P9_TA(2024)0035Dejavnosti Evropskega varuha človekovih pravic – letno poročilo za leto 2022Resolucija Evropskega parlamenta z dne 17. januarja 2024 o letnem poročilu o dejavnostih Evropskega varuha človekovih pravic za leto 2022 (2023/2120(INI))Evropski parlament,

–ob upoštevanju letnega poročila o dejavnostih Evropskega varuha človekovih pravic za leto 2022,

–ob upoštevanju člena 10(3) Pogodbe o Evropski uniji,

–ob upoštevanju členov 15, 24(3), 228 in 298(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU),

–ob upoštevanju členov 11, 41, 42 in 43 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah (v nadaljnjem besedilu: Listina),

–ob upoštevanju Konvencije OZN o pravicah invalidov,

–ob upoštevanju Uredbe (EU, Euratom) 2021/1163 Evropskega parlamenta z dne 24. junija 2021 o pravilih in splošnih pogojih, ki urejajo opravljanje nalog varuha človekovih pravic (statut evropskega varuha človekovih pravic), in razveljavitvi Sklepa 94/262/ESPJ, ES, Euratom UL L 253, 16.7.2021, str. 1.,

–ob upoštevanju evropskega kodeksa dobrega ravnanja javnih uslužbencev, ki ga je Parlament sprejel 6. septembra 2001,

–ob upoštevanju okvirnega sporazuma o sodelovanju, ki sta ga Parlament in Evropski varuh človekovih pravic sklenila 15. marca 2006 in je začel veljati 1. aprila 2006,

–ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o dejavnostih Evropskega varuha človekovih pravic,

–ob upoštevanju člena 54 in člena 142(2) Poslovnika,

–ob upoštevanju poročila Odbora za peticije (A9-0414/2023),

A.ker je bilo 28. aprila 2023 predsednici Evropskega parlamenta uradno posredovano letno poročilo o dejavnostih Evropskega varuha človekovih pravic za leto 2022 in ker je evropska varuhinja človekovih pravic Emily O’Reilly 27. junija 2023 v Bruslju svoje poročilo predstavila Odboru za peticije;

B.ker členi 20, 24 in 228 PDEU Evropskega varuha človekovih pravic pooblaščajo za prejemanje pritožb glede nepravilnosti pri delovanju institucij, organov, uradov ali agencij Unije, razen Sodišča Evropske unije pri opravljanju njegove sodne funkcije;

C.ker člen 15 PDEU določa, da institucije, organi, uradi in agencije Unije zaradi spodbujanja dobrega upravljanja in sodelovanja civilne družbe pri svojem delu kar najbolj upoštevajo načelo javnosti delovanja ter da imajo vsi državljani Unije in vse fizične ali pravne osebe s prebivališčem ali statutarnim sedežem v eni od držav članic pravico dostopa do dokumentov institucij, organov, uradov in agencij Unije; ker so visokokakovostne storitve za državljane EU ter odzivnost uprave EU na njihove potrebe in skrbi ključne za zaščito državljanskih pravic in temeljnih svoboščin;

D.ker člen 41 Listine o pravici do dobrega upravljanja določa, da ima vsakdo pravico, da institucije, organi, uradi in agencije Unije njegove zadeve obravnavajo nepristransko, pravično in v razumnem roku;

E.ker člen 43 te listine določa, da ima vsak državljan Unije in vsaka fizična ali pravna oseba s prebivališčem ali statutarnim sedežem v eni od držav članic pravico, da se obrne na evropskega varuha človekovih pravic glede nepravilnosti pri dejavnostih institucij, organov, uradov ali agencij Unije, razen glede Sodišča Evropske unije pri opravljanju njegove sodne funkcije;

F.ker člen 298(1) PDEU določa, da institucije, organe, urade in agencije Unije pri izvajanju njihovih nalog podpira odprta, učinkovita in neodvisna evropska uprava;

G.ker je varuhinja človekovih pravic leta 2022 začela 348 preiskav (344 preiskav na podlagi pritožbe, 4 pa na lastno pobudo) in zaključila 330 preiskav (325 na podlagi pritožb in 5 na lastno pobudo);

H.ker se je leta 2022 velika večina preiskav nanašala na Komisijo (197 preiskav oziroma 57,1 %), po številu preiskav pa so sledili Evropski urad za izbor osebja (22 preiskav oziroma 6,3 %), Evropski parlament (19 preiskav oziroma 5,5 %) in Evropska služba za zunanje delovanje (16 preiskav oziroma 4,6 %); ker so bile preostale preiskave porazdeljene, kot sledi: Evropska agencija za mejno in obalno stražo (Frontex) (14 preiskav oziroma 4,3 %), Agencija Evropske unije za varnost v letalstvu (7 preiskav oziroma 2 %), druge institucije ali organi EU (46 preiskav oziroma 13,5 %) in druge agencije EU (23 preiskav oziroma 6,7 %);

I.ker se je leta 2022 največji delež preiskav varuhinje nanašal na Komisijo, katere upravne dejavnosti so deležne precejšnje pozornosti javnosti, saj gre za izvršilni organ EU;

J.ker v preiskavah, ki jih je varuhinja zaključila leta 2022, v 37 % primerov niso bile ugotovljene nepravilnosti, v 46,1 % primerov je institucija našla rešitev, v 12,7 % primerov nadaljnje preiskave niso bile upravičene, v 4,5 % primerov pa so bile ugotovljene nepravilnosti;

K.ker so bile tri najpogostejše ugotovljene pomanjkljivosti v preiskavah, ki jih je varuhinja zaključila leta 2022, preglednost in odgovornost (npr. dostop do informacij in dokumentov) (32 %), kultura storitev (20 %) in spoštovanje temeljnih pravic (15 %); ker so se druge pomanjkljivosti nanašale na ustrezno uporabo diskrecijskih pravic (tudi v postopkih za ugotavljanje kršitev), zaposlovanje, dobro upravljanje kadrovskih zadev, spoštovanje procesnih pravic, ustrezno upravljanje postopkov za ugotavljanje kršitev, dobro finančno poslovodenje, etiko in sodelovanje javnosti pri odločanju v EU;

L.ker je leta 2022 varuhinja človekovih pravic Svet pozvala, naj omogoči hitrejši dostop do zakonodajnih dokumentov, da bi javnost lahko učinkovito sodelovala v razpravah o osnutkih zakonodaje EU Evropski varuh človekovih pravic, „Council should give faster public access to legislative documents“ (Svet bi moral javnosti omogočiti hitrejši dostop do zakonodajnih dokumentov), 29. junij 2022.;

M.ker je varuhinja človekovih pravic ugotovila nepravilnosti Evropski varuh človekovih pravic, „Decision on the European Commission's refusal of public access to text messages exchanged between the Commission President and the CEO of a pharmaceutical company on the purchase of a COVID 19 vaccine (case 1316/2021/MIG)“ (Odločba glede zavrnitve Evropske komisije, da javnosti odobri dostop do besedilnih sporočil, izmenjanih med predsednico Evropske komisije in izvršnim direktorjem farmacevtske družbe, o nakupu cepiva proti covidu-19 (zadeva 1316/2021/MIG), 12. julij, 2022., Evropski varuh človekovih pravic „Ombudsman criticises how Commission handled request for access to President’s text messages“(Varuhinja človekovih kritizira, kako je Komisija obravnavala zahtevo za dostop do predsedničinih besedilnih sporočil), 28. januar 2022. pri tem, kako je Komisija obravnavala zahtevo za dostop javnosti do besedilnih sporočil med njeno predsednico in izvršnim direktorjem farmacevtskega podjetja (Pfizer);

N.ker je varuhinja človekovih pravic leta 2022 začela preiskavo o tem, kako Evropska centralna banka (ECB) obravnava pojav vrtljivih vrat Evropski varuh človekovih pravic, „Ombudsman opens inquiry into how ECB handles “revolving doors”“ (Varuhinja človekovih pravic začela preiskavo o tem, kako ECB ravna z „vrtljivimi vrati“), 3. marec 2022.;

O.ker je varuhinja človekovih pravic začela strateško preiskavo o sistemskih in znatnih zamudah pri tem, kako Komisija obravnava zahteve za dostop javnosti do dokumentov; ker je varuhinja človekovih pravic ugotovila nepravilnosti pri obravnavi teh zahtev s strani Komisije, zlasti pri obravnavi zahtev za pregled prvotnih odločitev („potrdilne prošnje“) Evropski varuh človekovih pravic, „Decision on the time the European Commission takes to deal with requests for public access to documents (strategic inquiry OI/2/2022/OAM)“ (Odločitev o času, ki ga Evropska komisija potrebuje za obravnavo prošenj za dostop javnosti do dokumentov (strateška preiskava OI/2/2022/OAM), 18. september 2023.;

P.ker je varuhinja človekovih pravic leta 2022 izvajala tudi širše strateške preiskave in pobude o sistemskih vprašanjih v institucijah EU, ki so zajemale etična vprašanja, vrtljiva vrata, odgovornost pri odločanju, dostop do dokumentov in temeljne pravice;

Q.ker je varuhinja človekovih pravic leta 2022 Svetu izdala priporočilo, naj javnosti odobri popoln dostop do zahtevanih zakonodajnih dokumentov, potem, ko je bila opravljena preiskava glede zavrnitve Sveta, da to naredi v okviru pogajanj o osnutku akta o digitalnih trgih, na podlagi katere je varuhinja človekovih pravic ugotovila, da je prišlo do nepravilnosti;

R.ker je Urad evropskega varuha človekovih pravic leta 2022 javnost še naprej ozaveščal o vlogi varuha pri ohranjanju visokih standardov odgovornosti in preglednosti v upravi EU;

S.ker se je varuhinja človekovih pravic odločila, da bo glede na izredne podnebne razmere ter degradacijo okolja in ekosistemov začela javno posvetovanje o preglednosti in sodelovanju pri odločanju EU v zvezi z okoljem, da bi ocenila pristop EU kot pogodbenice Aarhuške konvencije k zagotavljanju visoke ravni dostopa javnosti do okoljskih informacij in sodelovanja javnosti pri odločanju v zvezi z okoljem;

T.ker je varuhinja človekovih pravic leta 2022 pozvala Komisijo, naj zahteve za dostop do dokumentov v zvezi s sredstvi EU za okrevanje obravnava bolj dosledno in bolje pojasni razloge za odločitev, da zahtevanih informacij ne bo objavila Evropski varuh človekovih pravic, „Ombudsman calls for improved transparency around EU recovery funds“ (Varuhinja človekovih pravic poziva k boljši preglednosti v zvezi s sredstvi EU za okrevanje), 1. december 2022.;

U.ker je varuhinja človekovih pravic leta 2022 začela preiskavo o tem, da je Komisija zavrnila dostop javnosti do dokumentov, povezanih z njenim predlogom uredbe o evropskem zdravstvenem podatkovnem prostoru Evropski varuh človekovih pravic, „The European Commission’s refusal to give public access to documents related to its proposal for a Regulation on the European Health Data Space (COM(2022) 197 final)“ (Zavrnitev Evropske komisije, da javnosti omogoči dostop do dokumentov v zvezi z njenim predlogom uredbe o evropskem zdravstvenem podatkovnem prostoru (COM(2022)197), preiskava se je začela 28. novembra 2022.;

V.ker je varuhinja človekovih pravic leta 2022 začela preiskavo o tem, kako je Komisija obravnavala zahtevo za dostop javnosti do izjav o interesih članov svojega Odbora za regulativni nadzor Evropski varuh človekovih pravic, How the European Commission dealt with a request for public access to declarations of interests of the members of its Regulatory Scrutiny Board (Kako je Evropska komisija obravnavala zahtevo za dostop javnosti do izjav o interesih članov Odbora za regulativni nadzor), sklep z dne 20. decembra 2022.;

W.ker je varuhinja človekovih pravic poudarila, da pravila EU o javnih naročilih niso dovolj stroga ali jasna, da bi preprečila nasprotja interesov, in je kritizirala Komisijo zaradi nezadostnega kritičnega nadzora pred oddajo naročila za izvedbo študije o vključevanju okoljskih, socialnih in upravljavskih ciljev v bančna pravila EU družbi BlackRock Investment Management, ki upravlja naložbe v sektor fosilnih goriv in bančni sektor, za katera veljajo nova okoljska, socialna in upravljavska pravila;

1.odobri letno poročilo za leto 2022, ki ga je predložila evropska varuhinja človekovih pravic;

2.čestita Emily O'Reilly za dobro delo in nenehna prizadevanja, da bi izboljšala upravno prakso in spodbujala odgovornost in popolno preglednost institucij, organov, uradov in agencij EU ter da bi bili dokumenti EU dostopni državljanom EU;

3.izraža zadovoljstvo nad stalnim konstruktivnim sodelovanjem evropske varuhinje človekovih pravic z Evropskim parlamentom, zlasti z Odborom za peticije in drugimi institucijami EU; ponovno poudarja, da je zavezan podpori varuhinje človekovih pravic pri opravljanju njenih nalog;

4.čestita Uradu varuha človekovih pravic za znatno izboljšanje stopnje učinkovitosti glede trajanja preiskav zaključenih zadev, ki se je s povprečno 13 mesecev leta 2013 izboljšala na povprečno manj kot 6 mesecev v letu 2022; poudarja, da doseženi rezultati zajemajo več področij uprave EU z omejenimi sredstvi;

5.poziva Svet, naj v celoti spoštuje standarde preglednosti parlamentarne in participativne demokracije, kot zahtevajo pogodbe in varuhinja človekovih pravic; opozarja, da je Sodišče Evropske unije odločilo, da sta načeli javnosti in preglednosti neločljivo povezani z zakonodajnim postopkom EU ter da pomanjkanje preglednosti in informacij slabi zaupanje državljanov v legitimnost zakonodajnega postopka EU kot celote;

6.poziva Svet, naj državljanom omogoči pravočasen dostop do svojih zakonodajnih dokumentov v tekočih zakonodajnih postopkih in tako v celoti spoštuje pravico državljanov do sodelovanja v demokratičnem življenju Unije, ki temelji na Pogodbi, kar bi povečalo zaupanje državljanov v celoten postopek odločanja EU;

7.pozdravlja, da je varuhinja človekovih pravic začela preiskavo na lastno pobudo o tem, kako Komisija zagotavlja, da je komunikacija s predstavniki tobačne industrije pregledna; poudarja, da je dejstvo, da Komisija kot celota ni proaktivno objavila podrobnosti o svojih srečanjih z lobisti iz tobačne industrije, pomenilo nepravilnost, kot je navedla varuhinja človekovih pravic v svojih predhodnih ugotovitvah; opozarja, da je EU podpisala in uradno potrdila Okvirno konvencijo Svetovne zdravstvene organizacije za nadzor nad tobakom in da mora spoštovati njene določbe, ki določajo, da bi moralo sodelovanje s tobačno industrijo potekati le, kadar je to nujno potrebno z regulativnega vidika, ter da morajo biti ti stiki pregledni, da bi preprečili negativen vpliv tobačne industrije na politike javnega zdravja;

8.meni, da je izjemno pomembno, da varuhinja človekovih pravic začne preiskavo za oceno stopnje neodvisnosti industrijske svetovalne skupine energetskih platform EU, ki jo je ustanovila Komisija;

9.potrjuje rezultate preiskave varuhinje človekovih pravic o tem, kako Komisija zagotavlja, da zunanji strokovnjaki, ki sodelujejo pri ocenjevanju predlogov projektov v okviru Evropskega obrambnega sklada, niso v nasprotju interesov; poudarja, kako pomembno je, da se pred imenovanjem strokovnjakov opravi temeljita ocena nasprotij interesov in da se zagotovi dosledno izvajanje obveznosti glede preglednosti in etike;

10.pozdravlja predlog Komisije o spremembi finančne uredbe, ki kot odgovor na ugotovitve varuhinje človekovih pravic po preiskavi primera BlackRock, predvideva uvedbo možnosti zavrnitve ponudnikov, če so v nasprotju interesov; poziva Komisijo, naj v celoti upošteva predloge varuhinje človekovih pravic in sprejme strožja in jasnejša pravila za preprečevanje nasprotja interesov v vseh postopkih, povezanih z javnimi naročili, vključno s svojimi notranjimi smernicami;

11.poudarja, da Komisija od preiskave v zvezi s pojavom vrtljivih vrat, ki jo je izvedla varuhinja človekovih pravic, to vprašanje obvladuje bolje in od nekdanjih uslužbencev zahteva informacije o tem, kako spoštujejo ustrezne omejitve; je seznanjen, da je Komisija hitreje objavila letni pregled višjih uslužbencev, ki so zaprosili za dovoljenje za prehod na novo delovno mesto, in oceno teh zahtevkov; poudarja, da Komisija ne bi smela izdati dovoljenja, kadar za zadevno zaposlitev ni možno uveljavljati omejitev, ki bi ustrezno ublažile tveganja nasprotja interesov, ali kadar teh omejitev ni mogoče verodostojno spremljati in izvrševati, vključno z obveznostjo novega delodajalca, da objavi omejitve; meni, da bi morala Komisija pravočasno objaviti informacije o vseh dejavnostih nekdanjih višjih uslužbencev po prenehanju službovanja, ki jih ocenjuje, in tako izboljšati javni nadzor nad temi odločitvami, kar je bistveno za spremljanje; pozdravlja dejstvo, da je uslužbencem na neplačanem dopustu prepovedano opravljati delo na področjih, kjer obstaja tveganje za nasprotje interesov; spodbuja varuhinjo človekovih pravic, naj spremlja, kako Komisija obravnava ta vprašanja;

12.pozdravlja preiskavo na lastno pobudo, ki jo je začela varuhinja človekovih pravic, da bi ocenila, kako ECB rešuje vprašanje pojava vrtljivih vrat, in podpira njen poziv ECB, naj uporabi strožja pravila za prehode uslužbencev v zasebni sektor; podpira priporočilo, da bi za uslužbence ECB morale veljati stroge zahteve glede obdobja mirovanja in da bi bilo treba podaljšati obdobje, v katerem ne smejo lobirati pri nekdanjih sodelavcih;

13.poudarja, da je Katargate razkril nova dejstva o lobiranju in oblikovanju politik v EU; je seznanjen s kritično oceno škandala, ki jo je pripravila varuhinja, in pozdravlja pripravo novih ukrepov za izboljšanje standardov integritete v Evropskem parlamentu za zaščito demokracije EU; meni, da so ti ukrepi pomemben prvi korak k okrepitvi regulativnega okvira EU, saj so namenjeni spodbujanju višjih etičnih in protikorupcijskih standardov, s čimer bi institucije EU postale zgled integritete in odgovornosti;

14.pozdravlja stalna prizadevanja varuhinje človekovih pravic za izboljšanje preglednosti in etike lobiranja, zlasti z zahtevo, da Komisija okrepi kodeks ravnanja komisarjev, vzpostavi javno evidenco sestankov med komisarji in lobisti ter proaktivno objavlja potne stroške komisarjev;

15.poudarja, da je sodelovanje državljanov pri odločanju v EU pomembno za njeno legitimnost; ceni zavezanost varuhinje človekovih pravic k spodbujanju odgovornosti pri odločanju v EU, zlasti o okoljskih vprašanjih; pozdravlja in podpira zahtevo, ki jo je varuhinja človekovih pravic postavila Evropski investicijski banki (EIB), naj sprejme več ukrepov v zvezi s preglednostjo in javnosti omogoči lažji vpogled v morebitni vpliv projektov, ki jih financira, na okolje, pa tudi namero varuhinje človekovih pravic, da okrepi nadzor nad dejavnostmi EIB , glede na to, da EIB doslej ni dovolj ukrepala, zlasti glede pravočasnega objavljanja informacij o projektih, povezanih z okoljem in financami EIB, da bi javnosti dali dovolj časa, da bi izrazila svoje pomisleke;

16.pozdravlja, da je varuhinja človekovih pravic dala prednost svoji oceni preglednosti okoljskega odločanja EU, med drugim zato, ker je ugotovila nepravilnosti v zvezi s tem, da Komisija pred sklenitvijo pogajanj ni ustrezno upoštevala vpliva trgovinskega sporazuma med EU in Mercosurjem na okolje, hude pomanjkljivosti Komisije pri obravnavi zahtev za dostop javnosti do okoljskih informacij in pomanjkanje jasnih pravil, ki bi zagotovila, da strokovnjaki, s katerimi se Komisija posvetuje v okviru oblikovanja okoljske politike, niso v navzkrižju interesov;

17.poudarja, da je varuhinja človekovih pravic ugotovila, da je obžalovanja vredno, da je do proaktivne preglednosti prišlo šele po tem, ko so bili nacionalni načrti v okviru mehanizma za okrevanje in odpornost že odobreni, kar javnosti preprečuje, da bi ustrezno spremljala pogajanja; je zaskrbljen zaradi dolgotrajnih zamud Komisije pri obravnavi prošenj za dostop javnosti do dokumentov, povezanih z mehanizmom za okrevanje in odpornost, ki v nekaterih primerih traja eno leto ali več; poziva Komisijo, naj spodbuja države članice k uporabi javnega portala za seznam vseh prejemnikov sredstev v okviru mehanizma za okrevanje in odpornost in k temu, naj še naprej objavljajo predhodne ocene zahtevkov držav članic za plačila in obveščajo javnost o konkretnih podrobnostih o svojem nadzornem in revizijskem delu, da bi zagotovile smiselno odgovornost za vsa porabljena sredstva; pozdravlja, da je Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj v sodelovanju z uradom Evropskega varuha človekovih pravic objavila dokument o politiki z naslovom „Towards good practice principles for government transparency in the use of recovery funds“ (Na poti k načelom dobre prakse za vladno preglednost pri uporabi sredstev za okrevanje in odpornost) , ki vladam zagotavlja smernice o zagotavljanju preglednosti in odgovornosti pri uporabi sredstev za okrevanje po pandemiji covida-19; v zvezi s tem pozdravlja prizadevanja varuhinje za izboljšanje standardov preglednosti mehanizma za okrevanje in odpornost;

18.poudarja, da je varuhinja človekovih pravic v svoji strateški pobudi o tem, kako je Komisija zagotovila preglednost in uravnoteženo zastopanost interesov v okviru skupne kmetijske politike (SKP), ugotovila, da manjkajo ključni elementi nacionalnih strateških načrtov SKP, vključno s posebnimi ukrepi za proračunske postavke in mejnike, ki jih je treba izpolniti, zaradi česar državljani in zainteresirane strani težko razumejo pogoje, pod katerimi bi lahko države članice uporabile pomoč, ki jo zagotavlja nova SKP; podpira varuhinjin poziv Komisiji, naj proaktivno razkrije več informacij o odobritvi strateških načrtov držav članic v okviru SKP; poziva komisarja za kmetijstvo in njegov kabinet ter generalni direktorat Komisije za kmetijstvo in razvoj podeželja, naj upoštevajo priporočila varuhinje človekovih pravic ter si na srečanjih in izmenjavah z zastopniki interesov prizadevajo za pravično in uravnoteženo zastopanost interesov kmetov in civilne družbe, saj sta komisar za kmetijstvo in njegov kabinet, kot je poudarila varuhinja človekovih pravic v pismu iz februarja 2022, organizirala več srečanj s predstavniki industrije kot z okoljskimi organizacijami in drugimi organizacijami, kot so raziskovalne ustanove; poziva Komisijo, naj prevzame dejavno vlogo pri zagotavljanju skladnosti z obveznostmi glede preglednosti, ki veljajo za države članice, vključno z obveznostjo razkritja širših subjektov, katerim pripadajo upravičenci do sredstev, in obveznostjo objave skupnega zneska plačil, ki jih prejme upravičenec, da se javnosti zagotovi dostop do vseh potrebnih informacij o upravičencih do sredstev SKP;

19.obžaluje, da pristop Komisije k ustanavljanju skupin za civilni dialog o zadevah, ki jih zajema SKP, ni bil v skladu s priporočili varuhinje človekovih pravic in je imel več vrzeli, zlasti pomanjkanje preglednega in jasnega izvajanja uravnotežene zastopanosti gospodarskih in negospodarskih interesov v sestavi skupin;

20.poudarja, kako pomembno je, da vse institucije pravočasno obravnavajo zahtevke za dostop do dokumentov, da se ohrani relevantnost informacij; podpira posebno poročilo evropske varuhinje človekovih pravic v strateški preiskavi o času, ki ga Komisija potrebuje za obravnavo zahtev za dostop javnosti do dokumentov Evropski varuh človekovih pravic, „Ombudsman opens inquiry into time taken by Commission to deal with access to documents requests“ (Varuhinja človekovih pravic začela preiskavo o času, ki ga je Komisija potrebovala za obravnavo zahtev za dostop do dokumentov), 6. april 2022.; je zaskrbljen zaradi sistemskih in velikih zamud Komisije pri obdelavi teh zahtev; poudarja, da je dostop javnosti do dokumentov temeljna pravica v skladu z Uredbo 1049/2001 Uredba (ES) št. 1049/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. maja 2001 o dostopu javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije (UL L 145, 31.5.2001, str. 43).; poziva Komisijo, naj izboljša svojo upravno prakso in spoštuje roke, ki jih je določil zakonodajalec, ter naj jasno in proaktivno dokaže, da je preglednost pravilo in prednostna naloga pri obravnavi zahtev za dostop javnosti do dokumentov; poudarja, da morajo institucije EU nameniti zadostne človeške vire za učinkovitejšo obravnavo zahtevkov za dostop do dokumentov; opozarja, da je varuhinja človekovih pravic priporočila temeljito preoblikovanje pristopa Komisije k obdelavi zahtev za dostop do dokumentov;

21.je seznanjen, da varuhinja preiskuje dejstvo, da Komisija ni zaznala in zato tudi ni ocenila morebitnega razkritja besedilnih sporočil, ki sta si jih izmenjala predsednica Komisije in izvršni direktor farmacevtske družbe o nakupu cepiva proti covidu-19; je zaskrbljen, da je pristop Komisije pomenil nepravilnost; poudarja, da so z delom povezana besedilna in takojšnja sporočila „dokumenti“ v skladu z Uredbo 1049/2001 in poudarja, da je spoštovanje tega načela še posebej pomembno; pozdravlja priporočila varuhinje človekovih pravic upravi EU o snemanju besedilnih in takojšnjih sporočil, povezanih z delom; poudarja, kako pomembno je, da institucije EU v celoti upoštevajo ta priporočila, da bi prakse uprave EU uskladile s sodobnimi komunikacijskimi metodami; je seznanjen z odgovorom Komisije, da bo izdala nadaljnje smernice o sodobnih komunikacijskih orodjih, kot so besedilna sporočila;

22.poziva Svet, naj upošteva izkušnjo iz preiskave varuhinje človekovih pravic o zavrnitvi popolnega dostopa javnosti do dokumentov, povezanih s pogajanji o osnutku akta o digitalnih trgih, saj je na podlagi preiskave varuhinja leta 2022 sklenila, da je prišlo do nepravilnosti; poziva Svet, naj v teh primerih uporablja najvišje standarde preglednosti, zlasti kadar je varuhinja človekovih pravic že odkrila težave v prejšnjih strateških preiskavah v zvezi s preglednostjo zakonodajnega postopka in odločanjem med krizo zaradi covida-19; opozarja, da je preglednost eno od ključnih načel iz Pogodb EU in da lahko pomanjkanje preglednosti zmanjša zaupanje državljanov v evropske institucije in EU kot celoto;

23.poudarja, da so preiskave o spoštovanju človekovih pravic v upravi EU, ki jih izvaja varuhinja človekovih pravic, pomembne; podpira poziv varuhinje, naj Komisija vzpostavi nov in ločen portal za obravnavo pritožb zaradi domnevnih kršitev človekovih pravic ter naj organizacijam civilne družbe in drugim deležnikom v državah, s katerimi ima EU trgovinske sporazume, omogoči dostop do njega za pritožbe v zvezi s človekovimi pravicami;

24.poudarja, da je varuhinja človekovih pravic izvedla strateško preiskavo o tem, kako agencija Frontex izpolnjuje svoje obveznosti glede temeljnih pravic in preglednosti v okviru razširjenega mandata v skladu z Uredbo 2019/1896 Uredba (EU) 2019/1896 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. novembra 2019 o evropski mejni in obalni straži ter razveljavitvi uredb (EU) št. 1052/2013 in (EU) 2016/1624 (UL L 295, 14.11.2019, str. 1).; poudarja, da je treba uporabljati visoke standarde preglednosti, da se omogoči javni nadzor, in zagotoviti popolno spoštovanje temeljnih pravic v vseh operacijah agencije Frontex, da bi se izboljšala njena odgovornost; poziva agencijo Frontex, naj na podlagi priporočil varuhinje sprejme ustrezne nadaljnje ukrepe;

25.je seznanjen s preiskavo varuhinje človekovih pravic o sistemu Komisije za spremljanje spoštovanja temeljnih pravic s strani hrvaških oblasti v okviru operacij upravljanja meja s sredstvi EU, pri čemer je varuhinja kritizirala Komisijo zaradi zamude pri vzpostavitvi ustreznega mehanizma za spremljanje upravljanja meja s strani hrvaških organov; poziva Komisijo, naj se vedno nemudoma odzove na predloge varuhinje človekovih pravic za izboljšave, zlasti v primerih, kot je ta, ko se ugotovijo velike pomanjkljivosti;

26.pozdravlja dejstvo, da se je mreža agencij EU na podlagi praktičnih priporočil varuhinje o uporabi uradnih jezikov pri komuniciranju z javnostjo dogovorila o smernicah glede politike večjezičnosti;

27.je seznanjen, da je bil statut Evropskega varuha človekovih pravic leta 2022 posodobljen z izvedbenimi določbami, v katerih so podrobno opredeljeni delovni postopki Urada evropskega varuha človekovih pravic; meni, da bodo nove določbe prispevale k izboljšanju dela varuhinje človekovih pravic;

28.pozdravlja zavezo varuhinje človekovih pravic, da bo spremljala, kako uprava EU izvaja Konvencijo OZN o pravicah invalidov; ceni delo varuhinje kot članice okvira EU za Konvencijo OZN o pravicah invalidov;

29.poudarja rezultate preiskave varuhinje na lastno pobudo o tem, kako Komisija spremlja evropske strukturne in investicijske sklade, da bi poskrbela, da se sredstva uporabljajo za krepitev pravic invalidov do samostojnega življenja in vključenosti; pozdravlja predlog za jasnejše smernice o tem, da je treba spodbujati deinstitucionalizacijo pri uporabi evropskih strukturnih in investicijskih skladov EU;

30.spodbuja varuhinjo človekovih pravic, naj prek evropske mreže varuhov človekovih pravic še naprej izmenjuje izkušnje in dobro prakso z nacionalnimi varuhi človekovih pravic; ceni, da je bil poudarek letne konference evropske mreže varuhov človekovih pravic v letu 2022 na dobri praksi za pomoč beguncem in da se je na njej obravnaval vpliv digitalizacije javnih storitev na pravice državljanov; izraža pohvalo, da sta bila v evropsko mrežo varuhov človekovih pravic vključena ukrajinski in moldavski urad varuha človekovih pravic;

31.pozdravlja stalna prizadevanja varuhinje za nadaljnje izboljšanje prepoznavnosti njenih dejavnosti, tudi prek spletnih orodij in večjezičnega spletnega mesta, ki nudi pomoč v vseh 24 uradnih jezikih EU;

32.pozdravlja uspešen in dolgotrajen dialog med varuhinjo človekovih pravic in Odborom Evropskega parlamenta za peticije; poudarja, da intenzivno sodelovanje med tema dvema organoma prispeva k večji demokratični odgovornosti institucij EU in jih približuje državljanom;

33.naroči svoji predsednici, naj to resolucijo in poročilo Odbora za peticije posreduje Svetu, Komisiji, evropski varuhinji človekovih pravic, vladam in parlamentom držav članic ter njihovim varuhom človekovih pravic oziroma podobnim pristojnim organom.