter izraža prednosti večstranskega sodelovanja ter združuje najboljša orodja in partnerje, kot so organizacije civilne družbe, zagovorniki človekovih pravic, neodvisni mediji in strokovnjaki ter javni in zasebni sektor, da bi dosegli načrtovani učinek; poudarja, da je treba zagotoviti prepoznavnost pomoči in naložb EU, ter poziva, naj se pomoč in proračunska podpora EU srednjeazijskim državam poveže s konkretnimi merili za napredek pri demokratičnih reformah, varstvu človekovih pravic, pravni državi in trajnostnem razvoju; poudarja pomen usklajenega sodelovanja z drugimi partnerji in mednarodnimi organizacijami, da bi omogočili sinergije in preprečili podvajanje;

15.ugotavlja, da podnebne spremembe, naraščajoče prebivalstvo in gospodarske potrebe vse bolj obremenjujejo vodne vire v Srednji Aziji; poudarja potrebo po tesnejšem regionalnem sodelovanju na tem področju med državami ob zgornjem in spodnjem toku rek, da bi preprečili spore zaradi distribucije in uporabe vodnih virov; pozdravlja regionalne platforme, kot je mednarodni sklad za rešitev Aralskega jezera, ki spodbujajo dialog in sodelovanje med srednjeazijskimi državami; opozarja, da je bil okoljski dialog med EU in Srednjo Azijo vzpostavljen, da bi podprli stabilizacijo Aralskega jezera in spodbudili boljše upravljanje vodnih virov; poziva k izvajanju Pariškega sporazuma o podnebnih spremembah in je pripravljen zagotoviti strokovno znanje in sodelovanje za dosego tega cilja;

16.poudarja, da sta reševanje sporov, vključno s tistimi, ki zadevajo distribucijo vode, v skladu z mednarodnim pravom in dobrimi sosedskimi odnosi ter vsakršno izogibanje uporabi sile ali groženj z njo ključnega pomena za doseganje dolgoročne regionalne stabilnosti in ciljev trajnostnega razvoja; poudarja pomen določanja in razmejitve spornih obmejnih območij med Tadžikistanom in Kirgizistanom, da bi preprečili nadaljnje vojaške spopade med državama, in pozdravlja ukrepe, ki sta jih v zvezi s tem sprejeli obe strani; ponovno izpostavlja, da je EU pripravljena podpreti mirno rešitev konflikta s tehnično pomočjo in ukrepi za krepitev zaupanja; pozdravlja rešitev vprašanja razmejitve med Kirgizistanom in Uzbekistanom januarja 2023; ponovno poudarja, da je EU zavezana neširjenju orožja za množično uničevanje na tem območju;

Demokracija in človekove pravice

17.vztraja, da je spoštovanje človekovih pravic in mednarodnih obveznosti pomembno za odnose EU s Srednjo Azijo; poziva srednjeazijske države, naj spoštujejo svoje obveznosti glede demokracije in človekovih pravic, pri čemer ugotavlja, da je to tudi v skladu s sporazumi o partnerstvu in sodelovanju ter splošno shemo preferencialov plus (GSP+); poudarja, da je pomembno vzdrževati redne dialoge o človekovih pravicah s srednjeazijskimi državami, saj so ti dialogi instrument za spodbujanje spoštovanja človekovih pravic, temeljnih svoboščin in političnega pluralizma ter forum za obravnavo vprašanj, ki vzbujajo zaskrbljenost; poziva delegacije EU in predstavništva držav članic v Srednji Aziji, naj imajo še naprej dejavno vlogo pri spremljanju razmer na terenu, sodelujejo z zagovorniki človekovih pravic ter se odzivajo na kršitve človekovih pravic in politično motivirano preganjanje, tudi z udeležbo na sojenjih in obiskovanjem političnih zapornikov; spodbuja sodelovanje z organi za spremljanje pogodb in posebnimi postopki Organizacije združenih narodov ter pri večstranskih forumih za človekove pravice, kot je Svet OZN za človekove pravice;

18.je zaskrbljen zaradi pomanjkanja odgovornosti za hude in obsežne kršitve človekovih pravic, vključno s strogimi ukrepi oblasti za zaustavitev množičnih protestov in nemirov med tako imenovanimi dogodki „krvavi januar“ v Kazahstanu, pa tudi v avtonomni pokrajini Gorski Badahšan v Tadžikistanu in v Republiki Karakalpakstan v Uzbekistanu; poziva oblasti v vseh petih srednjeazijskih državah, naj sprejmejo učinkovite ukrepe za začetek neodvisnih in temeljitih preiskav vseh obtožb o mučenju, grdem ravnanju in drugih hudih kršitvah človekovih pravic ter naj preprečijo prekomerno uporabo sile in mučenje s strani policije in varnostnih sil; poziva vlade srednjeazijskih držav, naj izvedejo pravosodne reforme, da bi povečale neodvisnost in preglednost;

19.izpostavlja temeljne demokratične pomanjkljivosti v Srednji Aziji na področju demokratičnega upravljanja, pravne države in varstva človekovih pravic, ki so še vedno prisotne in so se v zadnjem času v več pogledih še poslabšale; poudarja, da je treba povečati preglednost, odprtost in pravičnost volilnih postopkov za vse politične akterje; poudarja pomembno vlogo, ki jo lahko ima civilna družba pri podpiranju in spodbujanju demokratičnih reform, dobrega upravljanja in varstva človekovih pravic v Srednji Aziji; obžaluje, da imajo zakonodajne pobude omejevalen pristop do nevladnih organizacij in medijev, saj zmanjšujejo prostor za dejavnosti civilne družbe; poziva srednjeazijske države, naj sprejmejo smiselne ukrepe za odpravo teh pomanjkljivosti in zagotovijo izvajanje ustreznih konvencij Mednarodne organizacije dela, spoštovanje mednarodnih obveznosti v zvezi z demokratičnim upravljanjem in varstvom človekovih pravic, pri čemer ugotavlja, da so se k temu zavezale v okviru sporazumov o partnerstvu in sodelovanju z EU, dogovorjenih sporazumov o okrepljenem partnerstvu in sodelovanju, ter splošne sheme preferencialov plus EU; ugotavlja, da imajo srednjeazijske države mlado in dinamično prebivalstvo, ki bi mu bilo treba dati priložnost, da se smiselno vključi v oblikovanje prihodnosti lastnih držav; pozdravlja dejavnosti foruma civilne družbe EU in Srednje Azije ter poziva EU, naj okrepi svojo podporo civilni družbi;

20.ugotavlja, da je treba povečati odpornost Srednje Azije proti dezinformacijam s spodbujanjem neodvisnih medijev in vsebin v lokalnih jezikih, povečanjem medijske pismenosti in organizacijo ciljno usmerjenih tečajev za lokalne novinarje; poudarja, da je treba okrepiti neodvisnost in pluralnost medijev ter svobodo izražanja v Srednji Aziji v skladu z najvišjimi demokratičnimi standardi; poziva k večji preglednosti lastništva in financiranja medijev, da bi povečali njihovo neodvisnost in pluralnost; obžaluje, da so srednjeazijske oblasti boj proti dezinformacijam izkoristile, da bi omejile zakonito uveljavljanje svobode izražanja, tudi tako, da so tiste, ki spregovorijo o korupciji, krivicah in vladnih zlorabah, obtožile širjenja „lažnih“ informacij, napeljevanja k „razdoru“ in spodbujanja „ekstremizma“; je zaskrbljen zaradi naraščajočega števila aretacij novinarjev in blogerjev ter zaradi groženj z zaprtjem neodvisnih medijskih hiš; vztraja, da je treba zagotoviti spoštovanje pravic novinarjev, neodvisnih blogerjev, zagovornikov človekovih pravic, civilnodružbenih in okoljskih aktivistov, da jih je treba zaščititi pred nadlegovanjem, pritiski in grožnjami, preiskati vse napade nanje, pa tudi zagotoviti, da bodo takoj in brezpogojno izpuščeni vsi, ki so bili neupravičeno pridržani in zaprti; obsoja številne nedavne vladne pobude za zaprtje neodvisnih medijskih storitev in preprečitev dostopa do njihovih strani v Tadžikistanu in Kirgizistanu, pa tudi osnutek medijske zakonodaje, ki je trenutno v obravnavi v Kirgizistanu in Kazahstanu in ki bi lahko pomenila strožji državni nadzor nad medijskimi dejavnostmi;

21.poziva srednjeazijske oblasti, naj izpustijo vse politične zapornike; poziva kazahstanske oblasti, naj izpustijo: Ajgerima Tleužana, Marata Žilanbajeva, Bekižana Mendigazijeva, Timurja Danebajeva, Kairata Kliševa; poziva kirgizistanske oblasti, naj izpustijo: Azimbeka Beknazarova, Aibeka Buzurmankulova, Aidanbeka Akmatova, Temirja Mahmudova, Marata Bajazova; poziva uzbekistanske oblasti, naj izpustijo: Dauletmurata Tažimuratova, Alabaja Tokimbetova, Nurlana Najpova, Amirbeka Adilbekova; poziva tadžikistanske oblasti, naj izpustijo: Faromuza Irgašova, Ulfathonima Mamadšoeva, Hursanda Mamadšoeva, Hušruza Džumaeva; poziva turkmenistanske oblasti, naj izpustijo: Omruzaka Omarkulieva, Murata Dušemova, Murata Ovezova, Mansurja Mingelova, Nurgeldija Halikova;

22.je zaskrbljen, ker so v Srednji Aziji še vedno razširjeni nasilje na podlagi spola, nasilje v družini, poroke otrok, diskriminacija in nadlegovanje etničnih in verskih manjšin ter oseb LGBTIQ, čeprav naj bi bila enakost spolov zakonsko zaščitena v vseh državah; poziva srednjeazijske vlade, naj te kršitve človekovih pravic preprečijo z ustreznimi zakoni, izobraževalnimi kampanjami in ukrepi, vključno s povečanjem ozaveščenosti in kvalifikacij javnih uradnikov, zlasti policistov, okrepijo zmogljivosti organizacij civilne družbe za zavzemanje za zakonodajne spremembe, izboljšajo podporne storitve na terenu za preživele in ozaveščajo o boju proti obstoječim stereotipom ter spodbujajo enakosti v družbi; izraža zaskrbljenost, ker je kriminalizacija oseb LGBTIQ še vedno v veljavi, ker v večini držav ni osnovne protidiskriminacijske zakonodaje, ker se proti lezbijkam uporablja korektivno posilstvo in ker LGBTIQ osebe nimajo varnih prostorov za zbiranje, saj so bari in mesta druženja tarča racij in pogostega policijskega nasilja; poudarja, da mora biti vsaka strategija EU za Srednjo Azijo v skladu z akcijskim načrtom EU za enakost spolov III;

23.ponovno izraža zaskrbljenost zaradi vse pogostejše korupcije in kleptokracije v Srednji Aziji, kar spodkopava zaupanje v vlado, povečuje neenakosti, državljanom onemogoča uporabo javnih storitev in upočasnjuje gospodarsko rast; poziva vlade Srednje Azije, naj sprejmejo ukrepe, ki presegajo razširjeno protikorupcijsko retoriko, in naj se končno zavežejo boju proti korupciji in kleptokraciji, sprejmejo nacionalne strategije, ki se bodo osredotočile na celostni pristop k preprečevanju in zatiranju korupcije, pa tudi povečajo preglednost in dostop do informacij ter omejijo zasebni vpliv;

24.poudarja, da bi morala EU izkoristiti svojo pozitivno podobo v Srednji Aziji z obsežnejšo kulturno in javno diplomacijo; zagovarja krepitev vezi in priložnosti za sodelovanje med evropskimi in srednjeazijskimi institucijami ter za spodbujanje stikov med ljudmi in mobilnost, več priložnosti v izobraževanju in znanosti, kot so izmenjave na akademski ravni prek programov Erasmus+ in Obzorje 2020, ter povečanje trajnostnega turizma;

25.ugotavlja, da so srednjeazijske države pripravljene začeti dialog o liberalizaciji vizumskega režima z EU, in poziva Komisijo, naj okrepi posvetovanja o pripravi ciljno usmerjenih in celovitih načrtov reform za srednjeazijske države, da bi utrli pot sporazumom o poenostavitvi vizumskih postopkov in ponovnem sprejemu;

Dvostransko sodelovanje

26.ugotavlja, da je Kazahstan prva srednjeazijska država z ratificiranim sporazumom o okrepljenem partnerstvu in sodelovanju, ki zagotavlja trdne temelje za razširitev sodelovanja na ključnih področjih skupnega interesa, kot so povezljivost, energijska učinkovitost, zeleno gospodarstvo in digitalizacija; pozdravlja podpis memoranduma o soglasju med Republiko Kazahstan in EU o strateškem partnerstvu na področju vrednostnih verig trajnostnih surovin, baterij in obnovljivega vodika; poziva kazahstanske oblasti, naj še naprej izvajajo politične in gospodarske reforme, ki bi morale okrepiti demokracijo, pravno državo in dobro upravljanje; poudarja, da mora izvajanje vizije pravičnega in poštenega Kazahstana zagotoviti spoštovanje človekovih pravic in svoboščin izražanja, združevanja in zbiranja ter izboljšanje volilnega okvira v skladu s priporočili Urada OVSE za demokratične institucije in človekove pravice; poziva kazahstanske oblasti, naj zaključijo preiskavo dogodkov iz januarja 2022, objavijo ugotovitve in žrtvam mučenja zagotovijo pravico; je seznanjen s potencialnimi koristmi povečane izmenjave med ljudmi v Kazahstanu na podlagi sporazuma o poenostavitvi vizumskih postopkov, o katerem so se posvetovanja začela maja 2023;

27.poudarja, da bodoči podpis sporazuma o okrepljenem partnerstvu in sodelovanju ter tekoče izvajanje sheme GSP+ dodatno odražata potrebo po zagotavljanju spoštovanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin v Kirgizistanu v skladu z njegovimi mednarodnimi zavezami; z zaskrbljenostjo opaža poslabšanje demokratičnih standardov in človekovih pravic v zadnjih letih, glede na to, da se Kirgizistan obravnava kot najbolj demokratična država v regiji z dinamično civilno družbo in svobodnimi mediji; je zaskrbljen zaradi preganjanja politične opozicije, med drugim predstavnikov socialnodemokratske stranke, in negativnega učinka zakonodajnih pobud, usmerjenih v dejavnosti neodvisnih medijev in civilne družbe, zlasti zakona o lažnih informacijah in osnutkov zakonov o tujih predstavnikih, množičnih medijih in zaščiti otrok pred škodljivimi informacijami, ter zaradi vse večjega števila sodnih postopkov zoper zagovornike človekovih pravic, medijske delavce in novinarje ter medijske hiše; poziva EU, naj še naprej podpira civilno družbo in neodvisne medije;

28.ugotavlja, da je začetek pogajanj o sporazumu o okrepljenem partnerstvu in sodelovanju s Tadžikistanom priložnost za razširitev področja dvostranskega sodelovanja in izmenjav; poudarja, da je potrebno nadaljnje tesno sodelovanje pri varnostnih vprašanjih, saj je Afganistan zaradi stroge vladavine talibanov in trenutne humanitarne krize v državi še vedno vir nestabilnosti in zaskrbljenosti glede varnosti; ponovno poudarja, da legitimnega boja proti terorizmu in nasilnemu ekstremizmu ne bi smeli uporabiti kot izgovor za zatiranje dejavnosti opozicije, preprečevanje svobode izražanja in oviranje neodvisnosti sodstva; pozdravlja interes Tadžikistana za pridružitev shemi GSP+, kar lahko omogoči trajnostno gospodarsko rast in spodbudi trgovino, ter zahteva učinkovito izvajanje mednarodnih standardov na področju človekovih pravic in pravic delavcev; poziva Tadžikistan, naj izboljša varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin, zlasti svobode izražanja, ter preneha ustrahovati in preganjati medijske delavce, zagovornike človekovih pravic, neodvisne odvetnike in civilno družbo, pa tudi zatiranje pamirske manjšine v avtonomni pokrajini Gorski Badahšan;

29.ugotavlja, da Turkmenistan ostaja edina srednjeazijska država brez sporazuma o partnerstvu in sodelovanju z EU, kar omejuje možnosti za dvostransko sodelovanje; poudarja, da mora Turkmenistan pokazati, da se je stanje na področju demokracije in človekovih pravic izboljšalo, da bi lahko Parlament ponovno preučil svoje stališče in ratificiral sporazum o partnerstvu in sodelovanju; poziva turkmenistansko vlado, naj dekriminalizira sporazumne spolne odnose med moškimi; ugotavlja, da bi odprtost morala biti v interesu Turkmenistana, saj tako za razliko od drugih držav v regiji ne bi imel omejenih možnosti za sodelovanje; priznava potencial vzajemno koristnega sodelovanja na področjih, kot so energija, povezljivost in trgovina, ter pozdravlja zanimanje Turkmenistana za oskrbo Evrope s plinom z izgradnjo transkaspijskega plinovoda;

30.je seznanjen z napovedanimi reformami v Uzbekistanu, katerih cilj je doseči resnične spremembe v državi v smislu socialno-ekonomskega razvoja, učinkovitega upravljanja, bolj neodvisnega pravosodnega sistema ter spoštovanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin; poudarja, da je ustavna reforma priložnost za okrepitev pravne države in zagotovitev trdne pravne podlage za reforme; kljub temu ponovno izraža globoko zaskrbljenost zaradi slabih rezultatov Uzbekistana na področju demokracije, svobode medijev, človekovih pravic in pravne države, vključno s brutalnim zatiranjem protestov v Karakalpakstanu in omejevanjem svobode združevanja za nevladne organizacije in politične stranke ter preganjanjem novinarjev, neodvisnih blogerjev, ustvarjalcev vsebin in zagovornikov človekovih pravic ter grožnjami, s katerimi se spoprijemajo; opominja oblasti, kako pomembno je podpiranje svobode izražanja, tako na spletu kot zunaj njega, svobode zbiranja, svobode združevanja in neodvisnosti medijev; pozdravlja nekatere pomembne izboljšave na področju pravic žensk v Uzbekistanu; poziva uzbekistansko vlado, naj dekriminalizira sporazumne spolne odnose med moškimi; pozdravlja zaključek pogajanj o sporazumu o okrepljenem partnerstvu in sodelovanju med EU in Uzbekistanom ter ponovno poziva k hitremu zaključku potrebnih pravnih in tehničnih postopkov za podpis sporazuma o okrepljenem partnerstvu in sodelovanju; pozdravlja vodilno vlogo Uzbekistana pri spodbujanju regionalnega sodelovanja na različnih področjih, vključno s povezljivostjo in uporabo vodnih virov;

°

° °

31.naroči svoji predsednici, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, podpredsedniku Komisije/visokemu predstavniku Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko ter predsednikom, vladam in parlamentom Kazahstana, Kirgizistana, Tadžikistana, Turkmenistana in Uzbekistana.