A.ker so ohranjanje miru, preprečevanje konfliktov in krepitev mednarodne varnosti med ključnimi cilji zunanjega delovanja EU, kot je določeno v členu 21(2) Pogodbe o Evropski uniji;

B.ker se spreminja geopolitični kontekst, povezan z nastajajočimi silami, ki so v konfrontaciji s tradicionalno prevladujočimi akterji, pri čemer so prisotni napadi na večstranski sistem, demokracijo in na pravilih temelječ red, znova se vrača nasilje v prej dolgotrajnih konfliktih, nastajajo nove tehnologije, obstajajo kibernetske grožnje, zlonamerno vmešavanje tretjih oseb, podnebna kriza in kriza biotske raznovrstnosti, doslej največja svetovna raven ekonomske neenakosti, spreminjajo se pravice, zlasti za ženske, prisotni so stalno in sistematično izključevanje ter diskriminacija celotnih družbenih skupin, globalno nazadovanje na področju človekovih pravic in demokracije, težave s prehransko varnostjo in migracije – vse to so dejavniki, ki prispevajo k širjenju konfliktov in nestabilnosti po svetu, zlasti ob upoštevanju ruske nezakonite vojne agresije na Ukrajino in naraščajočih napetosti na Bližnjem vzhodu;

C.ker je v okviru OZN „preventivna diplomacija“ opredeljena kot diplomatsko ukrepanje, s katerim se prepreči, da bi spori prerasli v konflikte, in omeji širjenje konfliktov, ko do njih pride;

D.ker preventivna diplomacija v EU zajema politično in finančno podporo večstranskemu sistemu, trgovini, razvoju, humanitarni pomoči in človekovim pravicam ter se osredotoča na iskanje priložnosti za odpravo vzrokov konfliktov in ustvarjanje prostora za dialog, pogosto v partnerstvu z mednarodnimi in regionalnimi organizacijami ter zainteresiranimi stranmi;

E.ker se zaradi zamrznjenih konfliktov podpihujejo nacionalistične pripovedi ter čustva in se jih utrjuje kot pravilne, medtem ko skrajna desnica krepi svojo moč;

F.ker sile v vzponu postavljajo izziv tradicionalnim akterjem in skupaj z novimi tehnologijami in nadaljnjo globalizacijo vodijo v vse večjo mednarodno konkurenco, kar poleg podnebnih sprememb, prehranske varnosti in migracij povzroča vse večje napetosti in konflikte po svetu, to pa predstavlja izziv tudi za EU;

G.ker je večstranski red, ki temelji na pravilih, trenutno ogrožen in izzvan v nestabilnih geopolitičnih razmerah, zato je nujno, da se EU na mednarodne konflikte odziva v skladu s svojimi deklariranimi vrednotami človekovih pravic, enakosti, svobode, demokracije, pravne države in človekovega dostojanstva, da ne bi dodatno oslabila podpore multilateralizmu; ker se ponovno pojavljajo nekatera nekdanja zavezništva, ki temeljijo na skupnem interesu, da bi ta sistem porušili, med njimi so Brazilija, Rusija, Indija, Kitajska in Južna Afrika; ker so enostranski ukrepi Rusije pomembno vplivali na oblikovanje zavezništev in določanje njenih vplivnih območij;

H.ker je treba nujno, v dobro in za napredek demokracije, človekovih pravic in pravne države, podpirati in braniti multilateralizem ter mednarodni red, ki temelji na pravilih;

I.ker so samodržni akterji tisti, ki ogrožajo univerzalnost človekovih pravic in spodkopavajo demokratične standarde po vsem svetu; ker je svet zdravih demokracij, razumljen kot svet močnih demokratičnih sistemov, varnejši svet, saj obstajajo pomembni mehanizmi preverjanja in uravnoteženja, pri katerih ne pride do nepredvidljivosti samodržcev;

J.ker glavne konflikte povzročajo državni in nedržavni akterji, ki uporabljajo hibridne strategije, kibernetske napade, dezinformacijske kampanje, se neposredno vmešavajo v volitve ter politične procese, izvajajo gospodarsko prisilo ter nezakonite migracijske tokove uporabljajo kot sredstvo;

K.ker mora EU pospešiti uporabo svojih preventivnih orodij in priznati ključno vlogo, ki jo izvaja pri ohranjanju miru, stabilnosti in varnosti v EU in zunaj njenih meja;

L.ker je EU največja donatorka mednarodne pomoči na svetu, saj daruje državam, ki se borijo proti revščini in si prizadevajo za globalni razvoj; ker na področju javne diplomacije ni dosegla enakega učinka, zato bi morala izboljšati svoje ambicije in prepoznavnost na področju preventivne diplomacije po svetu, predvsem s sporočanjem svojih dosežkov in uspehov v dosedanjih diplomatskih dejavnostih ter izidov svoje finančne podpore; ker EU temeljito vrednoti instrumente za financiranje mednarodnega sodelovanja;

M.ker si EU s svojim pristopom k preventivni diplomaciji prizadeva za ohranjanje miru, preprečevanje konfliktov in krepitev mednarodne varnosti, kar vključuje večdimenzionalne ukrepe na več ravneh in z več akterji, hkrati pa posega v različne vidike in faze konfliktov ter odpira prostor za dialog;

N.ker se pogosto izkaže, da zgolj zanašanje na politične, diplomatske ali vojaške strategije ni primerno za preprečevanje konfliktov, zato je potreben celovit, ambiciozen, vključujoč in z vidika spola upoštevan pristop k preprečevanju konfliktov in vzpostavljanju miru, ki vključuje humanitarno pomoč, razvojno sodelovanje, trgovinsko, zunanjo in varnostno politiko, obnovo in vzdrževanje notranjega pravnega reda, vzpostavitev ali ponovno vzpostavitev upravnih struktur, medetnični in medverski dialog ter druge pristope k reševanju konfliktov, tudi z bojem proti nekaznovanju; ker morajo biti aktivnosti EU o preventivni diplomaciji v prvi vrsti vodene z neomajno zavezanostjo sodelovanju za demokracijo in razvoj ter z ukrepi za ustvarjanje zaupanja med različnimi stranmi;

O.ker so mednarodna razvojna prizadevanja EU in podpora demokraciji ključni instrumenti zunanje politike EU; ker imajo misije za opazovanje volitev pomembno vlogo pri krepitvi sodelovanja EU s partnerskimi državami, tudi pri tem, da so v podporo državam pri izpolnjevanju njihovih mednarodnih obveznosti na področju človekovih pravic;

P.ker EU in njene države članice v skladu z novim evropskim konsenzom o razvoju prepoznavajo povezanost med trajnostnim razvojem, humanitarnimi akcijami ter mirom in varnostjo pri uresničevanju ciljev agende OZN za trajnostni razvoj do leta 2030 in ciljev trajnostnega razvoja, zlasti cilja trajnostnega razvoja 16 o spodbujanju miroljubnih in vključujočih družb;

Q.ker je Svet imenoval devet posebnih predstavnikov EU za različne nestabilne regije in regije, ki so izpostavljene konfliktom, pri čemer nekateri od njih delujejo kot posredniki in mirovni posredniki, da bi preprečili zaostrovanje sporov in omejili širjenje konfliktov, ko do njih pride, pa vendar njihove pobude in učinki njihovih akcij niso vedno dovolj prepoznavni ali uspešni; ker je pomembno, da imajo posebni predstavniki EU razširjene in prožne pristojnosti, zaradi katerih se lahko prilagajajo razvijajočim se geopolitičnim okoliščinam, da bi promovirali politike in interese EU v določenih regijah in državah ter aktivno prispevali k prizadevanjem za preventivno diplomacijo;

R.ker EU nima potrebnega zaupanja, sredstev, virov ali orodij, da bi v celoti razvila svoj mediacijski potencial na strateško pomembnih območjih, in ker se lahko zgodi, da ena ali več sprtih strani ne bo menila, da je nepristranska; ker bi to lahko povzročilo porast protievropskih pripovedi v neposrednem sosedstvu EU in v državah, ki niso članice EU;

S.ker ruska nezakonita, neizzvana in neupravičena vojna agresija na Ukrajino ter na Gruzijo avgusta 2008 in njene posledice po svetu jasno nakazujejo potrebo po močnejšem in ambicioznejšem, verodostojnejšem, strateškem, oprijemljivem in enotnem delovanju EU na svetovni ravni, po drugi strani pa se zdi nujno, da mora EU samostojno določiti svoje strateške cilje ter razviti in uporabiti zmogljivosti, potrebne za njihovo dosego, saj se tako lahko izognemo ponavljanju napak in se na podlagi njih učimo za prihodnje izzive; ker bi morala EU nameniti vsa potrebna finančna sredstva za reševanje hitro naraščajočih geopolitičnih izzivov ter več vlagati v preventivno diplomacijo in druge ukrepe za preprečevanje konfliktov, da bi preprečila njihovo širjenje, saj škodujejo socialnemu in gospodarskemu razvoju prizadetih območij;

T.ker varnost v vzhodnem sosedstvu, na Zahodnem Balkanu, v sahelskem območju, Zahodni Afriki in Afriškem rogu močno ogrožajo ruska invazija v Ukrajino in njene hibridne škodljive akcije, obstaja pa tudi možnost, da se ta agresija razširi na sosednje države; ker destabilizacija našega neposrednega sosedstva ogroža stabilnost, mir in varnost evropskih zunanjih meja, s tem pa tudi EU in njenih držav članic; ker mora EU povečati učinkovitost svoje varnostne in obrambne politike, zlasti v državah vzhodnega partnerstva;

U.ker ruska vojna agresija na Ukrajino pomeni alarm za EU, saj predstavlja neposredno grožnjo evropskemu in globalnemu varnostnemu redu ter varnosti EU in njenih držav članic, pa tudi držav kandidatk in potencialnih držav kandidatk; ker so obsežna ruska invazija na Ukrajino in njene neposredne svetovne posledice izzvale val geopolitične redefinicije zunanje politike EU, vključno s ponovnim razmislekom o mehanizmih odzivanja, celo o instrumentih preventivne diplomacije, ter sprožile javne pozive, naj EU v odzivu na mednarodne konflikte deluje na dosleden način;

V.ker bi si morala EU dejavno prizadevati za preventivno diplomacijo na območjih zamrznjenih konfliktov, da bi preprečila eskalacijo in spodbudila stabilizacijo;

W.ker si je EU vedno prizadevala poenostaviti neposredne pogovore in zmanjšati nevarnost eskalacije v različnih regijah sveta, nudila podporo mirovnim procesom, pobudam za mir in regionalnim sistemom zgodnjega opozarjanja v zapletenih geopolitičnih razmerah;

X.ker je ena od glavnih ovir za vodilno vlogo EU v svetu na področju preventivne diplomacije dejstvo, da se nekatere države članice ne želijo odreči svojim individualnim, političnim ali gospodarskim interesom v zunanjih odnosih, da bi skupaj vzpostavile skupne zmogljivosti in v celoti razvile strateško avtonomijo;

Y.ker bi morala EU še naprej napredovati v smeri popolnega razvoja lastnih avtonomnih in stalnih instrumentov na področju zunanjega delovanja, skupne zunanje in varnostne politike (SZVP) ter skupne varnostne in obrambne politike (SVOP);

Z.ker je civilno krizno upravljanje temeljna naloga SZVP;

AA.ker je treba ponovno oceniti in okrepiti usklajevanje med Evropsko službo za zunanje delovanje (ESZD), Parlamentom in državami članicami, da bi vzpostavili skupne zmogljivosti in modernizirali aktualne pristope za doseganje konkretnih rezultatov in začetek smiselnih pobud v preventivni diplomaciji, izgradnji in vzpostavljanju miru; ker mora EU nastopati enotno, njeno delovanje na terenu pa mora biti usklajeno z delovanjem držav članic v smislu zgodnjega opozarjanja, preprečevanja konfliktov in kriznega upravljanja; ker je preprečevanje konfliktov skupni cilj vseh držav članic;

AB.ker je verodostojnost EU najpomembnejši pogoj za pravilno izvajanje akcij s področja preventivne diplomacije, saj se med različnimi akterji, vpletenimi v konflikt, krepi zaupanje v EU; ker je v zvezi s tem treba zagotoviti najvišjo raven usklajevanja in skladnosti zunanjega delovanja EU, zlasti z zagotavljanjem vodilne vloge podpredsednika Komisije/visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko (PP/VP) kot povezovalca med SZVP in zunanjimi odnosi EU; ker mora Komisija okrepiti usklajevanje z ESZD, vključno s pobudami in akcijami EU na področju preventivne diplomacije, tako da zagotovi popolno spoštovanje členov 3(2) in 9 Sklepa o ESZD Sklep Sveta 2010/427/EU z dne 26. julija 2010 o organizaciji in delovanju Evropske službe za zunanje delovanje, UL L 201, 3.8.2010, str. 30.;

AC.ker je globalno financiranje preprečevanja konfliktov in izgradnje miru na rekordno nizki ravni v zadnjih 15 letih Odbor OECD za razvojno pomoč, „Peace and Official Development Assistance“ (Mir in uradna razvojna pomoč), oktober 2023.;

AD.ker je v okviru Instrumenta za sosedstvo ter razvojno in mednarodno sodelovanje (NDICI – Globalna Evropa) vzpostavljen tematski program za mir, stabilnost in preprečevanje konfliktov; ker je Komisija objavila večletni okvirni program, ki temu tematskemu področju za obdobje 2021–2027 namenja 870 970 044 EUR, od tega bo za preprečevanje konfliktov namenjenih le 13–18 % sredstev;

AE.ker so civilne in vojaške operacije EU pristojne za preprečevanje konfliktov, ohranjanje miru in krizno upravljanje; ker bi bilo treba razširiti zmogljivosti njihovih preventivnih instrumentov in poskrbeti za dodatno usposabljanje osebja;

AF.ker je EU ob različnih priložnostih žal pokazala nejasnost pri svojem zunanjem zastopanju, kar očitno vpliva na njeno skladnost in s tem na njeno verodostojnost v svetu; ker je treba jasno opredeliti pristojnosti PP/VP, predsednice Komisije in predsednika Evropskega sveta glede zunanjega delovanja in zastopanja EU, saj je sedanji regulativni okvir nejasen glede kompetenc posameznih institucionalnih oseb;

AG.ker raziskave kažejo, da se izkušnje žensk in moških z nasilnimi oboroženimi spopadi, prisotnost v njih in posledice le-teh razlikujejo ter da ženske in moški tudi drugače razumejo mir Humanitarian Law & Policy (Humanitarno pravo in politika), „Gendered impacts of armed conflict and implications for the application of IHL“ (Vpliv oboroženih spopadov na spol in posledice za uporabo mednarodnega humanitarnega prava), 30. junij 2022.;

AH.ker je izvajanje agende o ženskah, miru in varnosti bistveno orodje za potrditev, da je ženskam vseh starosti zagotovljena pomembna in pravična vloga pri odločanju v vseh fazah preprečevanja konfliktov, vzpostavljanja miru, izgradnje miru in pokonfliktne obnove; ker je agenda o ženskah, miru in varnosti sestavni del strateškega kompasa EU;

AI.ker simbolični spomeniki in spomeniki kulturne dediščine na območjih, ki jih je prizadela vojna, pomenijo prispevek k izgradnji miru in spravi med skupnostmi;

AJ.ker bi podpora kulturi in jasno ciljani viri za mednarodne kulturne odnose močno izboljšali sposobnost EU, da v celoti razvije in podpre svoje medkulturne odnose s partnerji kot dragoceno sestavino nabora instrumentov preventivne diplomacije;

AK.ker sta kulturna diplomacija EU ter varstvo kulturne in zgodovinske dediščine pomembna za sožitje, mir, demokracijo in trajnostni razvoj, saj se s pomočjo delegacij in akterjev na terenu spodbujajo solidarnost, strpnost in sprava;

AL.ker je to, da se ZDA znova vključijo v Organizacijo Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo (UNESCO), pomembno za globalno sodelovanje pri nadnacionalnih izzivih, tudi za prizadevanja na področju preventivne diplomacije;

AM.ker nastajajoča os med Rusijo, Kitajsko in Iranom izkorišča mednarodne organizacije, zlasti organe OZN, da bi spodkopala mednarodno pravo in jih podredila svojim interesom, kar je vse bolj v nasprotju z Ustanovno listino OZN in svetovnim redom, ki temelji na pravilih;

AN.ker se v okviru diplomatskega dela na področju podnebja obravnavajo podnebne spremembe kot element zunanjepolitičnega delovanja ter se poudarja potreba po vključitvi podnebnih ciljev in obravnavi podnebnih tveganj na najvišji diplomatski ravni in na vseh političnih področjih;

AO.ker ima lahko sodelovanje z državami članicami, institucijami, čezatlantskimi in mednarodnimi partnerji, državami kandidatkami EU in drugimi državami z izmenjavo instrumentov, informacij in prakse odločilno vlogo pri nadgrajevanju in izboljševanju preventivnih diplomatskih instrumentov EU;

AP.ker je nedavni porast napetosti med Venezuelo in Gvajano zaradi pokrajine Essequibo priložnost, da mednarodna skupnost, vključno z EU, sprejme nujne preventivne diplomatske ukrepe, preden se zadeva še stopnjuje;