1.pozdravlja ključno vlogo nevladnih organizacij pri zastopanju civilne družbe ter spodbujanju in varovanju pravic in vrednot, zapisanih v Pogodbah, ter temeljnih pravic iz Listine EU o temeljnih pravicah; poudarja, da bi morale biti do financiranja EU upravičene le nevladne organizacije, ki delujejo ob spoštovanju teh pravic in vrednot; poziva vse deležnike, naj načela in vrednote EU pogosteje postavljajo v središče financiranja EU, in priznava raznolikost nevladnih organizacij, kar zadeva njihovo velikost, vire in osebje;

2.poudarja zlasti vlogo upravičencev, vključno z nevladnimi organizacijami, pri izvrševanju proračuna EU in obveznost, da v tej vlogi nastopajo tako, da v celoti spoštujejo finančna pravila in načela EU za zaščito njenih finančnih interesov; opozarja, da morajo nevladne organizacije, ki delujejo na ozemlju EU, spoštovati nacionalno pravo, ki se uporablja v vseh državah članicah, ki jih zadeva njihova dejavnost, ter pravo Unije in mednarodno pravo; ponovno poudarja, da sta preglednost in odgovornost EU bistveni za krepitev ugodnega in pravičnega evropskega sistema, ki temelji na demokraciji, temeljnih svoboščinah, vključevanju in raznolikosti;

3.poudarja, da se nevladne organizacije opirajo na javno finančno podporo in na zasebne donacije, in sicer tako, da se te medsebojno ne izključujejo; opozarja, da je sposobnost poiskati, zagotoviti in porabiti sredstva, ki niso sredstva EU ali javna sredstva na nacionalni ali lokalni ravni, bistvena za obstoj in delovanje nevladnih organizacij;

4.poudarja, da si organizacije civilne družbe zaslužijo kar največje spoštovanje in hvaležnost za delo, ki ga opravljajo vsak dan; priznava delo, ki ga vsak dan opravljajo civilnodružbene organizacije po vsej Evropi in po svetu, ter potrjuje, da si te nevladne organizacije zaslužijo vso pohvalo in podporo; poudarja pomen zadovoljevanja finančnih in drugih potreb teh organizacij;

5.izreka pohvalo nevladnim organizacijam v državah članicah EU in drugih državah za njihovo ključno vlogo pri obrambi pravne države in demokratičnih vrednot, v boju proti korupciji ter pri spodbujanju človekovih pravic in demokracije; ponovno poudarja, da nevladne organizacije v državah z avtoritarnimi ali nedemokratičnimi režimi pogosto predstavljajo zadnji okop demokracije, ki jo avtoritarni režimi po vsem svetu poskušajo utišati, tudi s sprejeto zakonodajo in diskriminatornimi obveznostmi, zato potrebujejo podporo in zaščito; poziva Komisijo, naj v zvezi s tem razmisli o zaščitnih klavzulah in mehanizmih; poudarja, da je pomembno zagotoviti ustrezno in pregledno financiranje EU za nevladne organizacije in subjekte, ki delujejo na teh področjih;

6.pozdravlja dejavnosti nevladnih organizacij na konfliktnih območjih pri zagotavljanju, da humanitarna pomoč hitro in učinkovito doseže civilno prebivalstvo in tiste, ki jo potrebujejo; priznava pomen nevladnih organizacij pri zagotavljanju, da EU kot največja donatorka razvojne pomoči na svetu še naprej prispeva k spodbujanju stabilnosti, premagovanju revščine in spodbujanju svetovnega razvoja;

7.poudarja, da utegnejo zakonodajni postopki v praksi zanemariti glasove lokalnih, regionalnih in nacionalnih nevladnih organizacij; meni, da imajo majhne nevladne organizacije pogosto težave pri dostopu do sredstev EU zaradi zapletenih upravnih postopkov; poziva Komisijo, naj dodatno poenostavi in racionalizira postopke, da bi manjšim nevladnim organizacijam, tudi na lokalni ravni, omogočila, da zaprosijo za sredstva EU in jih izkoristijo; poudarja, da se prednostne naloge in potrebe manjših nevladnih organizacij pogosto ne upoštevajo ali so deležne manjše pozornosti, čeprav pogosto najbolje poznajo razmere in opravijo ogromno dela; poudarja, da bi bilo treba v največji možni meri spoštovati delo malih organizacij in da bi morale imeti lažji dostop do finančnih sredstev EU, saj so pomemben element, ki krepi raznolikost in raznovrstnost v Evropi in zunaj nje; priznava, da imajo nevladne organizacije v Evropi ključno podporno vlogo pri dopolnjevanju javnih storitev;

8.ostaja zelo zaskrbljen zaradi groženj nevladnim organizacijam in neupravičenih napadov nanje v nekaterih državah članicah, tudi s predlogi in sprejemanjem zakonodaje, ki nevladnim organizacijam nalaga diskriminatorne obveznosti, ki omejujejo ali prepovedujejo njihove dejavnosti, ter z ustrahovanjem in nadlegovanjem njihovega osebja na spletu in zunaj njega, negativnimi javnimi izjavami in kampanjami blatenja, verbalnimi grožnjami ter pravnimi in fizičnimi napadi; poudarja, da se nekatere nevladne organizacije soočajo tudi s pretiranim upravnim nadzorom ali revizijami, politično motiviranim zmanjšanjem financiranja ter prestrogimi zakonskimi zahtevami za njihovo ustanovitev in registracijo; vztraja, da je treba nevladne organizacije zaščititi ter da bi morale prejemati ustrezno financiranje in podporo;

9.je prepričan, da sta preglednost in odgovornost bistveni, da lahko nevladne organizacije in drugi pridobitni in nepridobitni subjekti predstavijo svoje dragoceno delo, dobijo priznanje zanj in krepijo svojo verodostojnost; meni, da bi se morale posebne določbe uporabljati za nevladne organizacije, ki delujejo v celoti v skladu z vrednotami in finančnimi pravili EU ter ob polnem spoštovanju Listine EU o temeljnih pravicah, pri čemer delujejo v demokratično prikrajšanih okoljih; meni, da je treba evropskim državljanom zagotoviti, da EU natančno ve, kako se porabljajo vsa sredstva EU; je zato zaskrbljen, ker kljub obstoječim zahtevam glede preglednosti primanjkuje informacij, podatkov in nadzora o tem, kdo oziroma kaj prejema sredstva EU; opozarja, da bi morale biti zahteve glede preglednosti in odgovornosti vedno skladne z mednarodnim pravom in pravom človekovih pravic, zlasti v zvezi z uveljavljanjem državljanskih svoboščin, pri čemer bi morale ostati nujno potrebne in sorazmerne s specifičnimi zastavljenimi cilji;

10.opozarja, da se preglednost in odgovornost ne bi smela uporabljati za omejevanje prostora za neodvisno civilno družbo ali za utišanje kritičnih glasov;

11.poudarja, da je izjemno pomembno zagotoviti, da obveznosti EU glede preglednosti in odgovornosti ne bodo ogrozile končnih upravičencev do sredstev EU; meni, da bi bilo treba v ustrezno utemeljenih primerih, zlasti za nevladne organizacije, ki delujejo v državah, v katerih vladajo avtoritarni režimi, ali s priznanimi težavami glede pravne države, ki negativno vplivajo na nevladne organizacije, in omejenim državljanskim prostorom, kadar bi lahko javno razširjanje informacij o identiteti ali delu teh nevladnih organizacij privedlo do povračilnih ukrepov, kar bi ogrozilo obstoj teh nevladnih organizacij ter varnost njihovega osebja, izjemoma ustrezno uporabljati zahteve glede javne preglednosti;

12.meni, da je bilo mogoče preprečiti nekatere domnevne primere korupcije, ki so povzročili nezadovoljstvo javnosti, kot na primer Katargate, in sicer z doslednim spoštovanjem obstoječih zahtev po preglednosti in obveznostjo vpletenih subjektov, tudi nevladnih organizacij, da razkrijejo svoje vire financiranja in notranjo strukturo; ugotavlja, da so v nekaterih primerih vpleteni subjekti imeli koristi od financiranja EU;

13.obsoja povečano izkoriščanje sredstev EU v nasprotju z načeli in vrednotami EU, zlasti kadar uporaba sredstev in prenosi drugim organizacijam niso popolnoma sledljivi; opozarja na nevarnost, da bi se sredstva EU na koncu porabila v koruptivnih krogih ter da bi bila izpostavljena goljufijam in nepravilnostim, tujemu vmešavanju ali infiltraciji; poudarja, kako pomembna je „preglednost končnega upravičenca“ do sredstev proračuna EU;

14.ponovno poudarja, da sta za nevladne organizacije temeljnega pomena zaupanje in podpora javnosti; priznava, da izrazi, ki se uporabljajo za opis teh organizacij, dopuščajo različne pravne in javne razlage, ki se med državami članicami razlikujejo;

15.poudarja, da je izraz „nevladna organizacija“ širok krovni izraz, ki zajema različne vrste subjektov: od velikih mednarodnih organizacij do majhnih regionalnih ali lokalnih organizacij, od organizacij, ki jih večinoma vodijo zaposleni, do tistih, ki jih večinoma sestavljajo prostovoljci; poudarja, da se lahko tudi vsebina, ki jo obravnavajo nevladne organizacije, in način izvajanja zelo razlikujeta; se zaveda, da je zaradi te raznolikosti težko oblikovati skupno opredelitev nevladnih organizacij v EU; kljub temu poudarja prednosti vzpostavitve usklajenega pristopa po vsej EU, tudi z usklajeno opredelitvijo, katere dodana vrednost je večja preglednost, odgovornost, predvidljivost in zaupanje javnosti; zato spodbuja sozakonodajalca, naj dosežeta dogovor o usklajenem pristopu do nevladnih organizacij in ustreznih subjektov na ravni EU, kar bi znatno pripomoglo k evropskim postopkom proračunskega nadzora, zlasti v primeru čezmejnih združenj; ponovno poudarja, da je izjemno pomembno zagotoviti preglednost in odgovornost za vse subjekte, ki se jim dodelijo sredstva EU; priznava, da bi bilo koristno uvesti harmoniziran pristop k vprašanju, kaj so ti subjekti v odnosu do EU in njenih organov v različnih okvirih;

16.je seznanjen s predlogom Komisije, naj se v predlog za prenovitev finančne uredbe za leto 2022 vključi skupna opredelitev nevladnih organizacij; opozarja, da je Parlament v svojem mandatu zahteval dodatno jasnost glede opredelitve nevladne organizacije, zlasti glede stopnje formalnega obstoja, preglednosti in odgovornosti članov ali ustanoviteljev; spodbuja Komisijo, naj opravi poglobljeno posvetovanje o opredelitvi nevladne organizacije, v katerem bodo sodelovali uradniki držav članic in predstavniki nevladnih organizacij, pri čemer naj upošteva tudi metodologijo, ki je bila uporabljena pri opredelitvi pojma „mala in srednja podjetja“ (MSP);

17.meni, da država in Komisija ne bi smeli 100-odstotno financirati nevladne organizacije, da bi jo obravnavali kot takšno;

18.ugotavlja, da Komisija izraza „nevladne organizacije“ in „neprofitne organizacije“ uporablja brez jasnega razlikovanja v sistemu finančne preglednosti; obžaluje, da zaradi tega prihaja do negotovosti pri dodeljevanju in spremljanju sredstev EU in da bi to lahko privedlo do napačnega razumevanja obsega financiranja za nevladne organizacije in subjekte; ugotavlja, da pogosto zastavljena vprašanja v sistemu finančne preglednosti vsebujejo opredelitev nevladnih organizacij, katerih nepridobitni status je bistven element in ga je treba potrditi; obžaluje, da je to nejasno razlikovanje mogoče, saj doslej ni bilo usklajenega pristopa EU k nevladnim organizacijam in je bila za sistem finančne preglednosti uporabljena le samorazvrstitev subjektov, ki temelji izključno na pravilih, ki se lahko med državami članicami razlikujejo; nadalje poziva, naj sistem finančne preglednosti zagotovi ustrezno kategorizacijo različnih vrst nevladnih organizacij ali neprofitnih organizacij, da bi se izognili situacijam, v katerih je razlikovanje med nekaterimi vrstami organizacij majhno ali ga sploh ni in v katerih bi se univerze, raziskovalni inštituti, prostovoljne organizacije in druge nevladne organizacije v podatkovni zbirki sistema finančne preglednosti štele za enake;

19.meni, da je treba goljufije, nasprotja interesov, dvojno financiranje, korupcijo in pranje denarja ali poneverbo preprečiti in obravnavati v vseh primerih in za vse upravičence, ne glede na njihovo naravo in pravni status; je zaskrbljen zaradi nezadostnih podatkov, ki so organu za podelitev razrešnice na voljo o takih primerih; želi spomniti, da za vse prosilce in upravičence do sredstev EU, vključno z nevladnimi organizacijami, veljajo finančna pravila EU;

20.poudarja, da je sistem za zgodnje odkrivanje in izključitev (EDES) pomemben instrument za zaščito finančnih interesov Unije, saj zagotavlja zaščito na več ravneh z zgodnjim odkrivanjem oseb ali subjektov, ki predstavljajo tveganja, ki ogrožajo finančne interese Unije; pozdravlja predlog Komisije za prenovitev finančne uredbe, ki vključuje razširitev sistema EDES na deljeno upravljanje in dodaja nove razloge za izključitev Člena 139(1)(i) in 139(1)(c)(iv) predloga Komisije za uredbo Evropskega parlamenta in Sveta o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije (prenovitev), z dne 16. maja 2022 (COM(2022)0223).; poziva Komisijo, naj zagotovi, da bo sistem EDES v celoti operativen, da bo na podlagi finančne uredbe omogočil učinkovito izključitev upravičencev, vključno z nevladnimi organizacijami, iz nadaljnjega dostopa do sredstev EU;

21.je zaskrbljen, da so lahko zahteve za preglednost nezadostne, posebno kadar sredstva potujejo vzdolž verige in se uporabljajo za sofinanciranje skupnih projektov z drugimi donatorji; meni, da je problematično, da sistem finančne preglednosti zagotavlja le informacije o nepovratnih sredstvih, ki jih neposredno dodeli Komisija v okviru neposrednega upravljanja, ne vsebuje pa podrobnosti o sredstvih, ki se posredno prejmejo od upravičencev in partnerjev, ki so v pravnem razmerju s Komisijo;

22.poudarja, da vse države članice ne zagotavljajo enake ravni informacij o nepovratnih sredstvih in da obstoječa podatkovna zbirka EU ni dovolj dosledna in skladna; poziva Komisijo, naj poveča preglednost in odgovornost v primerih deljenega in posrednega upravljanja s preverjanjem prerazporeditve sredstev in njihove porabe do končnih prejemnikov, v skladu s predlogom za prenovitev finančne uredbe;

23.poziva Komisijo, naj sorazmerno okrepi mehanizme predhodnega nadzora, vključno z ustreznimi naključnimi pregledi; meni, da pri naknadnem nadzoru porabe sredstev EU obstajajo resne pomanjkljivosti, in poziva Komisijo, naj v sodelovanju z državami članicami pripravi poglobljeno analizo z jasnimi predlogi za okrepitev njihove kakovosti, količine in pravilnosti, pri čemer naj jo podpre uveljavljena in centralizirana projektna skupina za proračunski nadzor znotraj Komisije za vse zastopnike interesov, ki bo imela jasna pooblastila, preiskovalne zmogljivosti in vire;

24.priznava pomen preglednosti vseh vidikov dejavnosti, ki jih financira EU, da se zagotovi odgovorna poraba sredstev; se zaveda pomislekov glede morebitnega tujega vmešavanja v oblikovanje politik EU in da vzpostavljeni sistem akterjem ne more v celoti preprečiti, da bi ustanovili upravičence do sredstev in/ali kooptiranja, vključno z nevladnimi organizacijami, da bi spodbujali lažne diskurze, tudi z dezinformacijami, kot naj bi se dogajalo v primeru Katargate; meni, da obstoječi pomisleki ne bi smeli voditi v stigmatizacijo vseh nevladnih organizacij, saj večina teh organizacij spoštuje in spodbuja demokratična načela in vrednote EU; poudarja, da se proračun EU ne sme uporabljati za lobiranje proti demokratičnim načelom in vrednotam EU;

25.poziva Komisijo, naj od upravičencev, vključno z nevladnimi organizacijami, ki prejemajo sredstva EU, zahteva, da objavijo podrobnosti o vseh sredstvih, prejetih iz drugih virov v zvezi s projekti, ki jih je sofinancirala EU, v petletnem obdobju, ob tem pa ohrani načelo zaupnosti, zlasti, v ustrezno utemeljenih primerih, upravičencev, vključno z nevladnimi organizacijami, ki se soočajo z resnimi grožnjami povračilnih ukrepov; poudarja, da je financiranje nevladnih organizacij iz držav zunaj EU lahko legitimen vir financiranja, vendar poudarja, da so brez jasnih pravil o preglednosti v zvezi z načelom zaupnosti takšne možnosti financiranja dovzetne za zlorabe in neprimeren vpliv akterjev iz tretjih držav; poziva institucije EU, naj izboljšajo izvajanje svojih standardov preglednosti, vključno z obveznim poročanjem o dejavnostih lobiranja;

26.spodbuja države članice, naj sprejmejo nacionalne zakone o lobiranju in registru preglednosti, ki bi morali zahtevati tudi razkritje donatorjev, tudi mednarodnih, in virov financiranja, z enakimi zahtevami glede preglednosti za vse zastopnike interesov, ne glede na njihovo naravo in pravni status;

27.želi spomniti, da so države članice odgovorne za registracijo, nadzor in poročanje o primerih odkrivanja goljufij, zlorabe sredstev ali pranja denarja, obsodb ali tekočih preiskav; meni, da so nacionalne uprave, ki so bližje terenu, prva učinkovita raven nadzora in spremljanja organizacij, ki delujejo v nasprotju s pravili in vrednotami EU, da bi okrepili prizadevanja za preprečevanje in odkrivanje goljufij in zlorabe sredstev ter boj proti njima;

28.poziva nacionalne organe, naj okrepijo svoje sisteme preglednosti in odgovornosti, da bi identificirali vse organizacije ali subjekte, ki delujejo v nasprotju s pravili in vrednotami EU, ter sprejmejo pravne in upravne ukrepe, ki bodo olajšali ukrepanje na ravni EU ter poskrbeli, da bo Komisija zadevne subjekte lažje in hitreje vključila v svoje sisteme; poziva Komisijo, naj v sistem EDES vključi vse zastopnike interesov, ki kršijo pravila in vrednote EU, ter jih v skladu s finančno uredbo, ki se uporablja za proračun EU, ustrezno izključi iz financiranja EU;

29.meni, da državam članicam ne bi smeli prepustiti možnosti proste presoje, da bi lahko nevladnim organizacijam naložile usodno omejevalne zahteve in obveznosti; opozarja, da je Komisija začela postopek za ugotavljanje kršitev zoper Madžarsko, ko je leta 2017 uvedla zakon o tujem vmešavanju, in da je Sodišče Evropske unije v sodbi z dne 18. junija 2020 Sodba Sodišča z dne 18. junija 2020, Evropska komisija/Madžarska, zadeva C-78/18, ECLI:EU:C:2020:476. (Evropska komisija/Madžarska) navedlo, da je kršena pravica do svobode združevanja in s tem pravo EU, če sistematične obveznosti organizacij civilne družbe znatno otežujejo ukrepanje in delovanje organizacij, za katere veljajo;

30.obžaluje objavo podatkov v sistemu finančne preglednosti z zamudo od šest do 18 mesecev in vpliv teh zamud na preglednost; poziva Komisijo, naj informacije o nepovratnih sredstvih EU, dodeljenih nevladnim organizacijam in subjektom, objavi najpozneje šest mesecev po datumu dodelitve, kar velja tudi za sredstva iz drugih virov, ob hkratnem upoštevanju načela zaupnosti v ustrezno upravičenem primeru upravičencev, tudi nevladnih organizacij, ki se spoprijemajo z resnimi grožnjami; poziva Komisijo, naj razvije in uvede orodja za potrjevanje podatkov, tako da bo postopek preverjanja veljavnosti podatkov v sistemu finančne preglednosti samodejen, neprekinjen in hitrejši ter da bo porabljenih manj virov;

31.obžaluje, da informacijski sistemi Komisije niso uporabniku prijazni in uporabljajo različna pravila za identifikacijo upravičencev do projektov in nepovratnih sredstev, zaradi česar se podatki razlikujejo, posledično pa je težko uskladiti informacije z različnih javno dostopnih portalov in podatkovnih zbirk Komisije; priporoča, naj Komisija določi harmonizirana pravila ter standardizira ureditev in funkcionalnosti podatkovnih zbirk posameznih programov, pri čemer naj upošteva različna okolja in področja ukrepanja nevladnih organizacij ter jim ne nalaga dodatnih nepotrebnih obremenitev;

32.poziva Komisijo, naj uporablja skupno edinstveno entiteto, kot je edinstvena identifikacijska koda udeleženca, in ključe za identifikacijo projektov v vseh portalih in zbirkah podatkov, tudi na spletnih mestih upravičencev, ob tem pa ohrani načelo zaupnosti, zlasti v ustrezno utemeljenih primerih upravičencev, vključno z nevladnimi organizacijami, ki se srečujejo z resnimi grožnjami povračilnih ukrepov, da bi olajšala usklajevanje javno dostopnih informacij, ki jih zagotavljajo različni sistemi in spletna mesta; poziva jo, naj vsem upravičencem do nepovratnih sredstev, tudi nevladnim organizacijam, priskrbi kodo, s katero bo mogoče iz sistema finančne preglednosti neposredno izvleči podatke o financiranju za obdobje petih let in ki bo vključevala povezave z ustreznimi vnosi projektov v zbirkah podatkov programov Komisije;

33.opaža znatne nedoslednosti pri vsebini in obsegu informacij, prikazanih na spletnih mestih projektov, tudi glede razporejanja sredstev med partnerji in povezave z ustreznimi zbirkami podatkov Komisije; poziva k bolj proaktivnemu pristopu k javni preglednosti in tesnejšemu sodelovanju s proračunskimi organi EU, ki bo presegal sedanje minimalne zahteve za financiranje z nepovratnimi sredstvi EU; poziva Komisijo, naj okrepi sistem za zavezanost vseh prosilcev, tudi nevladnih organizacij, Listini EU o temeljnih pravicah, ko zaprosijo za sredstva EU; poziva, naj bodo informacije o nepovratnih sredstvih iz EU in drugih virov na spletnih mestih, ki jih financira EU, predstavljene jasneje in bolj sistematično;

34.poziva, naj se končni lastniki podjetij vpišejo v osrednje registre v državah EU, ki bodo dostopni osebam z „zakonitim interesom“, kot so preiskovalni novinarji, zadevni državljani in nevladne organizacije;

35.ugotavlja, da je treba kljub uvedbi sistema eGrants kot skupnega orodja za upravljanje nepovratnih sredstev in sistema za registracijo vlagateljev pri vseh službah Komisije, s katero sta se izboljšali kakovost in popolnost podatkov v sistemu finančne preglednosti, za večjo zanesljivost teh podatkov storiti še več; je zaskrbljen, ker obstoječi portali in sistemi Komisije za preglednost še vedno niso dovolj dosledni; nadalje poziva Komisijo, naj okrepi svoje delo v zvezi z racionalizacijo podatkovnih zbirk za uporabniku prijaznejši sistem finančne preglednosti, ki bo povezan z registrom za preglednost in združljiv s posebnimi podatkovnimi zbirkami programov; poudarja, da bi moral vsebovati končna plačila, kar bi omogočilo identifikacijo upravičencev, tudi nevladnih organizacij, po kategorijah, vključno z opredelitvijo nevladnih organizacij in ustreznih subjektov v skladu s finančno uredbo; prosi Komisijo, naj do konca leta 2024 pripravi predlog za nadaljnje upravne ukrepe;

36.ugotavlja, da se v nekaterih primerih sedež neprofitne organizacije nahaja v eni državi, dejavnosti upravičenca pa potekajo v drugi; poziva neprofitne organizacije, naj sprejmejo ustrezne ukrepe za upoštevanje sredstev in storitev, zagotovljenih na lokacijah, ki niso njihova matična jurisdikcija;

37.pozdravlja predlog Komisije, da se na podlagi člena 36 finančne uredbe vzpostavi centraliziran in interoperabilen informacijski sistem za podatkovno rudarjenje in ocenjevanje tveganja, da bi izboljšali učinkovitost notranjega nadzora nad izvrševanjem proračuna; poudarja, da ta sistem ne sme vsebovati le podatkov o prejemnikih, temveč tudi podatke o dejanskih lastnikih v skladu z Direktivo (EU) 2015/849 Direktiva (EU) 2015/849 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. maja 2015 o preprečevanju uporabe finančnega sistema za pranje denarja ali financiranje terorizma, spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi Direktive 2005/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta in Direktive Komisije 2006/70/ES (UL L 141, 5.6.2015, str. 73).; poziva, naj ta sistem vključuje kazalnike tveganja na podlagi podatkov iz sistema za zgodnje odkrivanje in izključitev v vseh načinih upravljanja;

38.obžaluje, da bi lahko soobstoj obveznosti poročanja in računovodske prakse na nacionalni ravni in ravni EU povzročil nesorazmerno upravno breme za upravičence, tudi nevladne organizacije; poziva Komisijo, naj poskrbi za skladnost obveznosti poročanja na ravni EU in nacionalni ravni, da bi olajšala spremljanje izpolnjevanja obveznosti;

39.poudarja pomen preglednosti in identifikacije končnih prejemnikov sredstev EU; poziva Komisijo, naj razvije usklajen sistem spremljanja, s katerim bi zmanjšali birokracijo, izboljšali učinkovitost in opredelili končne upravičence; priporoča, naj Komisija sistematično, standardizirano in usklajeno spremlja sredstva EU vse do končnih upravičencev na vseh platformah za obveščanje in preglednost na ravni EU; poleg tega poziva k okrepljenemu dialogu med Komisijo in upravičenci do sredstev EU, vključno z nevladnimi organizacijami, o tem, kako zmanjšati pretirane obremenitve;

40.je zaskrbljen, ker se določbe o prepoznavnosti programov EU ne spoštujejo v celoti; poziva Komisijo, naj svojim službam naroči, naj prekinejo sporazume ali zmanjšajo plačila upravičencem, ki ne spoštujejo svojih pogodbenih obveznosti glede prepoznavnosti;

41.poziva Komisijo, naj vsem svojim programskim uradnikom in agencijam EU zagotovi usposabljanje o finančni uredbi in proračunu EU; poziva Komisijo, naj vsem upravičencem do sredstev EU, tudi nevladnim organizacijam, zagotovi usposabljanje o poročanju in finančnih pravilih, ter zahteva, da je organ za podelitev razrešnice ustrezno obveščen o teh usposabljanjih, vključno z njihovo vsebino, udeleženci in povezanimi stroški; poziva Komisijo, naj poenostavi postopke za pridobitev nepovratnih sredstev in izbirne postopke ter zagotovi enotnost pristopa in preglednost postopka, zmanjšanje upravnega bremena in redno prilagajanje teh pravil spreminjajočim se okoliščinam in pridobljenim izkušnjam;

42.je seznanjen z ugotovitvijo Evropskega računskega sodišča iz leta 2018, da dodeljevanje posredovanih nepovratnih sredstev Komisiji ne omogoča ustreznega spremljanja porabe sredstev EU; poziva, naj bodo zneski, ki se zagotovijo nevladnim organizacijam kot tretjim stranem v obliki posredovanih nepovratnih sredstev, jasno prepoznavni v sistemu finančne preglednosti ter letnem finančnem poročilu Komisije in njenem poročilu o odgovornosti;

43.vse institucije EU poziva, naj zagotovijo veliko strožje izvajanje, izvrševanje in spoštovanje določb o registru EU za preglednost; poziva, naj se več sredstev dodeli sekretariatu registra za preglednost, da bo lahko vsem prosilcem in registrirancem, zlasti malim subjektom in nevladnim organizacijam, nudil podporo v celotnem postopku registracije ter natančneje preverjal informacije, ki jih predložijo; poziva zlasti, naj se v vse sekretariate odborov in ustrezne upravne enote vključi pooblaščenec za preglednost; opozarja, da bi bilo treba v skladu s smernicami o uporabi registra za preglednost spremembe predloženih podatkov sporočiti takoj, ko nastanejo, v vsakem primeru pa v treh mesecih; vztraja, da bi bilo treba v registru za preglednosti zabeležiti tudi vse spremembe v upravi ali vodstvu registriranih subjektov; zahteva, da je podatkovna zbirka za preglednost dostopna samo določenim pooblaščenim osebam in na zahtevo proračunskemu organu, da se prepreči razširjanje informacij, ki bi lahko ogrozile posameznikovo življenje ali osebno varnost ali obstoj nevladne organizacije;

44.obžaluje, da za različne vrste organizacij v registru za preglednost veljajo različne zahteve glede razkritja; poziva Komisijo, naj za vse vrste organizacij, vpisane v register za preglednost, uvede enake zahteve glede razkritja; opozarja, da je treba od vseh zahtevati zlasti, da razkrijejo svoje prihodke in vse zneske, porabljene za lobiranje Glej: študija o preglednosti in odgovornosti, priporočilo št. 24.3.;

45.opozarja na priporočila iz svoje resolucije o razrešnici za leto 2021 Sprejeta besedila, P9_TA(2023)0138, odstavek 74., v katerih je pozval k reviziji registra za preglednost EU in z njim povezanih smernic, da bi se od vpisanih organizacij zahtevalo razkritje podrobnosti o vseh virih financiranja, vključno z deleži v drugih podjetjih, ter omogočilo sledenje sredstvom EU od neposrednega prejemnika do končnega upravičenca, kadar potujejo vzdolž verige, tudi kadar se sredstva enega upravičenca, tudi nevladne organizacije, prenesejo na drugega, ob hkratnem upoštevanju načela o zaupnosti v primeru nevladnih organizacij, ki se srečujejo z resnimi grožnjami;

46.poziva vse nevladne organizacije in subjekte, ki so zavezani popolni preglednosti in odgovornosti, Listini EU ter spodbujanju demokratičnih vrednot in vrednot EU, naj ob zaprositvi za sredstva EU zahtevajo vključitev v register za preglednost;

47.poziva k strogemu izvrševanju pravil glede dostopa do Parlamenta in vabil v parlamentarne odbore, ki so pogojena z vpisom vsake organizacije v register za preglednost, kar bo opravil novi pooblaščenec za preglednost, zaposlen v sekretariatu vsakega odbora;

48.poziva, naj vsi upravičenci, tudi nevladne organizacije, ki jih financira EU, v skladu s podobnimi obveznostmi poslancev Evropskega parlamenta na spletu objavijo vsa srečanja s poslanci Evropskega parlamenta, njihovimi pomočniki ali predstavniki drugih institucij, organov ali agencij EU, kadar ta srečanja zadevajo tekoče zakonodajne dokumente EU ali financiranje EU, ki ga ti upravičenci prejemajo ali zanj prosijo; poziva ustrezne institucije in organe EU, naj zagotovijo potrebna orodja za objavo teh srečanj, hkrati pa dovolijo upravičene izjeme;

49.meni, da je sprejetje uredbe o nevladnih organizacijah diskriminatoren ukrep, ki je uperjen proti nevladnim organizacijam, ne pa tudi drugim prejemnikom sredstev EU; meni, da so vprašanja, kot so pojav vrtljivih vrat, preglednost financiranja in donacij, boj proti pranju denarja, omejevanje tujega vmešavanja, neodvisnost od političnega in gospodarskega vpliva ter žvižgaštvo, pomembna za vse subjekte, ki prejemajo sredstva EU, in se ne bi smela uporabljati za omejevanje prostora za ukrepanje nevladnih organizacij;

50.ponavlja poziv iz resolucije o podelitvi razrešnice Komisiji za leto 2021 Sprejeta besedila, P9_TA(2023)0137., naj se zagotovi, da bodo vsi upravičenci do financiranja EU, tudi nevladne organizacije, ki so zlorabili ali poneverili sredstva EU ali sodelovali v dejavnostih, ki so v nasprotju z vrednotami EU iz člena 2 Pogodbe o Evropski uniji in Listine EU, vključno s spodbujanjem terorizma, sovražnim govorom, podpiranjem ali poveličevanjem nasilja, političnim in verskim ekstremizmom ter širjenjem dezinformacij pod krinko namerno ponarejenih znanstvenih podatkov, navedeni v sistemu EDES in naj se jim onemogoči dostop do institucij in programov financiranja EU v okviru neposrednega in deljenega upravljanja; poziva Komisijo in države članice, naj zagotovijo izvajanje in objavo izboljšanega seznama za izključitev, kot je priporočil Parlament in v skladu s sporazumom o finančni uredbi; pričakuje, da bo Komisija o izvajanju tega priporočila poročala v začetku leta 2025;

51.poziva Komisijo in Evropsko računsko sodišče, naj ugotovitve in revizijske sklepe v zvezi s pregledi upravičencev, tudi nevladnih organizacij, na kraju samem, ki temeljijo na oceni tveganja, ter njihove rezultate sistematično predložita Parlamentu kot organu za podelitev razrešnice; spodbuja okrepljeno sodelovanje z Evropskim uradom za boj proti goljufijam (OLAF) in Evropskim računskim sodiščem; poziva Komisijo, naj izboljša zlasti status dostopa za Evropski urad za boj proti goljufijam, da bi lahko v skladu z veljavnimi predpisi pridobil informacije o finančnih kršitvah posameznih upravičencev, jih preiskal ter naložil ustrezne sankcije (npr. Začasna ustavitev plačil prek sistema EDES) v primeru goljufij, korupcije in drugih nepravilnosti v zvezi s sredstvi EU;

52.opozarja, da so nevladne organizacije podvržene enaki stopnji nadzora in preiskav kot vsi drugi prejemniki sredstev EU, ki pokrivajo vse strani odhodkov, in sicer v okviru mandatov urada OLAF in Evropskega javnega tožilstva;

53.naroči svoji predsednici, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji in Evropskemu računskemu sodišču.