1.ugotavlja, da še ni dokončne opredelitve pojmov „metaverzum“ in „virtualni svet“;

2.v zvezi s tem pozdravlja predlagano opredelitev v sporočilu Komisije, ki je osredotočena na poglavitne značilnosti virtualnih svetov: „/v/irtualni svetovi so vztrajna in potopitvena okolja ter temeljijo na tehnologijah, vključno s 3D in razširjeno resničnostjo (XR), ki omogočajo združevanje fizičnih in digitalnih svetov v realnem času za različne namene, kot so oblikovanje, priprava simulacij, sodelovanje, učenje, socializacija, opravljanje transakcij ali nudenje razvedrila“; poudarja, da mnoge tehnologije, imenovane virtualni svetovi, obstajajo že dolga leta; poudarja, da bi se morala prihodnja evropska strategija opirati na raziskave, znanstvene dokaze in družbeni pomen;

3.poudarja, da bo za popoln razvoj ekosistema medsebojno povezanih virtualnih svetov pomembno spodbujati standardizacijo in interoperabilnost;

4.poudarja, da bi morali virtualni svetovi, dostopni v EU, spoštovati etične vrednote, načela in temeljne pravice, zapisane v Listini Evropske unije o temeljnih pravicah UL C 303, 14.12.2007, str. 1. in veljavni zakonodaji EU, in sicer o standardih zasebnosti in varnosti podatkov, o izmenjavi podatkov, moderiranju vsebin, boju proti nadlegovanju in sovražnemu govoru, kibernetski varnosti, pravicah delavcev, varstvu potrošnikov in otrok, zahtevah glede dostopnosti, spoštovanju pravic intelektualne lastnine, varstvu strokovnega znanja in poslovnih skrivnosti, preprečevanju spletnih zlorab in goljufij ter o tekmovalnih in pravičnih trgih;

5.želi opozoriti, da bi bilo treba virtualne svetove razvijati in uporabljati v skladu s splošnim načelom, da bi moralo biti to, kar je nezakonito zunaj spleta, nezakonito tudi v spletu, in zagotoviti, da se bodo v celoti spoštovale pravice ljudi kot uporabnikov, potrošnikov, delavcev, vlagateljev imetnikov pravic in ustvarjalcev, pri tem pa bo treba posebno pozornost nameniti otrokom;

6.poudarja, da se za različne vidike virtualnih svetov že uporabljajo naslednji zakonodajni akti: akt o digitalnih storitvah, akt o digitalnih trgih, akt o upravljanju podatkov, akt o podatkih, predlagani akt o umetni inteligenci, splošna uredba o varstvu podatkov Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (UL L 119, 4.5.2016, str. 1). (GDPR) uredba o splošni varnosti proizvodov, direktiva o nepoštenih poslovnih praksah, uredba o trgih kriptosredstev, evropska digitalna identiteta, direktiva o avtorskih pravicah na enotnem digitalnem trgu, uredba o blagovni znamki EU; direktiva o varstvu poslovnih skrivnosti; evropski akt o dostopnosti in direktiva o spletni dostopnosti;

7.poudarja, da je pomembno spremljati skladnost in skrbeti za učinkovito izvrševanje veljavnih pravnih instrumentov; poziva Komisijo, naj v sodelovanju z različnimi deležniki, vključno s predstavniki civilne družbe in organizacij za varstvo potrošnikov, ter akademskimi krogi pripravi smernice in primere dobre prakse, v katerih bodo pojasnjene pravne obveznosti in odgovornosti vseh deležnikov, vključenih v virtualne svetove, kot so operaterji platform, ponudniki storitev, razvijalci in uporabniki, v skladu z veljavnim pravom EU;

8.poudarja, da je bistvenega pomena, da Komisija redno preverja ustreznost veljavnih pravnih instrumentov, namreč glede morebitnega pregleda direktive o nepoštenih poslovnih praksah, direktive o pravicah potrošnikov Direktiva 2011/83/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2011 o pravicah potrošnikov, spremembi Direktive Sveta 93/13/EGS in Direktive 1999/44/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi Direktive Sveta 85/577/EGS in Direktive 97/7/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 304, 22.11.2011, str. 64). in direktive o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah (UL L 95, 21.4.1993, str. 29)., ter poudarja, da bi bilo treba pri vsej prihodnji zakonodaji o virtualnih svetovih preprečiti prekrivanje in nedoslednosti ter po potrebi zapolniti pravne praznine;

9.ugotavlja, da so kljub temu že odprla nekatera regulativna vprašanja, in sicer na področju mednarodnega zasebnega in civilnega prava ter prava intelektualne lastnine, kot je navedeno v spodnjih razdelkih;

10.poudarja, da so nedavne raziskave pokazale, da so podatki senzorjev navidezne resničnosti enako edinstveno prepoznavni kot odčitki prstnih odtisov in se lahko uporabijo za sklepanje o različnih lastnostih, kot so starost, spol, prihodki, etnična pripadnost, invalidski status, počutje in čustveno stanje; meni, da to sproža pomembne etične in pravne pomisleke, zlasti v zvezi s ciljno usmerjenim vedenjskim oglaševanjem, kar bi bilo treba ustrezno reševati; poudarja, da bi z odpravo teh etičnih pomislekov v zvezi z zbiranjem velikih količin osebnih podatkov, vključno z občutljivimi podatki o uporabnikih, kot so biometrični in vedenjski podatki, čustveni odzivi in haptične informacije, deloma zagotovili, da bodo uporabniki seznanjeni, da se ti podatki zbirajo, in da se privolitev v zbiranje teh podatkov ne bi pridobilo samo ob vstopu v virtualni svet, temveč za vsako posamično uporabo, v skladu z načeli uredbe o varstvu osebnih podatkov, na primer o vgrajeni zasebnosti in omejitvi namena;

11.poudarja, da bi morali virtualni svetovi, kadar se v skladu s pravom Unije ali nacionalnim pravom ne zahteva identifikacija uporabnika zaradi odgovornosti, ter če je to tehnično izvedljivo in razumno, omogočati anonimno uporabo storitev kot varovalni ščit za zasebnost in učinkovito preprečiti nepooblaščeno razkritje podatkov, krajo identitete in druge oblike zlorabe osebnih podatkov, zbranih na spletu;

12.glede tega ugotavlja, da so ukrepi, ki jih je Komisija v svojem sporočilu predlagala za ozaveščanje, izboljševanje digitalnih veščin in digitalno opismenjevanje ter za večji dostop uporabnikov do najpomembnejših tehnologij, zlasti z lažjim dostopom do visokohitrostne internetne infrastrukture in ustrezne opreme, odločilnega pomena za preprečevanje digitalnega razkoraka in bi jih bilo treba izvesti čim prej, da bi podprli vključujočo in konkurenčno digitalno družbo ter da pri tem hitrem tehnološkem razvoju nihče ne bo zapostavljen;

13.poudarja, da se lahko izkaže, da nekatera tradicionalna ozemeljska načela o pravu, ki se uporablja, in pristojnosti niso ustrezni za virtualne svetove, ki so zaradi uporabe decentraliziranih tehnologij, kot je blokovna veriga, neteritorialni, kar povzroča težave pri zagotavljanju uporabe prava EU ter varstvu pravic potrošnikov in podjetij;

14.natančneje ugotavlja, da lahko do virtualnih svetov dostopa kdorkoli od koderkoli po svetu, zato ni primerno niti „mozaično merilo“, ki ga je določilo Sodišče Evropske unije in v skladu s katerim lahko oškodovanec zahteva odškodnino pred sodišči držav, v katerih je nastal vsaj del škode; vseeno pa želi opomniti, da je Sodišče določilo dodatno merilo, ko lahko oškodovanci zahtevajo odškodnino pri sodiščih države, v kateri imajo glavni interes, in potrjuje, da bi lahko razmislili o kodifikaciji tega merila v uredbi Bruselj I;

15.ugotavlja, da opredelitev pojma „potrošnik“ v uredbi Bruselj I trenutno temelji na neposrednem pogodbenem razmerju, ki pa ga na primer ni med izdajateljem nezamenljivega žetona (NFT) in kupcem, kadar je žeton dan na sekundarni trg; ugotavlja, da v tem primeru končni kupec v primeru spora z izdajateljem ne bi imel pravice do sodnega varstva, ki ga potrošnikom zagotavlja uredba Bruselj I;

16.poziva Komisijo, naj upošteva tovrstne in druge potencialno problematične okoliščine ter naj oceni ustreznost sedanjih določb mednarodnega zasebnega prava, ki se uporablja v EU, in naj po potrebi predlaga spremembe, s katerimi bi zagotovili, da se državljanom in podjetjem ne bo treba sistematično pravdati pred tujimi sodišči ali na podlagi tujega prava, če bodo želeli uveljaviti svoje pravice, in bomo s tem zagotovili, da bodo njihove pravice v regulativnem okviru EU v celoti zajamčene, saj je treba tudi upoštevati, da zlasti podjetja, ki niso iz EU, delujejo po načelu izbire najugodnejšega sodišča;

17.ugotavlja, da se v naslednjem desetletju pričakuje, da se bosta povečala tako število kot gospodarski pomen trgovinskih poslov v virtualnih svetovih; glede tega poudarja, da je treba zagotoviti, da bodo ponudniki virtualnega blaga in storitev prepoznani in odgovorni za vso škodo, ki jo povzročijo njihovi proizvodi;

18.opozarja na pomisleke v zvezi z oglaševalskimi tehnikami, ki se uporabljajo pri prodaji tako imenovanih virtualnih nepremičnin, kot so stavbe ali parcele v virtualnem svetu, ki ga predstavlja nezamenljivi žeton, saj bi uporabniki utegnili verjeti, da so pridobili dejansko lastninsko pravico, čeprav v praksi dobijo zgolj licenco za uporabo virtualne „parcele“; poudarja, da je pomembno zagotoviti, da bodo veljavni pogoji pregledni, jasni, pravični in zlahka razumljivi, zlasti ker se je pokazalo, da uporabniki pogosto ne preberejo pogodbenih pogojev, ker so napisani preveč zgoščeno in tehnično;

19.želi opozoriti, da bi se morala za virtualne svetove v celoti uporabljati pravila o odgovornosti, in poudarja, da je treba uvesti učinkovite ukrepe za preprečevanje in obravnavanje vseh oblik škodljivega ravnanja ter za izvrševanje zakonodaje v skladu s temeljnimi pravicami v virtualnih svetovih, po potrebi vključno z vzpostavitvijo mehanizmov za sporočanje in reševanje sporov, a brez poseganja v pravico do sodnega varstva;

20.je zaskrbljen, da bi lahko uporaba avatarjev in decentraliziranih sistemov, na primer takih, ki temeljijo na tehnologiji veriženja podatkovnih blokov, pomenila velik izziv za to, da bodo storilci škodnih dejanj res odgovarjali za svoja dejanja; meni, da je uvedba učinkovitih sistemov za upravljanje identitete ključnega pomena za pravilno in pravočasno identifikacijo odgovornih in za boj proti lažnim identitetam, tudi zaradi posebnosti, povezanih z upravljanjem decentraliziranih avtonomnih organizacij in kolektivno odgovornostjo; v zvezi s tem pozdravlja, da namerava Komisija preučiti dodano vrednost morebitnega pravnega okvira za decentralizirane avtonomne organizacije;

21.opozarja, da avatar ni pravna oseba, zato je treba vsa vprašanja v zvezi z njegovo pravno in poslovno sposobnostjo, pravicami, obveznostmi in odgovornostmi obravnavati s sklicevanjem na fizično ali pravno osebo, ki ga uporablja; meni, da bi bilo treba, ker se virtualni svetovi razvijajo in postajajo vse bolj kompleksni, razmisliti o tem, ali bi bilo avatarjem primerno dodeliti poseben pravni status; meni, da bi morala biti avatar ali oseba, ki stoji za njim, prepoznavna in da bi se moralo uporabljati načelo poznavanja podjetja in stranke;

22.poudarja, da se pravo EU o varstvu pravic intelektualne in industrijske lastnine v celoti uporablja tudi za virtualne svetove, vključno z avtorsko pravico, blagovnimi znamkami, patenti, modeli in poslovnimi skrivnostmi; kljub temu poudarja, da razvoj virtualnih svetov prinaša nove izzive na področju uveljavljanja pravic intelektualne lastnine, identifikacije kršiteljev in vprašanj v zvezi s kolizijskimi pravili o pravu, ki se uporablja, in v zvezi s sodno pristojnostjo;

23.želi opomniti, da morajo operaterji platform, ponudniki storitev in uporabniki v virtualnih svetovih spoštovati izključne pravice imetnikov pravic in njihovo pravico do pravičnega nadomestila; poudarja, da je za uporabo vsebin, zaščitenih s pravicami intelektualne lastnine, tudi v digitalni obliki na elektronskem mediju, kot so nezamenljivi žetoni, potrebna odobritev z licenciranjem ali dodelitvijo, razen če za dano uporabo velja izjema ali omejitev varstva pravic intelektualne lastnine (kot so zasebne kopije, izobraževalni nameni, raziskave, citiranje, recenzija, parodija ali pastiš); v zvezi s tem ponovno poudarja, kako pomembno je doseči preglednost glede obsega licenc, na primer teritorialnih licenc, zato da bodo uporabniki znali določiti, katere uporabe vsebin v virtualnih svetovih, ki so zaščitene s pravicami intelektualne lastnine, so zajete z licencami, ki jih imajo, in pa za to, da bodo lahko ustvarjalci in imetniki pravic pridobili točna in dejanska poročila o dejanski uporabi zaščitenih del;

24.pozdravlja posodobitev dvanajste izdaje Nicejske klasifikacije, ki omogoča registracijo blagovnih znamk za razrede, kjer je zajeta uporaba blagovnih znamk v virtualnih svetovih; poziva, naj se konkretna uporaba te razvrstitve natančno spremlja; ima vseeno pomisleke zaradi uporabe nezamenljivih žetonov, ki se sklicujejo na blagovne znamke brez dovoljenja njihovih lastnikov, in poziva k izvajanju učinkovitih ukrepov za odkrivanje in obravnavanje teh in drugih primerov kršitev; v zvezi s tem pozdravlja predlog Komisije za razvoj nabora orodij za boj proti ponarejanju;

25.priznava, da se za nalaganje vsebin, ki jih ustvarijo uporabniki, uporabljajo pravila o odgovornosti iz akta o digitalnih storitvah in posebna ureditev iz člena 17 direktive o avtorskih pravicah; vendar meni, da je treba dodatno pojasniti, kako bi se morala dosedanja pravila uporabljati za storitve spletnega deljenja vsebin, ki omogočajo dostopnost vsebin v virtualnih okoljih, in kako bi jih bilo treba izvrševati;

26.poudarja, da nezamenljivi žetoni ne podeljujejo pravic intelektualne lastnine na danem digitalnem sredstvu, in opozarja, da je potrebna večja preglednost, s čimer bomo preprečili goljufije in pogosto zmedo med pravico do žetona in pravico do osnovne zaščitene vsebine;

27.je seznanjen, da nezamenljivi žetoni in druge ponudbe, ki temeljijo na blokovnih verigah, omogočajo nenehno nadaljnjo prodajo sredstev, ki temeljijo na avtorsko zaščitenih delih, prek spletnih transakcij, in meni, da je treba pri vsaki nadaljnji prodaji teh sredstev avtorjem zagotoviti ustrezno in sorazmerno nadomestilo;

28.želi opozoriti, da v skladu z veljavnimi pravili izdelki, ki jih sistemi umetne inteligence samostojno ustvarijo, morda niso upravičeni do varstva avtorskih pravic, saj je načelo izvirnosti povezano s fizično osebo, pojem „intelektualna stvaritev“ pa predpostavlja avtorjevo osebnost; poleg tega opozarja na razliko med človeškimi stvaritvami, ki jih podpira umetna inteligenca, in stvaritvami, ki jih umetna inteligenca ustvari samostojno; želi spomniti, da se sedanji okvir za intelektualno lastnino sicer uporablja za stvaritve s pomočjo umetne inteligence, a izdelki, ki jih samostojno ustvarja umetna inteligenca, sprožajo nove regulativne izzive na področju varstvo pravic intelektualne lastnine, kot so vprašanja lastništva, avtorstva in izumiteljstva, pa tudi ustrezno plačilo in vprašanja, povezana z morebitno koncentracijo na trgu; pozdravlja zavezo Komisije iz akcijskega načrta za intelektualno lastnino, da bo sodelovala v razpravah deležnikov o tem, kako pristopiti k izzivom, ki jih prinašajo izumi in stvaritve, podprte z umetno inteligenco; poziva Komisijo, naj razmisli o razširitvi dometa tega dialoga, da bi čim širše zajela vsa vprašanja, povezana z umetno inteligenco in tudi z generativno umetno inteligenco;

29.poudarja, da bodo virtualni svetovi odprli priložnosti za zagotavljanje javnih storitev splošnega pomena, ki bodo koristne za državljane; vendar poudarja, da je treba zagotoviti vključitev in dostopnost za vse uporabnike v EU v smislu stroškov in uporabe strojne opreme ter razumevanja programske opreme; ugotavlja, da je dostopnost izrazito pomembna, ko gre za zagotavljanje, da ranljive skupine prebivalstva, kot so starejši, invalidi, otroci in ljudje, ki živijo na podeželskih in oddaljenih območjih, pridobijo osnovna digitalna znanja in veščine za sodelovanje v virtualnih svetovih, pri čemer bi bilo treba upoštevati vidike, kot so geografska lega, spol, stopnja izobrazbe in socialno-ekonomski položaj;

30.v zvezi s tem dodaja, da je digitalna pismenost izjemno pomembna za zagotavljanje varne in družbeno koristne ter obveščene in odgovorne uporabe virtualnih svetov, zato da se prepreči zasvojenost uporabnikov, pristranskost in diskriminatorne prakse, da se v virtualnem okolju zoperstavimo dezinformacijam, manipuliranju in zlorabam, pa tudi za uveljavljanje demokratičnega nadzora;

31.poudarja, da je treba uvesti učinkovite izobraževalne ukrepe za široko opismenjevanje državljanov o virtualnem svetu in za izpopolnjevanje strokovnjakov z različnih področij, predvsem učiteljev, ter da je treba spodbujati in spodbujati razvoj evropskih talentov in tehnologij, hkrati pa v naravoslovje, tehnologijo, inženirstvo in matematiko pritegniti več ljudi, zlasti več žensk;

32.priporoča, naj se v skladu s priporočili državljanskega foruma nadalje razvije nabor orodij za virtualni svet, namenjen širši javnosti, kot je opisano v sporočilu Komisije, da bi državljanom pomagali bolje razumeti, kako upravljati svoje virtualne identitete, virtualne stvaritve, virtualna sredstva in podatke, ter da bi prispevali k celoviti strategiji EU za virtualne svetove, ki bo trajnostna in osredotočena na človeka;

33.pozdravlja, kot je ugotovila tudi Komisija, pozitivni prispevek odprtokodne skupnosti EU k razvoju osrednjih značilnosti virtualnih svetov, na primer v zvezi z uporabo tehnologije razpršene evidence in drugih tehnologij, potrebnih za pristnost, upravljanje in varnost virtualnih predmetov in identitet;

34.naroči svoji predsednici, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.