P9_TA(2024)0032Virtualni svetovi: priložnosti, tveganja in posledice za politiko za enotni trgResolucija Evropskega parlamenta z dne 17. januarja 2024 o virtualnih svetovih: priložnosti, tveganja in posledice za politiko za enotni trg (2022/2198(INI))Evropski parlament,

–ob upoštevanju člena 24 Listine EU o temeljnih pravicah in Konvencije Združenih narodov o otrokovih pravicah, kot je dodatno opredeljen v splošni pripombi št. 25 o otrokovih pravicah v zvezi z digitalnim okoljem,

–ob upoštevanju člena 54 Poslovnika,

–ob upoštevanju mnenja Odbora za kulturo in izobraževanje,

–ob upoštevanju poročila Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov (A9-0397/2023),

A.ker se svet sooča z največjo preobrazbo doslej, ki jo zaznamuje digitalizacija in ki prinaša korenite spremembe na vseh področjih našega gospodarskega, političnega in družbenega življenja;

B.ker digitalizacija odpira številne priložnosti na področjih, kot so medicina, kultura, izobraževanje, gospodarstvo, varnost in kazenski pregon, in lahko prispeva k reševanju svetovnih problemov, povezanih z revščino in neenakostjo, trajnostnostjo, pa tudi z demokratizacijo procesov ter dostopom do izobraževanja in znanja; ker ponuja tudi nove možnosti za pospešitev prehoda na bolj trajnostne in pravične družbe, če jo ustrezne politike pravilno usmerjajo; ker so za odpravo digitalnega razkoraka, zaradi katerega je trenutno prizadetih 46 % Evropejcev, še vedno potrebne znatne naložbe;

C.ker digitalna preobrazba prinaša tudi precejšne izzive, zaradi katerih bomo morda morali preučiti koncepte in norme, ki so bili doslej temelj gospodarskega in socialnega napredka, ter obenem ohraniti nedotaknjena naša temeljna osrednja načela in vrednote, kot so kulturne politike in avtorske pravice; ker je v digitalnem gospodarstvu opažena prekomerna koncentracija na trgu; poudarja, da je treba zmanjšati tehnološko odvisnost od tretjih držav s prehodom na evropski pristop k virtualnim svetovom, vključno z večjimi in manjšimi operaterji na različnih ravneh vrednostne verige;

D.ker je v EU zavedanje o potencialu porajajočih se tehnologij in izzivih, ki jih prinaša kopičenje moči digitalnih velikanov, opozorilo na potrebo po ponovni vzpostavitvi enakih konkurenčnih pogojev na digitalnem trgu, kar je sprožilo politično in zakonodajno ukrepanje; ker so institucije EU uvrstile zeleni in digitalni prehod med svoja prednostna področja ukrepanja in oblikovanja politik, pri čemer so določile pravila v skladu z vrednotami EU, načeli enakosti in poštene konkurence in temeljnimi pravicami, ob zagotavljanju strateške avtonomije in neodvisnosti;

E.ker bosta prehod na splet 4.0 in razvoj virtualnih svetov lahko pomemben del prihodnosti digitalizacije in eden od pomembnih potencialnih gradnikov za dokončanje digitalnega enotnega trga; meni, da bi bilo treba digitalizacijo, ki je sestavni del spleta 4.0, usklajeno vključiti v enotni digitalni trg, ne da bi ustvarjali ovire; priznava, da virtualni svetovi lahko dopolnjujejo realni svet kot dodatno orodje, vendar ga ne bi smeli nadomestiti in ne bi smeli privesti do izključevanja potrošnikov;

F.ker virtualni svetovi predstavljajo veliko tveganje na različnih področjih, kot so duševno zdravje, konkurenca, varstvo podatkov in varstvo potrošnikov, tudi za ranljive skupine, kot so mladoletniki, starejši in invalidi; ker so potrebne tudi nadaljnje raziskave na tem področju; ker virtualni svetovi predstavljajo tudi večplastne izzive, ki med drugim vključujejo vsebine, ki jih ustvarijo uporabniki, pravice intelektualne lastnine, ukrepe za kibernetsko varnost in temeljne človekove pravice; ker izkušnja virtualnih svetov lahko pomeni izzive za ženske; po podatkih Evropskega inštituta za enakost spolov (EIGE) je vsaka deseta ženska od 15. leta starosti izkusila katero od oblik kibernetskega nasilja; ker je posebna poročevalka OZN za nasilje nad ženskami izjavila, da bodo nove tehnologije neizogibno povzročile različne in nove pojave spletnega nasilja nad ženskami; meni, da bi se lahko neravnovesje med spletnim potrošnikom in trgovcem v virtualnih svetovih še povečalo; poudarja, da tehnologije ne smejo biti zasnovane tako, da bi manipulirale z vedenjem potrošnikov; je seznanjen z vse večjim številom in raznolikostjo proizvodov, vključno s finančnimi produkti, povezanimi z virtualnimi svetovi, kot so nakup virtualnih sredstev, avatarjev in ostalega; poudarja, da so za razvoj ustreznega zakonodajnega okvirja potrebni ciljno usmerjene študije in obsežno posvetovanje s strokovnjaki z različnih področij, od gospodarstva do psihologije in nevrologov; pozdravlja delo industrije v zvezi s tem, hkrati pa poudarja, da je mogoče storiti več;

Splošna načela

1.pozdravlja sporočilo Komisije z dne 11. julija 2023 z naslovom Pobuda EU za splet 4.0 in virtualne svetove: prednost v naslednjem tehnološkem prehodu (COM(2023)0442), poudarja, da mora biti vsaka strategija trajnostna in osredotočena na človeka, hkrati pa mora zaščititi vrednote Evropske unije;

2.je seznanjen z izzivi, povezanimi z odsotnostjo splošno priznane ali dogovorjene opredelitve virtualnih svetov, kar povzroča tudi pomanjkanje usklajevanja politik na nacionalni in nadnacionalni ravni; priznava prizadevanja Komisije za opredelitev virtualnih svetov na način, ki bo usklajen s sporazumnimi značilnostmi, kot so potopljivost, sinhronost in obstojnost;

3.poudarja, da je treba na podlagi raziskav, temeljitih znanstvenih študij in tehničnih posebnosti jasno razlikovati med obstoječimi digitalnimi instrumenti in drugimi možnimi tehnologijami v nastajanju ter pri tem preučiti potrebo po standardizaciji sektorja;

Notranji trg in varstvo potrošnikov

4.ugotavlja, da Evropska komisija v svojem sporočilu sicer še ne navaja potrebe po konkretnem zakonodajnem ukrepanju, a je treba kljub temu skrbno oceniti vsa vprašanja, povezana z razvojem virtualnih svetov in njihovim dejanskim urejanjem z obstoječo zakonodajo; poudarja, da lahko resničen digitalni enotni trg odločilno prispeva k razvoju virtualnih svetov in krepitvi konkurenčnosti EU na svetovni ravni; meni, da je jasen, celovit in regulativni okvir bistvenega pomena, zlasti ko tehnologija doseže zrelost, da se zagotovijo enaki konkurenčni pogoji, ki bodo v celoti izkoristili potencial virtualnih svetov in omogočili njihovo gospodarsko rast;

5.pozdravlja najnovejše regulativne novosti v zvezi s tem, kot so akt o digitalnih storitvah (Uredba (EU) 2022/2065 Uredba (EU) 2022/2065 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. oktobra 2022 o enotnem trgu digitalnih storitev in spremembi Direktive 2000/31/ES (akt o digitalnih storitvah) (UL L 277, 27.10.2022, str. 1).), akt o digitalnih trgih (Uredba (EU) 2022/1925 Uredba (EU) 2022/1925 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. septembra 2022 o tekmovalnih in pravičnih trgih v digitalnem sektorju ter spremembi direktiv (EU) 2019/1937 in (EU) 2020/1828 (akt o digitalnih trgih) (UL L 265, 12.10.2022, str. 1).) in akt o podatkih (2022/0047(COD)), ki ga bosta kmalu potrdila Svet in Evropski parlament; je seznanjen tudi s predlogom akta o umetni inteligenci in akta o kibernetski odpornosti ter s pogajanji o njih, ki so trenutno v teku; meni, da bi morala Komisija redno preverjati ustreznost in skladnost zakonodajnega okvira za digitalni enotni trg, obravnavati nove priložnosti, tveganja ali druge težave, ki se pojavijo v virtualnih svetovih, in po potrebi pripraviti zakonodajne predloge; meni, da bi bilo treba rezultate teh preverjanj objaviti;

6.pozdravlja zavezanost Komisije spremljanju razvoja virtualnih svetov; poziva Komisijo, naj vsaki dve leti pripravi poročilo o tej zadevi ter ga posreduje Parlamentu in Svetu; poziva Komisijo, naj pozornost nameni morebitnemu pojavu težav na spletu 4.0, ki že obstajajo na spletu 3.0, kot so med drugim širjenje dezinformacij, širjenje nezakonitih vsebin, kraja digitalne identitete, kibernetska kriminaliteta, kršitev pravic intelektualne lastnine, kibernetski terorizem, zloraba osebnih podatkov, manipulativna vedenjska ali zasvojevalna zasnova digitalnih storitev, goljufije, spletne teroristične vsebine, spolna zloraba mladoletnikov in kibernetsko ustrahovanje, ter naj razmisli o ustrezni obstoječi zakonodaji, kot sta akt o digitalnih storitvah in prihodnja zakonodaja, ki bo obravnavala ta vprašanja;

7.opozarja, da imajo virtualni svetovi velik gospodarski potencial in da se potrebe po naložbah v potrebno infrastrukturo ter s tem povezane raziskave, inovacije ter preusposabljanje in izpopolnjevanje povečujejo; poudarja, da bi si morali prizadevati, da skupni stroški takšnih naložb ne bodo povzročili zvišanja cen za končne potrošnike; se zaveda, da je za izpolnitev teh ciljev treba povečati razpoložljiva sredstva na ravni EU; poudarja vlogo virtualne, razširjene in prepletene resničnosti kot ključnih tehnologij za razvoj in rast virtualnih svetov, ki uporabnikom zagotavljajo potopitvene in interaktivne izkušnje, obenem pa ugotavlja, da uporaba v industriji in potrošniška uporaba prinašata različne izzive in zahtevajo različne pristope; ugotavlja, da ima lahko tudi razvoj nekaterih modelov umetne inteligence, kot je generativna umetna inteligenca, ključno vlogo pri ustvarjanju in obogatitvi virtualnih okolij; v zvezi s tem poziva Komisijo, naj pozorno spremlja tudi hiter razvoj tehnologije in njen vpliv na digitalni ekosistem;

8.opozarja tudi, da bi ta razvoj lahko pozitivno vplival na zaposlovanje, tudi na ustvarjanje novih delovnih mest na področjih, kot sta virtualna svetovna arhitektura ali ustvarjanje vsebin; želi poudariti, da je za izobraževanje obstoječe delovne sile v EU treba vlagati v pobude za preusposabljanje, pri čemer je treba posebno pozornost nameniti premalo zastopanim skupinam v tem sektorju; poudarja, kako pomembno je vlagati v razvoj ustreznih znanj in spretnosti in jih spodbujati, da bi zagotovili razpoložljivost nadarjenih in usposobljenih delavcev, primernih za ta delovna mesta v EU, ter privlačne pogoje za ohranitev nadarjenih oseb v Uniji, privabljanje talentov iz tujine ter spodbujanje podjetništva in inovacij na ozemlju EU;

9.opozarja na pozitiven in negativen morebiten vpliv novih tehnologij in proizvodov na potrošnike, njihovo zdravje ter družbeno in gospodarsko življenje; poudarja potencial virtualnih svetov v industrijskem in poklicnem okolju, zlasti za usposabljanje in izdelavo prototipov, obenem pa priznava širši vpliv na delavce; poudarja, da je treba zagotoviti spoštovanje pravic delavcev in visoko raven njihove zaščite;

10.opozarja, da ima večina podjetij, ki so vodilna v razvoju virtualnih svetov, sedež zunaj EU, vendar v EU obstaja živahen in razvijajoč se ekosistem; poudarja, da mora EU prevzeti vodilno vlogo pri oblikovanju virtualnih svetov kot ekosistemov, ki spoštujejo in spodbujajo vrednote EU, temeljne pravice in najvišjo raven varstva potrošnikov; opozarja, da je pomembno spodbujati enake konkurenčne pogoje, ki spodbujajo razvoj evropskih malih in srednjih podjetij ter ustanavljanje konkurenčnih evropskih podjetij, pa tudi decentralizirane in interoparabilne ekosisteme;

11.poudarja, da je treba za usklajene pristope k virtualnim svetovom oblikovati ustrezen politični okvir in sodelovati v mednarodnih dialogih, zlasti s podobno mislečimi državami, ki niso članice EU; poudarja, da je treba povečati ozaveščenost evropskih državljanov o odgovornem ravnanju na teh digitalnih domenah;

12.priznava, da so različna podjetja razvila več virtualnih svetov brez odprtih in skupnih standardov, predpisov in interoperabilnih platform; poudarja, da te virtualne svetove trenutno razvija omejeno število podjetij, ki imajo potrebne vire in sredstva za njihov razvoj; meni, da lahko interoperabilnost in odprti standardi prispevajo k preprečevanju t. i. kvazi-monopolov ali zlorab prevladujočega položaja, kar bi škodilo potrošnikom in evropskim podjetjem, zlasti malim in srednjim;

13.pozdravlja zavezo Komisije, da bo sodelovala z obstoječimi večdeležniškimi institucijami za upravljanje interneta, da bi razvila skupne standarde upravljanja in pravila; spodbuja Komisijo, naj podpre tekoče pobude z več deležniki, ki trenutno razvijajo standarde, vključno s standardi združenj potrošnikov in drugih organizacij civilne družbe; priporoča celovito študijo o interoperabilnih virtualnih svetovih; poudarja potencial, ki ga predstavlja oblikovanje evropskih podatkovnih prostorov za razvoj virtualnih svetov;

14.poudarja, da morajo biti virtualni svetovi odprti, vključujoči in dostopnosti, kar bo prispevalo k večji udeležbi invalidov v novem digitalnem okolju; opozarja, da imajo virtualni svetovi potencial, da povečajo udeležbo invalidov v različnih dejavnostih, na primer v virtualnem turizmu; opozarja na morebitne izzive, s katerimi se bodo srečevali invalidni uporabniki pri interakciji z virtualnimi svetovi zaradi neustreznih elementov ali zasnove z vidika dostopnosti, ki ne ustrezajo njihovim posebnim potrebam; poziva Komisijo, naj pri zagotavljanju dostopnosti v virtualnih svetovih spremlja ustreznost evropskega akta o dostopnosti Direktiva (EU) 2019/882 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. aprila 2019 o zahtevah glede dostopnosti za proizvode in storitve (UL L 151, 7.6.2019, str. 70). in direktive o spletni dostopnosti Direktiva (EU) 2016/2102 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. oktobra 2016 o dostopnosti spletišč in mobilnih aplikacij organov javnega sektorja (UL L 327, 2.12.2016, str. 1).; poudarja, da se je treba zavedati tudi posebnih potreb in pravic otrok;

15.meni, da bi morala biti razprava o potrebi po identifikaciji uporabnikov v virtualnih svetovih prednostno področje pri razvoju virtualnih svetov in da bi bilo treba temeljito razmisliti o možni konfiguraciji digitalnega okolja, pri čemer je treba upoštevati, da je lahko v nekaterih primerih anonimnost primernejša; poudarja, da je anonimnost v digitalnem okolju vedno mogoča pod uporabniškim imenom (alias), in poziva Komisijo, naj oceni morebitno uporabo evropske digitalne identitete in denarnice v virtualnih svetovih;

16.ponovno poudarja, kako pomembno je varstvo osebnih podatkov in zasebnosti uporabnikov; poudarja, da splošna uredba o varstvu podatkov Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov) (UL L 119, 4.5.2016, str. 1). morda ne bo zadostovala za reševanje vseh izzivov na področju varstva podatkov v med seboj povezanih virtualnih svetovih; poziva, naj se ob zagotavljanju inovacijam prijaznega okolja posebna pozornost nameni posledicam, ki jih imajo vsebine, ki jih ustvarijo uporabniki, za varstvo podatkov ter obdelavi občutljivih podatkov, kot so biometrični in vedenjski podatki, čustvene reakcije in haptične informacije;

17.poudarja, da je sodelovanje v virtualnem svetu prostovoljno in poziva Komisijo, naj razmisli o uvedbi pravice do trajnega izbrisa, da bi lahko potrošniki zahtevali izbris svojih podatkov in profilov iz vseh aplikacij, spletnih iger in virtualnih okolij;

18.meni, da bi bilo treba posebno pozornost nameniti zasnovi, ki povzroča zasvojenost, in temnim vzorcem v teh virtualnih okoljih; opozarja na morebitne zdravstvene težave, ki bi lahko nastale zaradi interakcije z virtualnimi svetovi, kot so zasvojenost, kibernetska slabost ali motnje v vzorcih spanja; poudarja posebno ranljivost mladoletnikov in mladih za te zdravstvene težave, vključno z morebitnimi posledicami za njihov kognitivni razvoj, in poudarja, da so za njihovo zaščito potrebni starosti primerni ukrepi za zasnovo in starševski nadzor; meni tudi, da so potrebne raziskave o vplivu tehnologij, ki neposredno in trajno vplivajo na telo;

19.opozarja na potencial virtualnih svetov in poglobljenega izobraževanja, da spodbujajo pravice otrok na spletu v zvezi z izobraževanjem, opolnomočenjem, udeležbo in igro ter ponudijo edinstvene izkušnje, ki lahko mladoletnikom pomagajo razviti željo po učenju, na primer z učenjem skozi igro; ugotavlja, da jim lahko to sodelovanje pomaga pri razvoju znanj in spretnosti v sodelovanju, komunikaciji, kritičnem razmišljanju, inovacijah in zaupanju; poudarja priložnost za odpravo vrzeli v znanjih in spretnostih v EU ter usposabljanje talentov v prihodnosti; poudarja, da so potrebni izobraževalni programi, ki bodo otrokom in mladim pomagali pri prilagajanju na tehnološke spremembe ter sprejeli zdrav in uravnotežen pristop, ki bi združeval tradicionalno družbeno interakcijo s časom, porabljenim v virtualnem okolju, ter staršem zagotovil potrebna orodja za nadzor in sprejemanje informiranih odločitev pri omogočanju ali vključevanju otrok v virtualno okolje;

20.ugotavlja, da je treba izvesti raziskave o vplivu virtualne resničnosti in drugih tehnologij na kognitivni in vedenjski razvoj; opozarja na morebitna tveganja, povezana z zgodnjo izpostavljenostjo zaslonom in njihovo prekomerno uporabo, kar lahko vpliva na dobro počutje mladoletnikov ter ustrezen kognitivni, telesni, duševni in družbeni razvoj; vztraja pri izvajanju informacijskih kampanj o odgovorni uporabi zaslonov; poudarja, da je treba vzgojitelje ustrezno usposobiti, da bodo usvojili potrebna digitalna znanja in spretnosti ter razvili digitalno pismenost; poziva Komisijo, naj spodbuja pobude, v katerih sodelujejo univerze, tehniške šole in industrijski akterji, da bi ocenili vrzeli v znanju in spretnostih, skupaj zasnovali časovne načrte in okrepili javno-zasebno sodelovanje v korist mladih v EU; poudarja, da je treba največjo raven zaščite mladoletnikov v drugih nespletnih in spletnih okoljih pred različnimi tveganji, med drugim pred zlorabami, nadlegovanjem in izpostavljenostjo nasilnim, rasističnim ali pornografskim vsebinam, razširiti na virtualne svetove; poudarja, da se je treba zavedati posebnih potreb, ranljivosti in pravic otrok v virtualnih svetovih; poudarja, kako pomembna je zasnova in upravljanje spletnih storitev in proizvodov, do katerih večinoma dostopajo otroci in ki so vgrajeno in privzeto varni za otroke;

21.ugotavlja, da bodo virtualni svetovi pri uporabniških potopitvenih izkušnjah ustvarjali slike, grafiko in video z visoko ločljivostjo, za kar bo potrebna tudi visokozmogljivostna infrastruktura; ugotavlja, da bodo ključnega pomena zlasti mobilna omrežja naslednje generacije ter učinkovite brezžične povezave, kot je Wi-Fi 6, z nizko zakasnitvijo in širokopasovnostjo, pa tudi tehnologije, kot je računalništvo na robu; opozarja na poročilo Evropskega računskega sodišča iz januarja 2022, v katerem je ocenilo, da bodo skupni stroški uvedbe 5G v vseh državah članicah EU do leta 2025 znašali od 281 do 391 milijard EUR, vključno z izgradnjo nove infrastrukture 5G in posodobitvijo obstoječe infrastrukture;

22.z zaskrbljenostjo ugotavlja, da bi lahko z vse večjo uporabo virtualnih svetov izključili tudi nekatere skupine ljudi, ki nimajo osnovnih znanj in spretnosti ali virov za sodelovanje v tem okolju, pa tudi ljudi, ki živijo na podeželskih in oddaljenih območjih, kot so najbolj oddaljene regije; poudarja, da je spodbujanje digitalne pismenosti ter dostopa do kakovostnega in cenovno dostopnega interneta prvi pogoj za vsak okvir na ravni EU o virtualnih svetovih; poziva Komisijo, naj na podlagi dokazov preuči, kako bi zagotovili, da bodo potrebna infrastruktura in naprave za podporo razvoju in delovanju virtualnih svetov ter prehod s spleta 3.0 na splet 4.0 na voljo vsem potrošnikom, tudi na oddaljenih območjih in v gospodinjstvih z nižjimi dohodki; poudarja, da je pri tem ključnega pomena resnično enotni trg za telekomunikacije; opozarja na nevarnosti finančnih transakcij, tudi kriptovalut, zlasti na goljufije in prevare, ki so lahko v virtualnih svetovih še večje; opozarja tudi, da nepovratnost številnih transakcij s kriptovalutami pomeni tudi nove kanale za vzporedno gospodarstvo, pri čemer imajo žrtve goljufij malo možnosti za izterjavo izgubljenih sredstev ali pa jih sploh nimajo; pozdravlja uredbo Evropske unije o trgih kriptosredstev (MiCA) UL L 150, 9.6.2023, str. 40., katere namen je vzpostaviti pravni okvir za kriptovalute in digitalna sredstva;

Trajnostnost

23.poudarja, da so za proizvodnjo naprav, potrebnih za dostop do virtualnih svetov, potrebni viri, kot so redke zemlje in druge mineralne surovine; v zvezi s tem pozdravlja predstavljeni predlog Komisije za uredbo o vzpostavitvi okvira za zagotavljanje varne in trajnostne oskrbe s kritičnimi surovinami (COM(2023)0160);

24.ugotavlja, da lahko virtualni svetovi in splet 4.0 pozitivno prispevajo k boju proti podnebnim spremembam in okoljski trajnostnosti, na primer z omogočanjem dela na daljavo, s čimer se zmanjšajo dnevne migracije in s tem povezane emisije ogljika; ugotavlja, da imajo omrežne infrastrukture, ki omogočajo digitalne rešitve in nove poslovne modele, pomembno vlogo;

25.meni, da bi bilo treba pri razvoju in uvajanju virtualnih svetov upoštevati vpliv na okolje; poudarja tudi pomen ozaveščanja potrošnikov o okoljskem vplivu in trajnosti teh novih tehnologij, vključno z elektronskimi odpadki; ugotavlja, da po podatkih Mednarodne agencije za energijo poraba električne energije v velikih podatkovnih centrih trenutno predstavlja 1–1,5 % svetovne porabe električne energije; poudarja, da bi se lahko poraba električne energije v podatkovnih centrih povečala v primeru obsežne uporabe virtualnih svetovnih tehnologij; opozarja, da je treba uporabiti, pospešiti in spodbujati tehnološki napredek za zmanjšanje porabe energije in okoljskega odtisa dejavnosti, povezanih s proizvodnjo, uporabo in razvojem virtualnih svetov, kot so napredne tehnike recikliranja in energija iz obnovljivih virov;

° °

26.naroči svoji predsednici, naj to resolucijo posreduje Komisiji, Svetu ter parlamentom in vladam držav članic.