1.poudarja, da je kitajska strategija združevanja vojaških in civilnih vidikov program, ki ga vodi in upravlja država ter katerega namen je instrumentalizirati vse vzvode državne in tržne moči za okrepitev in podporo Kitajske komunistične partije in njenega oboroženega krila, Ljudske osvobodilne vojske, zlasti s pridobivanjem in preusmerjanjem najnovejše svetovne tehnologije, da bi okrepili totalitarni režim in dosegli vojaško prevlado;

2.meni, da kitajski politični sistem in gospodarstvo, ki ju vodi partija, od zasebnih podjetij pogosto zahtevata, da svoje poslovne interese uskladijo s Kitajsko komunistično partijo, vključno z njenimi vojaškimi dejavnostmi, represijo, vplivanjem in političnim vmešavanjem; ugotavlja, da se partijske celice Kitajske komunistične partije v zasebnih podjetjih običajno uporabljajo kot orodje za neposredni nadzor partije; poudarja, da se z mednarodnimi dejavnostmi kitajskih podjetij posledično podpirajo cilji Kitajske komunistične partije, da razširi svoj vpliv v tretjih državah, spodkopava geopolitične tekmece in veča vpliv Kitajske;

3.meni, da je treba združevanje vojaških in civilnih vidikov razumeti v širšem geopolitičnem, gospodarskem in strateškem okviru, pri čemer je treba upoštevati njegove medsebojne povezave z drugimi pobudami, kot so pobuda En pas, ena pot, digitalna svilena cesta (vključno s pobudama „Made in China 2025“ in „China Standards 2035“), pobuda za globalno varnost in strategija dvojnega kroženja, pa tudi vse večjo odločnost in agresivno vedenje Kitajske na tujem; meni, da je končni cilj tega združevanja pospešiti dolgoročni strateški cilj partijske države, tj. postati vodilna svetovna sila v smislu političnega vpliva, gospodarskih zmogljivosti, tehnološke prevlade in vojaške moči ter spodkopati mednarodni red, ki temelji na pravilih;

4.opozarja, da je ena od glavnih prednostnih nalog Kitajske komunistične partije v zadnjih letih doseči prevlado na področju znanosti in tehnologije in da njena strategija združevanja vojaških in civilnih vidikov spodbuja izmenjavo rezultatov raziskav in razvoja med tržno usmerjenimi panogami in kitajsko obrambno industrijo; poudarja, da so obveščevalne agencije že večkrat opozorile na tveganja gospodarske odvisnosti, vohunjenja in sabotaže, ki izhajajo iz gospodarske prisotnosti subjektov iz nekaterih držav, ki niso članice EU, zlasti iz Kitajske, v kritični infrastrukturi in strateških sektorjih po vsej EU; je zato zaskrbljen zaradi političnih pritiskov pri odobritvi konkretnih kitajskih naložb v kritično infrastrukturo, kot v primeru, ko je nemška vlada – v nasprotju z mnenjem pristojnih institucij – pristala na to, da družba COSCO kupi delež v pristanišču Hamburg;

5.opozarja na tveganje, ki ga prinaša vsaka udeležba kitajskih podjetij, še posebej tistih, ki so neposredno ali posredno povezana s kitajskimi politično-vojaškimi ali obveščevalnimi sistemi, v strateških sredstvih EU; zato poudarja svojo zaskrbljenost, da bi se tehnologija in tehnološko strokovno znanje, ki se uporabljata v civilnih dejavnostih, zlasti v gospodarstvu, še naprej prenašala kitajski vojski, s čimer bi se povečala zmožnost Ljudske osvobodilne vojske za razvoj naslednje generacije vojaške tehnologije, ki bi se lahko uporabila za izvajanje pritiska na partnerje v Aziji in po svetu; poziva države članice EU, naj povečajo regulativni nadzor in uvedejo posebno preverjanje ozadja posameznikov in pravnih subjektov, ki so neposredno povezani s kitajsko vlado;

6.je zaskrbljen, ker Ljudska republika Kitajska zadovoljuje 98 % povpraševanja EU po redkih zemljah; poudarja, da Kitajska proizvede 70 % vseh baterij na svetu (gosti kar tri od petih največjih proizvajalcev baterij), predstavlja 60 % svetovne proizvodnje aluminija in 75 % proizvodnje silicija ter 94 % svetovne proizvodnje galija in približno 60 % proizvodnje germanija, na Kitajskem pa se rafinira tudi 60 % vsega svetovnega litija, predela 70 % bakra ter proizvede 84 % niklja in 85 % kobalta; poudarja, da kitajska rudarska podjetja delujejo v Srbiji (baker in zlato), Demokratični republiki Kongo (kobalt), Indoneziji (nikelj) ter Čilu in Avstraliji (litij) in da njen skoraj monopolni položaj na področju proizvodnje in predelave teh ključnih surovin ustvarja bistvene odvisnosti in zato ne predstavlja samo akutnega geopolitičnega izziva za EU, ampak tudi veliko tveganje za obrambo in druge ključne industrijske sektorje Evrope, pa tudi za njeno odprto strateško avtonomijo in evropsko strategijo za gospodarsko varnost;

7.v zvezi s tem pozdravlja, da Komisija predlaga akt o kritičnih surovinah, in poziva k čimprejšnjemu izvajanju njegovih ciljev, da bi okrepili odpornost dobavne verige EU; opozarja, da so kritične surovine bistvene za varnostni in obrambni sektor ter za uspeh digitalnega in zelenega prehoda EU; poziva Komisijo in države članice, naj v sodelovanju z deležniki iz industrije uresničijo odločitev o postopnem zmanjševanju odvisnosti od Kitajske, tako da diverzificirajo vire kritičnih surovin in elementov redke zemlje ter vzpostavijo strateška partnerstva z zanesljivimi tretjimi državami, da bi zagotovili varno in zanesljivo oskrbo s kritičnimi surovinami; poziva EU, naj državam članicam pomaga pri razvoju projektov, namenjenih povečanju neodvisnosti od kitajske proizvodnje;

8.se odločno zavzema za diverzifikacijo dobaviteljev in partnerjev v pobudah za kritično infrastrukturo, da bi zmanjšali ranljivost na zunanje vplive ter poskrbeli za čim manjšo odvisnost od vsakega posameznega vira;

9.je zaskrbljen, ker se podmorski kabli v zasebni lasti, ki jih dobavljajo kitajska podjetja, kot je HMN Technologies, ki je povezano s kibernetskimi obveščevalnimi dejavnostmi Ljudske osvobodilne vojske, uporabljajo za podporo diplomatski in vojaški komunikaciji EU in držav članic; je zelo zaskrbljen zaradi sistemov podmorskih podatkovnih kablov, ki jih upravlja kitajsko podjetje HMN Technologies, ki povezujejo ozemlja držav članic EU in indijsko-pacifiško regijo, vključno z vojaškimi bazami držav članic in Nata, kar povzroča varnostne ranljivosti v zvezi s kibernetsko varnostjo, podvodnim nadzorom, zbiranjem podatkov in pridobivanjem obveščevalnih podatkov; je v zvezi s tem zaskrbljen tudi zaradi prodaje nizozemskega podjetja, ki predstavlja hrbtenico internetne infrastrukture v Estoniji, kitajskemu podjetju, povezanemu z Ljudsko osvobodilno vojsko; poudarja, da si morajo države članice skupaj prizadevati, da bi preprečile podobne primere;

10.opozarja, da je treba temeljito oceniti infrastrukturo in storitve na področju informacijske varnosti institucij EU, zlasti v zvezi s tajnimi komunikacijami med institucijami ter misijami in operacijami v tujini; opozarja, da bi bilo treba upoštevati celotno dobavno verigo, da bi zagotovili, da s tem povezana podjetja nimajo neposrednih ali posrednih povezav z Ljudsko republiko Kitajsko; poziva, naj se v postopke javnega naročanja institucij EU vključijo posebne določbe, da bi omejili tveganje vmešavanja, vključno z nabavo, vzdrževanjem ali preverjanjem tretjih oseb;

11.opozarja, da velike naložbe v morska pristanišča, železnice in letališča dajejo Pekingu priložnost za spremljanje in nadzor dejavnosti v ključnih logističnih vozliščih, ki imajo temeljno strateško razsežnost;

12.poudarja, da je bila Kitajska leta 2022 druga največja partnerica EU na področju trgovine z blagom; je zaskrbljen zaradi vse bolj neuravnoteženih trgovinskih in naložbenih odnosov med EU in Kitajsko, kar se izraža tudi v tem, da je EU v letu 2022 zabeležila rekorden trgovinski primanjkljaj v višini 396 milijard EUR ter da je v nekaterih kritičnih sektorjih odvisna od uvoza in naložb iz Kitajske; opozarja na neuravnoteženo mednarodno trgovinsko politiko Kitajske v okviru njene strategije dvojnega kroženja; poziva Komisijo, naj Kitajsko opozori na pomisleke EU glede njenih upravljanih trgovinskih praks;

13.meni, da je ključno področje kritične infrastrukture EU njena mreža raziskovalnih inštitutov ter raziskovalnih in razvojnih ustanov, ki imajo – poleg ključnih področij, kot je vesoljska obramba – pomembno vlogo pri zmožnosti EU, da izpolni svoje zaveze glede zelenega in digitalnega prehoda; opozarja na varnostne ranljivosti, povezane s prisilnimi prenosi tehnologije, krajo intelektualne lastnine in uhajanjem znanja, tako v EU kot v tujini; poziva k večji previdnosti pri upoštevanju takih groženj za sposobnost EU, da inovira in spodbuja rast;

14.ugotavlja, da so kitajska podjetja že vodilna na področjih ključnih tehnologij, ki se uporabljajo v sektorjih, kot so brezžična infrastruktura 5G, brezpilotni zrakoplovi, baterije, hiperzvočni izstrelki, sončna in vetrna energija ter kriptovalute; izraža zaskrbljenost zaradi uporabe teh tehnologij in odvisnosti, ki jih ustvarjajo; v zvezi s tem ugotavlja, da je s kitajsko opremo postavljenih 100 % radijskega dostopovnega omrežja (RAN) 5G na Cipru in 59 % v Nemčiji; poudarja, da se to ne sklada s smernicami EU iz „zbirke orodij za varnost 5G“ za zmanjšanje varnostnih tveganj v omrežjih, ter poziva Svet in Komisijo, naj iz funkcij jedrnega omrežja odstranita uporabo opreme in programske opreme proizvajalcev s sedežem v Ljudski republiki Kitajski; opozarja, da je družba Huawei do junija 2023 sodelovala v enajstih projektih v okviru programa Obzorje Evropa, s čimer je prejela skupno 3,89 milijona EUR sredstev; zato poziva EU in evropske institucije, naj sistematično preverjajo kitajska podjetja, ki imajo neposredne ali posredne koristi od evropskih programov, ki so strateškega pomena za EU, in po potrebi prekinejo njihovo sodelovanje; poleg tega poziva Komisijo, naj predlaga dodatne varnostne standarde za kitajske dobavitelje omrežja 5G in omrežja 6G naslednje generacije;

15.meni, da aplikacija TikTok, ki je v lasti kitajskega konglomerata ByteDance, krši evropski okvir o zasebnosti podatkov, zaradi česar predstavlja potencialno tveganje in vir dezinformacij, ki jih podpira Kitajska; pozdravlja odločitev institucij EU in več držav članic EU, da začasno onemogočijo uporabo aplikacije TikTok na službenih napravah, pa tudi na zasebnih napravah, ki uporabljajo storitve institucij za mobilne naprave;

16.opozarja, da je zaradi poslabšanja varnostnega okolja v Evropi, njenem sosedstvu in po svetu potreben nujen razmislek o tem, kako povečati odprto strateško avtonomijo EU in zmanjšati njeno odvisnost od držav, kot je Ljudska republika Kitajska, in sistemskih tekmecev, ki ogrožajo varnost EU; poudarja, da je treba preprečiti, da se občutljive nastajajoče tehnologije in ključno blago z dvojno rabo, zlasti tisto, ki je kritično za varnost in obrambo EU, prenašajo na problematične destinacije, ki si prizadevajo za strategije združevanja vojaških in civilnih vidikov, ali v njih sodelujejo; meni, da je vzpostavitev elektronskih carinskih sistemov in sistemov za izdajanje izvoznih dovoljenj po vsej EU ključni korak k učinkovitemu skupnemu evropskemu nadzoru izvoza, in poziva vse države članice, naj poskrbijo, da bodo ti sistemi delovali pred koncem leta 2024; poleg tega poziva institucije in države članice EU, naj okrepijo sodelovanje s čezatlantskimi in drugimi podobno mislečimi partnerji pri zaščiti kritične infrastrukture ter zaščitijo demokracijo in ohranijo naše skupne vrednote, varnost in blaginjo;

17.je še vedno zaskrbljen, ker postaja evropska kritična infrastruktura – od telekomunikacijskih omrežij do pristanišč – vse bolj dovzetna za zunanji vpliv; zato pozdravlja nedavne zakonodajne ukrepe za povečanje odpornosti kritičnih subjektov v EU; vendar z zaskrbljenostjo ugotavlja, da so te pobude v veliki meri omejene na postopke pregleda neposrednih tujih naložb, zaradi česar ima Kitajska komunistična partija na voljo druge kanale za pridobitev dostopa do kritičnih sredstev in vpliva nanje, tudi z zajetjem elit, prenosi tehnologije in intelektualne lastnine, pa tudi z odvisnostjo v dobavnih verigah in na prodajnih trgih; ugotavlja, da je vzpostavitev pronicljivega okvira za oceno in evidentiranje tveganj nujna za opredelitev sredstev kritične infrastrukture in njihove občutljivosti; meni, da je treba evidentirati, spremljati in oceniti dostop Kitajske in drugih tretjih držav do kritične infrastrukture v EU ter po potrebi skupaj sprejeti blažilne ukrepe; v zvezi s tem poziva Komisijo, naj ob podpori držav članic pripravi izčrpen seznam kritičnih sredstev in sistematično oceni njihovo ranljivost za zunanje vplive; zato poziva k razširitvi zakonodajnih pobud, da bodo obravnavale ta tveganja;

18.poziva Komisijo, naj pred koncem tega parlamentarnega obdobja Parlamentu posreduje podrobno analizo trgovinskih tveganj v zvezi s tehnologijami, kot so polprevodniki, kvantno računalništvo, blokovne verige, vesolje, umetna inteligenca in biotehnologije, ter morebitne potrebe po ukrepanju EU na teh področjih;

19.opozarja, da uredba o pregledu neposrednih tujih naložb Uredba (EU) 2019/452 z dne 19. marca 2019 o vzpostavitvi okvira za pregled neposrednih tujih naložb v Uniji (UL L 79 I, 21.3.2019, str. 1). obravnava tveganja za varnost in javni red, ki izhajajo iz naložb iz držav zunaj EU; ugotavlja, da ima mehanizem pregleda ključno dodano vrednost kot ustrezno orodje, ki EU in državam članicam omogoča boljši strateški pregled in situacijsko zavedanje, kar zadeva trende, cilje, sredstva in metode, ki jih tuji akterji uporabljajo za povečanje svojega gospodarskega in političnega vpliva; poziva, naj se sedanji instrumenti, ki obravnavajo neposredne tuje naložbe in tuje subvencije, razširijo, da bodo vključevali splošne postopke pregleda za vse deležnike, vključene v projekte kritične infrastrukture EU, in zajemali vse načine sodelovanja v prizadevanjih v zvezi s kritično infrastrukturo, tudi projekte sodelovanja, partnerstva in prenose tehnologije; poudarja tudi, da je rutinsko ocenjevanje projektov kritične infrastrukture, pri katerih sodelujejo deležniki, ki niso iz EU, bistvenega pomena, in meni, da bi moral ta proces zajemati pregledovanje lastniških struktur, odvisnosti v dobavnih verigah in prenosov tehnologije, ki so povezani s temi projekti; poleg tega meni, da je treba vzpostaviti standarde skrbnega pregleda, da bi ugotovili, kakšen vpliv ima Kitajska na vlagatelje v kritično infrastrukturo EU, ter poudarja, da bi se moral ta pristop uporabljati enako za države kandidatke in potencialne države kandidatke; poudarja, da so za zaščito infrastrukture navsezadnje odgovorne države članice, ki pa doslej niso dosledno izvajale veljavnih smernic o neposrednih tujih naložbah; je v zvezi s tem zelo zaskrbljen, ker vse države članice nimajo ali ne uporabljajo mehanizmov za pregled tujih naložb v kritično infrastrukturo; nujno poziva države članice, naj dosledno izvajajo veljavno zakonodajo v zvezi z neposrednimi tujimi naložbami in odpornostjo kritičnih subjektov;

20.v zvezi s tem obžaluje, da ni ustreznega preverjanja tveganj vmešavanja v javna naročila v zvezi z varnostno opremo, kot v primeru pogodbe, ki jo je letališče v Strasbourgu podpisalo za namestitev varnostnih skenerjev in vrat, ki jih dobavlja evropska podružnica kitajskega podjetja Nuctech, ki je delno v lasti kitajske vlade in je povezana s politiko „Združene fronte“; opozarja, da bi vsaka tovrstna tehnologija lahko vključevala vgrajene varnostne vrzeli ali bi se do nje lahko dostopalo med vzdrževanjem; pozdravlja pa odločitev romunske vlade, da prekine pogajanja z družbo China General Nuclear Power Corporation (GCNPC) o gradnji jedrskih reaktorjev 3 in 4 v Cernovodi;

21.vendar poudarja, da je treba najti strateško ravnovesje med odprtostjo enotnega trga EU in njegovo privlačnostjo za naložbe na eni strani ter obrambo kritične infrastrukture in avtonomije EU na drugi strani ter pri tem upoštevati ranljivosti EU na področju varnosti, zlasti kar zadeva gospodarsko prisilo ali grožnje celovitosti kritične infrastrukture EU;

22.poziva Komisijo, naj preuči načine, kako bi njena mnenja o pregledu neposrednih tujih naložb dobila večjo težo, da bi preprečila izkrivljanje enotnega trga in tekmovanje v zniževanju standardov med državami članicami; poziva Komisijo in države članice, naj povečajo usklajenost, tudi z nabiranjem ustreznega strokovnega znanja, in naj v celoti izvajajo uredbo o pregledu neposrednih tujih naložb; meni, da je mogoče in potrebno okrepiti uredbo ob njenem prihodnjem pregledu ob koncu leta; spodbuja Komisijo, naj predstavi ambiciozen zakonodajni predlog revidirane uredbe, ki bo obravnaval vse vrzeli, ki so se pojavile med njenim izvajanjem, in hitro oceni možnost zakonodajnega predloga o mehanizmu pregleda izhodnih naložb; priporoča, naj se vsak predlagani mehanizem pregleda izhodnih naložb opira na oceno učinka, ki vključuje ustrezno posvetovanje s podjetji, da bi čim bolj zmanjšali morebitne negativne posledice za evropsko konkurenčnost;

23.pozdravlja novi pristop zmanjševanja tveganj v predlagani evropski strategiji za gospodarsko varnost z dne 20. junija 2023, katere cilj je čim bolj povečati koristi gospodarske odprtosti EU ter zaščititi, spodbujati in okrepiti odprto strateško avtonomijo EU, hkrati pa čim bolj zmanjšati tveganja, ki izhajajo iz gospodarskih odvisnosti in njihove morebitne uporabe kot orožja, vključno z naložbami in raziskovalnim sodelovanjem v ključnih omogočitvenih tehnologijah za vojaško uporabo, med drugim na področju kvantnega računalništva, naprednih polprevodnikov in umetne inteligence; poziva k hitremu sprejetju predlogov visokega predstavnika in Komisije, države članice pa poziva, naj popolnoma izvajajo razširjeni regulativni okvir EU, da bi izključile subjekte, ki bi lahko prispevali k združevanju vojaških in civilnih vidikov, ter poiščejo alternative za projekte, ki jih Kitajska financira v EU, in sicer z razvojem celovitega pristopa k skupnemu prepoznavanju, ocenjevanju in obvladovanju tveganj za evropsko gospodarsko varnost;

24.pozdravlja tudi predlog visokega predstavnika in Komisije, namenjen preprečevanju uhajanja občutljivih nastajajočih tehnologij s pripravo seznama tehnologij z dvojno rabo, ki bo temeljil na ozko opredeljenih in v prihodnost usmerjenih merilih, kot so morebitna omogočitvena in preobrazbena narava tehnologije, tveganje združevanja vojaških in civilnih vidikov ter zlorabe tehnologije za kršenje človekovih pravic; poziva Komisijo in države članice, naj čim prej opredelijo in izvedejo ustrezne zaščitne ukrepe za tehnologije z dvojno rabo;

25.v zvezi s tem poziva Komisijo, naj ob usklajevanju z državami članicami oblikuje mehanizem za hitro odzivanje za primere, v katerih se odkrije dvojna raba ali zloraba infrastruktur v EU, ki so v kitajski lasti oziroma je Kitajska udeležena v njihovem lastništvu ali ima zanje koncesijo, da bi se lahko uporabil za preklic pravic do koncesije in/ali zamrznitev pravice do uporabe v primerih lastništva in udeležbe v lastništvu; poziva Komisijo, naj Parlamentu letno poroča o:(a)odkriti morebitni dvojni rabi strateške infrastrukture, ki Kitajski nudi logistično in obveščevalno podporo;(b)doslednem spoštovanju trgovinske zakonodaje EU, zlasti v zvezi s potrebno skrbnostjo, bojem proti prisili in blagom, proizvedenim s prisilnim delom, ki vstopa na trg EU;

26.pozdravlja sprejetje evropskega akta o čipih, s katerim se bo povečala sposobnost EU za proizvodnjo polprevodnikov in oblikoval strateški zemljevid, med drugim, vrzeli v zmogljivostih v vrednostni verigi polprevodnikov v EU, s čimer se bo omejila odvisnost EU od tretjih držav, kot je Kitajska; poziva k dodatnim predlogom za zaščito proizvodnih in dobavnih verig kritične infrastrukture in materialov v EU; nadalje poziva Komisijo in države članice, naj razvijejo dodatne pobude za omogočanje tesnejšega usklajevanja in sodelovanja s podobno mislečimi partnerji in zavezniki ter naj spremljajo in nadalje razvijajo – kadar je to mogoče in v skladu s ciljem EU za zmanjšanje dodatne odvisnosti – svetovne proizvodne zmogljivosti in dobavne verige kritične infrastrukture in materialov, ki so ključni za varnost in obrambo EU; posebej opozarja na Tajvan, ki ima pomembno vlogo v svetovnih dobavnih verigah in mednarodnem redu, ki temelji na pravilih; ponovno poudarja, da že dolgo podpira dvostranski sporazum o naložbah med EU in Tajvanom ter vse dogovore, ki so vzajemno koristni za dvostransko trgovino in naložbe;

27.poziva Komisijo, naj predlaga nov zakonodajni okvir za zmanjšanje varnostnih tveganj, ki jih predstavljajo dobavitelji sistemov podmorskih kablov, vključno s strožjim spremljanjem in pogostim preverjanjem lastniških struktur teh dobaviteljev, njihovih prejšnjih naložb v sisteme podmorskih kablov ter bližine teh sistemov evropskim in zavezniškim vojaškim oporiščem; poudarja, da je treba dobaviteljem sistemov kablov, kot so kitajska podjetja, preprečiti izmenjavo podatkov z obveščevalnimi službami, razen kadar gre za zaščito infrastrukture pred zunanjimi vdori ali škodljivimi napadi; v zvezi s tem poziva k pobudam za nadaljnji razvoj evropskih podjetij ali podjetij s sedežem v Evropi na področju sistemov podmorskih kablov;

28.poudarja, da morajo odzivi EU temeljiti na razširjenem razumevanju ustrezne strateške slike, ki je osredotočena na ocene ogroženosti na ravni več politik in več držav ter študije ranljivosti na področju kritične infrastrukture; meni, da bi lahko decentraliziran ali malomaren pristop brez jasne prepoznavnosti in nadzora projektov, ki so strateškega pomena za evropsko obrambo in varnost, močno škodoval geopolitičnim interesom EU Tematski sektor za zunanje odnose Generalnega direktorata za zunanjo politiko Unije, Security implications of China-owned critical infrastructure in the European Union (Varnostne posledice kitajskega lastništva kritične infrastrukture v Evropski uniji), junij 2023.; opozarja na ranljivosti, povezane s tujim vmešavanjem, zlasti v informacijskem prostoru, ter na medsebojno delovanje projektov neposrednih tujih naložb in operacij manipuliranja z informacijami s strani zlonamernih tujih akterjev;

29.izraža zaskrbljenost zaradi prodora Ljudske republike Kitajske na trg EU in v njeno širšo soseščino; poziva Komisijo in Evropsko službo za zunanje delovanje, naj poskrbita, da se bodo ukrepi, sprejeti za povečanje odpornosti EU na vpliv Kitajske, vključno z zmanjševanjem tveganj, diverzifikacijo in zmanjšanjem kritične odvisnosti, razširili tudi na najtesnejše partnerice EU, predvsem države pristopnice in tiste, ki so del sosedske politike EU;

30.opozarja, da imajo pomorske sile Ljudske republike Kitajske sredstva in pravna orodja, s katerimi se lahko kitajske civilne ladje in infrastruktura uporabljajo za vojaške in varnostne namene; meni, da lahko Kitajska uporabi svojo civilno komercialno infrastrukturo za podporo prisotnosti Ljudske osvobodilne vojske v tretjih državah; opozarja, da združevanje vojaških in civilnih vidikov Ljudski osvobodilni vojski omogoča dostop do tujih pristanišč, kar ji posledično omogoča predhodno logistično podporo za ohranjanje pomorskih napotitev na območja, kot so Indijski ocean, Sredozemsko morje in Atlantski ocean; poudarja, da je tveganje vohunjenja največje, kadar se kitajska civilna komercialna sredstva nahajajo v logističnih vozliščih v bližini pomorskih oporišč EU in Nata ali upravljavcev pristanišč, ki so podpisala sporazume za zagotavljanje logistične podpore evropskim podjetjem; poziva države članice, naj nujno obravnavajo potrebo po zmanjšanju tveganja vohunjenja in sabotaže v kritični infrastrukturi, zlasti tisti z vojaško funkcijo, kot so pristanišča, ki jih uporablja Nato; v zvezi s tem poudarja, da morata EU in Nato sodelovati pri razvoju dolgoročnega načrta za zoperstavljenje strategiji združevanja vojaških in civilnih vidikov, ki jo Kitajska zasleduje v Evropi, ter poziva k celovitemu izvajanju končnega ocenjevalnega poročila, ki ga je pripravila projektna skupina EU-NATO Evropska komisija, EU-NATO Task Force on the resilience of critical infrastructure: Final assessment report (Projektna skupina EU-NATO za odpornost kritične infrastrukture: končno ocenjevalno poročilo), junij 2023.;

31.ugotavlja, da so pristanišča vrata v svet in imajo zato ključno vlogo v gospodarstvu EU; z zaskrbljenostjo ugotavlja, da so subjekti v lasti ali pod nadzorom Kitajske strateško povečali svoje deleže v evropskih pristaniščih in pristaniški infrastrukturi; poziva Komisijo, naj predstavi strateški okvir politike EU za zmanjšanje in omejitev vpliva in operativnega nadzora Kitajske in drugih režimov; opozarja tudi, da Ljudska republika Kitajska projecira moč v tujini tako, da uporablja mrežo trgovskih pristanišč in objektov z dvojno rabo, ki kitajski mornarici nudijo logistično in obveščevalno podporo; ugotavlja, da so kitajska podjetja leta 2022 imela v lasti ali upravljala terminale v 96 pristaniščih v 53 državah; ugotavlja tudi, da so vojne ladje mornarice Ljudske osvobodilne vojske v vsaj devetih pristaniščih, od katerih sta dve v Evropi, opravile obsežna popravila ali vzdrževalna dela na plovilu in opremi; poudarja, da obiski mornarice razkrivajo področja vpliva, prednostna območja operacij, cilje zbiranja obveščevalnih podatkov in prednostna sodelovanja;

32. poudarja, da je potreben geopolitični pristop h globalnemu sodelovanju na področju kritične infrastrukture, da bi se EU lahko uspešno soočila z novimi varnostnimi izzivi; ugotavlja, da so tretjino vse afriške infrastrukture, zgrajene od leta 2010, vključno s približno 50 % afriških omrežij 3G in 70 % omrežij 4G, financirala in zgradila kitajska podjetja v državni lasti; poudarja, da je Kitajska v zadnjih 20 letih svoje trgovinske, naložbene in posojilne obveznosti z afriškimi vladami in njihovimi podjetji, ki so v državni lasti, povečala za 160 milijard USD, pri čemer ima le malo pogodbenih obveznosti oziroma so te nepregledne, in sicer predvsem na področju prevoza, proizvodnje električne energije, rudarstva in telekomunikacij; poudarja zlasti dejstvo, da je eno samo kitajsko telekomunikacijsko podjetje zgradilo do 70 % afriške infrastrukture informacijske tehnologije, ter vlogo kitajskih podjetij pri financiranju, gradnji, širitvi in obnovi vsaj 14 občutljivih znotrajvladnih afriških telekomunikacijskih omrežij; je zaskrbljen, ker je kitajski model očitno privlačen za mnoge države, ki ne morejo ali nočejo izpolniti zahtev EU za dostop do enakovrednih ravni financiranja, s čimer se širi kitajski vpliv na škodo partnerstev EU in povzroča tveganje nevzdržnega dolga za te države, kar negativno vpliva na njihov dolgoročni razvoj v škodo lokalnega prebivalstva; poziva Komisijo, Evropsko službo za zunanje delovanje in države članice, naj si bolj prizadevajo za izvajanje naložbenega svežnja Global Gateway v višini 150 milijard EUR, ki je bil dogovorjen na šestem vrhu EU-AU februarja 2022, tudi s privabljanjem naložb iz zasebnega sektorja; poziva Svet in Komisijo, naj hitro izvedeta projekte, zlasti usmerjevalne projekte, v okviru te pobude;

33.z zaskrbljenostjo ugotavlja, da bi se lahko strategija Ljudske republike Kitajske za vzpostavitev „baze za sodelovanje v okviru modrega gospodarstva“ vzdolž afriške obale, tudi z gradnjo ribiških plovil in objektov za njihova popravila, uporabljala tudi za vojaške namene; poudarja, da tovrstni sporazumi in licence z afriškimi državami na splošno niso dovolj podrobni in pregledni; izpostavlja morebitne geopolitične posledice za EU, še posebej v tretjih državah, v katerih deluje;

34.naroči svoji predsednici, naj to resolucijo posreduje podpredsedniku Komisije/visokemu predstavniku Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, Svetu in Komisiji.