P9_TA(2024)0040Izvajanje Uredbe (ES) št. 1924/2006 o prehranskih in zdravstvenih trditvah na živilihResolucija Evropskega parlamenta z dne 18. januarja 2024 o izvajanju Uredbe (ES) št. 1924/2006 o prehranskih in zdravstvenih trditvah na živilih (2023/2081(INI))Evropski parlament,

–ob upoštevanju členov 168 in 169 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 1924/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. decembra 2006 o prehranskih in zdravstvenih trditvah na živilih UL L 404, 30.12.2006, str. 9.,

–ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 178/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. januarja 2002 o določitvi splošnih načel in zahtevah živilske zakonodaje, ustanovitvi Evropske agencije za varnost hrane in postopkih, ki zadevajo varnost hrane UL L 31, 1.2.2002, str. 1.,

–ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1169/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2011 o zagotavljanju informacij o živilih potrošnikom, spremembah uredb (ES) št. 1924/2006 in (ES) št. 1925/2006 Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi Direktive Komisije 87/250/EGS, Direktive Sveta 90/496/EGS, Direktive Komisije 1999/10/ES, Direktive 2000/13/ES Evropskega parlamenta in Sveta, direktiv Komisije 2002/67/ES in 2008/5/ES in Uredbe Komisije (ES) št. 608/2004 UL L 304, 22.11.2011, str. 18.,

–ob upoštevanju Direktive 2002/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 10. junija 2002 o približevanju zakonodaj držav članic o prehranskih dopolnilih UL L 183, 12.7.2002, str. 51.,

–ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 1925/2006 Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 20. decembra 2006 o dodajanju vitaminov, mineralov in nekaterih drugih snovi živilom UL L 404, 30.12.2006, str. 26.,

–ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 609/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. junija 2013 o živilih, namenjenih dojenčkom in majhnim otrokom, živilih za posebne zdravstvene namene in popolnih prehranskih nadomestkih za nadzor nad telesno težo ter razveljavitvi Direktive Sveta 92/52/EGS, direktiv Komisije 96/8/ES, 1999/21/ES, 2006/125/ES in 2006/141/ES, Direktive 2009/39/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter uredb Komisije (ES) št. 41/2009 in (ES) št. 953/2009 UL L 181, 29.6.2013, str. 35.,

– ob upoštevanju Uredbe (EU) 2022/2065 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. oktobra 2022 o enotnem trgu digitalnih storitev in spremembi Direktive 2000/31/ES (akt o digitalnih storitvah) UL L 277, 27.10.2022, str. 1.,

–ob upoštevanju Uredbe (EU) 2021/522 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. marca 2021 o vzpostavitvi programa za ukrepe Unije na področju zdravja (Program EU za zdravje) za obdobje 2021–2027 in razveljavitvi Uredbe (EU) št. 282/2014 UL L 107, 26.3.2021, str. 1.,

–ob upoštevanju svoje resolucije z dne 20. oktobra 2021 o strategiji „od vil do vilic“ za pravičen, zdrav in okolju prijazen prehranski sistem UL C 184, 5.5.2022, str. 2.,

–ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 20. maja 2020 z naslovom Strategija „od vil do vilic“ za pravičen, zdrav in okolju prijazen prehranski sistem (COM(2020)0381),

–ob upoštevanju delovnega dokumenta služb Komisije z dne 20. maja 2020 z naslovom Povzetek ocene Uredbe (ES) št. 1924/2006 o prehranskih in zdravstvenih trditvah na živilih glede profilov hranil in zdravstvenih trditvah o rastlinah in njihovih pripravkih ter splošnem regulativnem okviru za njihovo uporabo v živilih (SWD(2020)0096),

– ob upoštevanju znanstvenega mnenja Evropske agencije za varnost hrane z dne 15. decembra 2021 o dopustni zgornji meji vnosa sladkorjev v živilih Evropska agencija za varnost hrane, Tolerable upper intake level for dietary sugars (Dopustna zgornja meja vnosa sladkorjev v živilih), EFSA Journal, zvezek 20, številka 2, Evropska agencija za varnost hrane, 15. december 2021.,

–ob upoštevanju poročila Svetovne zdravstvene organizacije iz leta 2022 o politiki označevanja hranilne vrednosti Svetovna zdravstvena organizacija, Nutrition labelling: policy brief (Poročilo o politiki označevanja hranilne vrednosti), Svetovna zdravstvena organizacija, Ženeva, 2022.,

–ob upoštevanju objave vodilnih načel in okvirnega priročnika Svetovne zdravstvene organizacije za označevanje na sprednji strani embalaže za spodbujanje zdrave prehrane iz leta 2019 Svetovna zdravstvena organizacija, Guiding principles and framework manual for front-of-pack labelling for promoting healthy diets (Vodilna načela in okvirni priročnik za označevanje na sprednji strani embalaže za spodbujanje zdrave prehrane), Svetovna zdravstvena organizacija, Ženeva, 2019.,

–ob upoštevanju cilja OZN za trajnostni razvoj št. 3 „poskrbeti za zdravo življenje in spodbujati dobro počutje za vse ljudi v vseh življenjskih obdobjih“,

–ob upoštevanju priročnika Unicefa z decembra 2013 z naslovom A guide for integrating children’s rights into impact assessments and taking action for children (Priročnik za vključevanje otrokovih pravic v ocene učinka in ukrepanje v korist otrok) UNICEF, Children’s rights in impact assessments – A guide for integrating children’s rights into impact assessments and taking action for children (Otrokove pravice v ocenah učinka – Priročnik za vključevanje otrokovih pravic v ocene učinka in ukrepanje v korist otrok), UNICEF, Ženeva, december 2013.,

–ob upoštevanju člena 54 Poslovnika ter člena 1(1)(e) sklepa konference predsednikov z dne 12. decembra 2002 o postopku pridobitve dovoljenja za pripravo samoiniciativnih poročil in Priloge 3 k temu sklepu,

–ob upoštevanju poročila Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane (A9-0416/2023),

A. ker je bila Uredba (ES) št. 1924/2006 (uredba o prehranskih in zdravstvenih trditvah na živilih) uvedena, da bi zagotovili najvišjo možno raven varstva potrošnikov in olajšali njihovo izbiro; ker se ta uredba uporablja za prostovoljne prehranske in zdravstvene trditve na živilih v vseh komercialnih sporočilih, vključno z označevanjem in oglaševanjem, ter v sporočilih zdravstvenim delavcem Sodba Sodišča Evropske unije z dne 14. julija 2016, Verband Sozialer Wettbewerb eV/Innova Vital GmbH, C-19/15, ECLI:EU:C:2016:563.; ker Komisija odobri zdravstvene trditve, ki temeljijo na znanstvenih dokazih in so razumljive potrošnikom, potem ko jih znanstveno oceni Evropska agencija za varnost hrane;

B.ker je mogoče trditve razvrstiti v „trditve o učinkovanju na zdravje“, „trditve o zmanjšanju tveganja“ in „trditve v zvezi z razvojem otrok“; ker je bila julija 2023 v EU odobrena uporaba 269 zdravstvenih trditev; ker se trditve v zvezi z razvojem in zdravjem otrok pri označevanju živil lahko odobrijo v skladu s postopki in zahtevami, ki jih določa uredba o prehranskih in zdravstvenih trditvah na živilih;

C.ker je vsaj 18 % novih proizvodov, danih na trg živil in pijač v EU, opremljenih s prehranskimi ali zdravstvenimi trditvami, pri čemer se ocenjuje, da je s takšnimi trditvami opremljena četrtina vseh živil, ki so na voljo na trgu EU Evropska komisija, Final Report Summary – CLYMBOL (Role of health-related claims and symbols in consumer behaviour) (Povzetek končnega poročila – CLYMBOL (Vloga zdravstvenih trditev in simbolov pri vedenju potrošnikov)), 8. marec 2017.; ker, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 10 uredbe o prehranskih in zdravstvenih trditvah na živilih, bi lahko potrošniki razumeli, da imajo živila, ki se oglašujejo s trditvami, v primerjavi s podobnimi ali drugimi proizvodi, ki jim taka hranila ali druge snovi niso dodani, hranilne, fiziološke ali druge prednosti za zdravje, to pa bi jih lahko navedlo na tako izbiro, ki bi neposredno vplivala na celotno vsebnost posameznih hranil ali drugih snovi v celotni prehrani na način, ki ne ustreza znanstvenim priporočilom;

D.ker bi morala Komisija v skladu s členom 13(3) uredbe o prehranskih in zdravstvenih trditvah na živilih najpozneje do 31. januarja 2010 sprejeti seznam Skupnosti z dovoljenimi trditvami;

E.ker prisotnost prehranskih ali zdravstvenih trditev skupaj z drugimi značilnostmi, kot so cena, blagovna znamka, barva in oblika embalaže, vpliva na to, kako potrošniki izbirajo živila; ker na odnos potrošnikov bolj kot prehranske trditve vplivajo zdravstvene trditve, zlasti trditve o zmanjšanju tveganja Pichierri, M. in drugi, The interplay between health claim type and individual regulatory focus in determining consumers’ intentions toward extra-virgin olive oil (Interakcija med vrsto zdravstvene trditve in individualno regulativno usmerjenostjo pri določanju namer potrošnikov glede ekstra deviškega oljčnega olja), Food Research International, zvezek 136, članek 109467, Elsevier, oktober 2020.; ker na razumevanje prehranskih in zdravstvenih trditev pri potrošnikih vplivajo različni dejavniki, med drugim znanje o prehrani in stopnja izobrazbe, kar bi bilo treba upoštevati za lažji prehod na bolj zdravo prehrano in spodbujanje spremembe sestave živil; ker zgolj zagotavljanje informacij, izobraževanje in kampanje ozaveščanja ne zadostujejo za dosego potrebnih sprememb v smeri bolj trajnostnih in zdravih potrošniških odločitev, saj lahko nanje vplivajo drugi ključni elementi prehranskega okolja, kot so cenovna dostopnost, trženje in razpoložljivost;

F.ker je bila Komisija z uredbo o prehranskih in zdravstvenih trditvah na živilih pooblaščena, da do 19. januarja 2009 določi profile hranil za živila ali posebne kategorije živil; ker profili hranil v praksi še niso bili vzpostavljeni; ker je Komisija leta 2020 v ocenjevalnem poročilu o uredbi o prehranskih in zdravstvenih trditvah na živilih ponovno potrdila, da je treba oblikovati profile hranil kot orodje za varstvo potrošnikov pred izpostavljenostjo živilom s slabo hranilno sestavo, ki so opremljena z zdravstvenimi trditvami; ker je bilo v strategiji „od vil do vilic“ ponovno potrjeno, da bi bilo treba določiti profile hranil, da bi omejili trženje in oglaševanje nezdravih živil s prehranskimi in zdravstvenimi trditvami;

G.ker je Parlament v svoji resoluciji o strategiji „od vil do vilic“ iz leta 2021 izrecno pozdravil napovedani zakonodajni predlog za določitev profilov hranil, da bi prepovedali uporabo prehranskih in zdravstvenih trditev na živilih z visoko vsebnostjo maščob, sladkorjev in/ali soli ali na splošno nezdravih živilih, ter pozval, naj se posebna pozornost nameni hrani za otroke in drugim živilom za posebne namene;

H.ker so potrošniki še naprej izpostavljeni pozitivnim prehranskim ali zdravstvenim trditvam na živilih z visoko vsebnostjo maščob, soli ali sladkorjev, kar ni združljivo s ciljem visoke stopnje varstva potrošnikov;

I.ker se težave s telesno težo in debelostjo v večini držav članic hitro povečujejo, pri čemer več kot polovica odraslih Evropejcev in vsak tretji otrok trpi za prekomerno telesno težo ali debelostjo Svetovna zdravstvena organizacija, WHO European Regional Obesity Report 2022 (Evropsko poročilo SZO o regionalni debelosti za leto 2022), Svetovna zdravstvena organizacija, Ženeva.; ker sta prekomerna telesna teža in debelost otrok vse večja svetovna izziva na področju javnega zdravja; ker obstajajo zadostni dokazi, da na debelost pri otrocih vpliva trženje živil z visoko vsebnostjo maščob, soli in sladkorja, vendar so otroci še naprej zelo izpostavljeni takšnemu trženju, pri katerem se uporabljajo močne in prepričljive tehnike, vse bolj tudi prek digitalnih sredstev;

J.ker je nezdrava prehrana z veliko soli, sladkorja in maščob, tudi nasičenih maščob in transmaščobnih kislin, glavni dejavnik tveganja za bolezni in umrljivost v Evropi in po navedbah Svetovne zdravstvene organizacije vsako leto povzroči 8 milijonov prezgodnjih smrti; ker je bilo leta 2017 eno od petih smrti mogoče pripisati nezdravi prehrani, predvsem zaradi bolezni srca in ožilja ter raka; ker se je treba bolj osredotočiti na preprečevanje bolezni;

K.ker je Parlament v svoji resoluciji z dne 16. februarja 2022 o krepitvi Evrope v boju proti raku – za celovito in usklajeno strategijo UL C 342, 6.9.2022, str. 109.– poudaril vlogo zdrave prehrane pri preprečevanju in omejevanju pojavnosti raka;

L.ker Evropska agencija za varnost hrane ni mogla določiti varne ravni vnosa prostih in dodanih sladkorjev, ker se je tveganje škodljivih učinkov na zdravje (odzivov) povečalo v celotnem razponu opazovanih ravni vnosa (odmerkov) na konstanten (linearen) način, tj. čim večji je bil vnos, tem večje je bilo tveganje škodljivih učinkov Evropska agencija za varnost hrane, EFSA explains draft scientific opinion on a tolerable upper intake level for dietary sugars (Agencija EFSA pojasni osnutek znanstvenega mnenja o dopustni zgornji meji vnosa sladkorjev v živilih), Evropska agencija za varnost hrane, 2021.; ker je Mednarodna agencija za raziskave raka Svetovne zdravstvene organizacije sladilo aspartam uvrstila med snovi, ki so morda rakotvorne za človeka; ker sistematični pregled, ki ga je opravila Svetovna zdravstvena organizacija, kaže, da bi lahko bila nesladkorna sladila povezana s povečanim tveganjem za sladkorno bolezen tipa 2, bolezni srca in ožilja, umrljivost iz vseh vzrokov in povišano telesno težo; ker bolj zdrava prehrana, ki vključuje pogostejše uživanje rastlinskih živil, kot so sveže sadje in zelenjava, polnozrnati izdelki in stročnice, ter izogibanje prekomernemu uživanju mesa in močno predelanih izdelkov prispeva k izboljšanju zdravja in zmanjšanju umrljivosti zaradi s prehrano povezanih nenalezljivih bolezni ter koristi okolju;

M.ker učinkovita informacijska orodja, kot je označevanje hranilne vrednosti na sprednji strani embalaže, pomaga državljanom pri izbiri bolj zdravih živil in izogibanju nezdravemu uživanju hrane z veliko vsebnostjo soli, maščob in sladkorja; ker je Parlament podprl sprejetje takega označevanja v resoluciji na lastno pobudo z dne 20. oktobra 2021 o strategiji „od vil do vilic“, ko je Komisijo pozval, naj v EU zagotovi razvoj obveznega in usklajenega označevanja hranilne vrednosti na sprednji strani embalaže, ki bo temeljilo na znanstvenih dokazih in preverjenem razumevanju potrošnikov, da bi podprli zagotavljanje točnih informacij o živilih in bolj zdravih alternativah;

N.ker je Komisija leta 2012 sestavila seznam 2078 zdravstvenih trditev, ki se nanašajo na rastlinske snovi in katerih uporaba je začasno prekinjena predvsem zaradi pomanjkanja intervencijskih študij pri ljudeh, zaradi česar je Evropska agencija za varnost hrane leta 2010 ustavila postopek ocenjevanja in odobritve; ker se lahko na trgu EU še vedno uporabljajo zdravstvene trditve, katerih uporaba je začasno prekinjena – tiste, ki so bile negativno ocenjene, in tiste, ki še niso bile pregledane – v skladu s prehodnimi ukrepi, določenimi v uredbi o prehranskih in zdravstvenih trditvah na živilih, dokler se ne sprejme odločitev o seznamu zdravstvenih trditev, katerih uporaba je začasno prekinjena;

O.ker je Komisija leta 2020 v svojem ocenjevalnem poročilu o uredbi o prehranskih in zdravstvenih trditvah na živilih ugotovila, da so potrošniki še naprej izpostavljeni zdravstvenim trditvam o rastlinskih sestavinah z različno stopnjo znanstvene ocene, tudi neutemeljenim trditvam, na podlagi katerih bi lahko verjeli, da so bili navedeni koristni učinki znanstveno ocenjeni, čeprav ni tako;

P.ker bi lahko boljša uskladitev varnostnega okvira za rastlinske sestavine prispevala k izboljšanju varstva potrošnikov;

Q.ker zakonodaja o rastlinskih sestavinah v živilih in prehranskih dopolnilih ni usklajena na ravni EU; ker imajo države članice pozitivne ali negativne sezname rastlinskih sestavin, ki so dovoljene v živilih, ali pa jih nimajo; ker je uvrstitev rastlinskih sestavin med živila ali zdravila v pristojnosti vsake posamezne države članice; ker je namen zdravil zdravljenje ali preprečevanje bolezni pri ljudeh, prehranska dopolnila pa so namenjena potrošnikom, ki nimajo nujnih zdravstvenih potreb; ker je zato pomembno jasno razlikovati med živili in zdravili;

R.ker je treba v zvezi z zdravili rastlinskega izvora, preden se ta dajo v promet v EU, opraviti postopek odobritve, v katerem je treba dokazati varnost in učinkovitost proizvoda ter izpolniti dodatne pravne zahteve na področjih, kot so ocene kakovosti, farmakovigilanca in skladnost z dobrimi proizvodnimi praksami; ker se lahko v zvezi z zdravili rastlinskega izvora, ki se varno uporabljajo že 30 let, od tega 15 let v EU, uporablja poenostavljen postopek registracije tradicionalnih zdravil rastlinskega izvora, pri čemer se za utemeljitev varnosti in učinkovitosti proizvoda sprejmejo podatki o t. i. tradicionalni uporabi;

S.ker je pri izvrševanju uredbe o prehranskih in zdravstvenih trditvah na živilih prišlo do znatnih zamud, kar zadeva trditve o rastlinskih sestavinah; ker je za uresničitev cilja uredbe o prehranskih in zdravstvenih trditvah na živilih nujno hitro ukrepanje Komisije, da bi se uredba v celoti izvajala ali pa revidirala, saj v nekaterih pogledih ne ustreza namenu;

T.ker so za izvrševanje uredbe o prehranskih in zdravstvenih trditvah na živilih odgovorne države članice v svojih jurisdikcijah; ker morajo države članice uporabljati načelo vzajemnega priznavanja; ker se zaradi razlik v razlagi in izvrševanju med državami članicami izvršilni ukrepi po nepravilni uporabi trditev razlikujejo, in sicer segajo od nasvetov, kako prilagoditi trditve, do glob zaradi njihove nepravilne uporabe;

U.ker družbeni mediji pomembno prispevajo k oglaševanju in prodaji živil in prehranskih dopolnil, medtem ko je obseg, v katerem uredba o prehranskih in zdravstvenih trditvah na živilih ureja z zdravjem povezano spletno komuniciranje o živilih, še vedno nejasen; ker sporočila vplivnežev ali zvezdnikov na družbenih medijih niso vedno jasno komercialna ali nekomercialna Ashwell, M., in drugi, Nature of the evidence base and strengths, challenges and recommendations in the area of nutrition and health claims: a position paper from the Academy of Nutrition Sciences (Narava dokazne podlage ter prednosti, izzivi in priporočila na področju prehranskih in zdravstvenih trditev: dokument o stališču Akademije za prehranske znanosti), British Journal of Nutrition, zvezek 130, številka 2), 28. julij 2023, str. 221–238. in lahko povzročijo nepreverjene lažne in zavajajoče trditve o živilih, na primer, kar zadeva oglaševanje beljakovinskih ali drugih dopolnil za boljšo rast mišic;

1.ugotavlja, da je glavni cilj uredbe o prehranskih in zdravstvenih trditvah na živilih poskrbeti, da trditve na živilih temeljijo na splošno sprejetih znanstvenih dokazih in da jih lahko razume povprečen potrošnik; poudarja, da se v praksi še vedno poroča o zavajajočih trditvah pri spletni in nespletni prodaji živil;

2.opozarja, da se potrošniki vse bolj zanimajo za informacije o živilih Evropska unija, Eurobarometer – Making our food fit for the future – new trends and challenges (Eurobarometer – Da bo naša hrana primerna za prihodnost – novi trendi in izzivi), oktober 2020.; poudarja, da je treba poskrbeti, da so informacije o hranilnih ali zdravstvenih vrednostih živil, ki so navedene na oznakah in se uporabljajo za predstavitev, trženje in oglaševanje, točne, znanstveno utemeljene in smiselne; poziva, naj se seznam dovoljenih prehranskih in zdravstvenih trditev na živilih redno posodablja v skladu z znanstvenim razvojem na področju živil in prehrane;

3.poudarja, da je treba poskrbeti, da bodo zdravstvene trditve še naprej usklajene z zdravstvenimi politikami in prednostnimi nalogami EU; ponovno potrjuje, kako pomembna je diskrecijska pravica Komisije, da ne odobri trditev, če bi lahko povzročile protislovna in dvoumna sporočila potrošnikom Sodba Sodišča Evropske unije z dne 8. junija 2017, Dextro Energy GmbH & Co. KG/Evropska komisija, C-296/16, ECLI:EU:C:2017:437.;

Upoštevanje profilov hranil pri ocenjevanju zdravstvenih trditev

4.opozarja, da bi morala Komisija v skladu s členom 4 uredbe o prehranskih in zdravstvenih trditvah na živilih do 19. januarja 2009 določiti profile hranil za omejitev uporabe prehranskih in zdravstvenih trditev na živilih z visoko vsebnostjo maščob, sladkorjev in/ali soli; obžaluje, da Komisija predloga o profilih hranil še ni predložila, čeprav je to nameravala storiti leta 2022 kot del revizije zakonodaje EU o zagotavljanju informacij o živilih potrošnikom; vztraja, da je za uresničitev ciljev uredbe o zdravstvenih in prehranskih trditvah na živilih v skladu s členom 4 te uredbe pomembno in nujno določiti profile hranil z mejnimi vrednostnimi določenih hranil za uporabo zdravstvenih in prehranskih trditev;

5.opozarja, da se v trditvah ne bi smelo zavajati potrošnikov glede resnične hranilne vrednosti proizvoda; poudarja, da je mogoče s trditvami brez profilov hranil poudarjati pozitiven vidik sicer splošno nezdravega proizvoda ali proizvoda, ki presega mejne vrednosti določenih hranil, kot so maščobe, sladkorji in sol; poudarja, da se za trženje številnih živilskih proizvodov, vključno z nekaterimi, ki so namenjeni otrokom, še naprej uporabljajo zdravstvene in prehranske trditve, čeprav imajo ti proizvodi visoko vsebnost hranil, ki vzbujajo zaskrbljenost; poudarja, da je razvoj posebnih profilov hranil v skladu s členom 4 uredbe o prehranskih in zdravstvenih trditvah na živilih in v skladu s cilji te uredbe nujen, da se omeji uporaba prehranskih in zdravstvenih trditev na živilih z visoko vsebnostjo maščob, sladkorjev in/ali soli; poudarja, da bi lahko s prihodnjimi profili hranil, ki bi morali temeljiti na trdnih in neodvisnih znanstvenih dokazih, pomagali potrošnikom, da se pri izbiri živil odločajo informirano, zdravo in trajnostno;

6.obžaluje, da ni sistematičnega in na dokazih osnovanega pristopa za oblikovanje prehranskega okolja, ki bi potrošnikom pomagalo, da bi se pri izbiri živil odločali informirano, in ki bi spodbujalo premik k bolj zdravi prehrani, vključno s pogostejšim uživanjem rastlinskih živil, kot so sveže sadje in zelenjava, polnozrnati proizvodi in stročnice; meni, da bi morale Komisija in države članice poleg pravilnega izvajanja uredbe o prehranskih in zdravstvenih trditvah na živilih bolj vlagati v izobraževanje o živilih in prehrani, kot so kampanje obveščanja, prek različnih programov, vključno z EU4Health, zlasti s podpiranjem dejavnosti v šolah, da bi otroke in mladostnike izobrazili o zdravi in uravnoteženi prehrani; poudarja, da na pismenost potrošnikov glede trditev na živilih vplivajo socialni dejavniki; poudarja, da samo zagotavljanje informacij, izobraževanje in kampanje ozaveščanja ne zadostujejo, da bi potrošniki sprejemali informirane odločitve, temveč je treba to dopolniti s politikami, s katerimi se izboljšuje prehransko okolje;

Informacije za potrošnike

7.poudarja, da potrošniki običajno prekomerno uživajo živila, ki so opremljena s trditvami, da prispevajo k boljšemu zdravju, kar je znano kot napaka v zaznavanju (halo učinek); se zavzema za vključitev najnižjih in najvišjih mejnih vrednosti uporabe na etikete vseh živil in prehranskih dopolnil z zdravstvenimi trditvami, skupaj s priporočilom, naj se potrošniki pred uživanjem prehranskih dopolnil posvetujejo z zdravstvenim delavcem, zlasti da bi se izognili morebitnim škodljivim interakcijam s posebnimi načini zdravljenja in poslabšanju morebitnih motenj hranjenja; poudarja, da bo informacijska asimetrija po pričakovanjih še naprej prisotna, saj se prehransko okolje hitro spreminja, in poziva k financiranju raziskav o razumevanju trditev pri potrošnikih;

8.obžaluje zamudo pri predlogu za revizijo Uredbe (EU) št. 1169/2011 o zagotavljanju informacij o živilih potrošnikom glede razvoja označb hranilnih vrednosti na sprednji strani embalaže, za katere se je izkazalo, da učinkovito pomagajo potrošnikom pri odločanju za bolj zdravo hrano in pijačo; poziva Komisijo in države članice, naj potrošnike spodbujajo in jim pomagajo sprejeti informirane, zdrave in trajnostne odločitve v zvezi z živili tako, da čim prej sprejmejo obvezno in na ravni EU usklajeno označevanje hranilne vrednosti na sprednji strani embalaže, ki bi se oblikovalo na podlagi trdnih in neodvisnih znanstvenih dokazov in dokazanega razumevanja potrošnikov; ugotavlja, da študije kažejo, da učinkov hrane na zdravje ni mogoče pojasniti le na podlagi njihove prehranske sestave, temveč je pomembna tudi stopnja predelave, predvsem pri močno predelanih živilih; zato poudarja, da bi bila lahko vključitev informacij o predelavi živil na interpretativno oznako hranilne vrednosti na sprednji strani embalaže v interesu javnega zdravja in potrošnikov ter bi lahko učinkovito pomagala potrošnikom pri izbiri bolj zdravih živil; poziva, naj se sprejmejo regulativni ukrepi za zmanjšanje bremena močno predelanih živil za javno zdravje;

Ustreznost trditev

9.ugotavlja, da se številne trditve, ki se uporabljajo na trgu EU, nanašajo na hranila, ki jih v prehrani primanjkuje zelo malo evropskim potrošnikom; poziva Komisijo, naj prouči zakonodajne možnosti za razširitev pristojnosti Evropske agencije za varnost hrane, da bi poleg proučitve znanstvene podlage za takšne trditve vključevala tudi ocenjevanje ustreznosti uporabe takšnih trditev; odločno podpira, da Evropska agencija za varnost hrane stalno objavlja posebne smernice v zvezi z uporabo posamezne trditve;

10.poziva Komisijo, naj oceni, ali bi bilo uporabo dovoljene prehranske trditve „brez dodanih sladkorjev“ mogoče omejiti za proizvode, ki vsebujejo sladila ali visoko vsebnost prostih sladkorjev;

11.poudarja, da bi bilo treba pri uporabi trditev za začetne formule za dojenčke, na primer zdravstvene trditve „vnos dokozaheksaenojske kisline (DHA) prispeva k normalnemu razvoju vida pri dojenčkih do 12. meseca starosti“, preprečiti, da bi vplivale na izbiro prehrane za dojenčke in omejile izboljšanje začetnih formul za dojenčke, tudi če imajo te trditve znanstveno podlago Munblit, D. in drugi, Health and nutrition claims for infant formula are poorly substantiated and potentially harmful (Zdravstvene in prehranske trditve za začetne formule za dojenčke so slabo utemeljene in so lahko škodljive), British Medical Journal, zvezek 369, članek m875, 2020, in Cheung, K.Y. in drugi, Health and nutrition claims for infant formula: international cross sectional survey (Zdravstvene in prehranske trditve za začetne formule za dojenčke: mednarodna presečna raziskava), British Medical Journal, zvezek 380, številka 8371, 2023.;

12.podpira uvedbo predhodnih posvetovanj med proizvajalci in Evropsko agencijo za varnost hrane, da bi agencija lahko predstavila svoja pričakovanja v okviru predložitve vloge za odobritev trditve, pri čemer se spoštuje načelo njene neodvisnosti;

Rastlinske sestavine

13.opozarja, da neusklajenost na ravni EU glede razvrščanja rastlinskih sestavin med živila ali zdravila pomeni, da je lahko rastlinska snov v eni državi članici označena kot živilo, v drugi pa kot zdravilo; poudarja, da takšne nedoslednosti pomenijo izziv za proizvajalce in regulativne organe ter lahko negativno vplivajo na varnost in dobro počutje potrošnikov, saj potrošniki težko razlikujejo med tradicionalnimi zdravili rastlinskega izvora in rastlinskimi prehranskimi dopolnili na osnovi istih rastlinskih snovi, kar lahko povzroči nesporazume glede njihove uporabe;

14.opozarja, da v EU ni niti pozitivnega ali negativnega seznama rastlinskih sestavin, ki se uporabljajo v živilih in prehranskih dopolnilih, niti izčrpnega seznama koristnih ali škodljivih učinkov rastlinskih sestavin na zdravje, kar povzroča zakonodajna neskladja med državami članicami, razdrobljenost trga in tveganje, da bodo potrošniki prišli v stik s potencialno nevarnimi proizvodi;

15.ne odobrava nadaljnje prekinitve ocenjevanja trditev o rastlinskih sestavinah in poudarja, da obstajajo pomembni pravni pomisleki glede nadaljnje uporabe trditev, katerih uporaba je začasno prekinjena v okviru prehodnih ukrepov iz uredbe o prehranskih in zdravstvenih trditvah na živilih; poudarja, da je treba nujno ukrepati v zvezi s seznamom trditev o rastlinskih sestavinah, katerih uporaba je začasno prekinjena, in sicer z nadaljnjim ocenjevanjem teh trditev kot nujno potrebnim ukrepom za varstvo potrošnikov, kar je bilo ugotovljeno v ocenjevalnem poročilu Komisije iz leta 2020 o uredbi o prehranskih in zdravstvenih trditvah na živilih; je zelo zaskrbljen, da bi lahko bili potrošniki zaradi nadaljnje uporabe trditev, katerih uporaba je začasno prekinjena, na podlagi prehodnih ukrepov iz uredbe o prehranskih in zdravstvenih trditvah na živilih zavedeni ter izpostavljeni nevarnosti za zdravje, saj bi lahko napačno domnevali, da so bile trditve, katerih uporaba je začasno prekinjena, znanstveno ocenjene in da je njihovo tveganje obvladano;

16.meni, da je bistveno, da Evropska agencija za varnost hrane in Komisija v skladu z določbami uredbe o prehranskih in zdravstvenih trditvah na živilih nemudoma pregledata zdravstvene trditve, povezane z rastlinskimi sestavinami in živili, katerih uporaba je začasno prekinjena; poziva Komisijo, naj zavrne trditve s seznama trditev, katerih uporaba je začasno prekinjena in ki so bile že ocenjene negativno;

17.poziva države članice, naj učinkovito sodelujejo pri oblikovanju usklajenega pristopa k rastlinskim prehranskim dopolnilom, in poziva Komisijo, naj v zvezi s tem predloži smernice; poziva Komisijo in države članice, naj nemudoma vzpostavijo negativni seznam rastlinskih sestavin, ki se uporabljajo v živilih, na ravni EU, in sicer na podlagi njihove toksičnosti ali škodljivih učinkov na zdravje, ki so jih države članice že ugotovile;

Izvrševanje

18.poziva Komisijo, naj predloži posodobljene smernice o tem, kako odpraviti tržne prakse, ki se uporabljajo za izogibanje izpolnjevanju določb uredbe o prehranskih in zdravstvenih trditvah na živilih;

19.poziva Komisijo in države članice, naj vzpostavijo mrežo znanja v podporo delovni skupini za prehranske in zdravstvene trditve; poudarja, da bi bilo treba s to mrežo olajšati izmenjavo primerov dobre prakse, premostiti vrzeli v razlagi med državami članicami in odpraviti razlike v izvrševanju;

Zdravstvene trditve v spletnih komunikacijah

20.poudarja, da je bila uredba o prehranskih in zdravstvenih trditvah na živilih sprejeta v času, ko družbeni mediji še niso imeli tako velike vloge pri oglaševanju ter prodaji živil in prehranskih dopolnil; je zaskrbljen, ker ostaja nejasno, kako učinkovito so z uredbo o prehranskih in zdravstvenih trditvah na živilih urejena spletna sporočila o živilih, povezana z zdravjem;

21.je zaskrbljen zaradi neodobrenih in zavajajočih prehranskih in zdravstvenih trditev na spletu; poudarja, da je treba poskrbeti, da bo uredba o prehranskih in zdravstvenih trditvah na živilih še naprej ustrezna v spletnem okolju, zlasti ker so lahko nekatere ranljive skupine, kot so otroci in mladostniki, še posebej občutljivi na nekatere zdravstvene trditve in informacije o živilih, ki se delijo prek družbenih medijev, kar pomeni tveganje za njihovo telesno in duševno zdravje; meni, da je v zvezi s tem treba opredeliti, kaj so komercialna sporočila o živilih in prehranskih dopolnilih na družbenih medijih;

22.poziva, naj se pozornost ponovno nameni vzpostavitvi učinkovitega in vseevropskega pristopa za obravnavanje izpostavljenosti otrok in mladostnikov oglaševanju in trženju predelanih živil z visoko vsebnostjo maščob, sladkorja in soli v radijskih, televizijskih in digitalnih medijih; poziva Komisijo, naj razmisli o zakonodajnih ukrepih za zaščito zdravja te ranljive skupine potrošnikov;

23.poziva Komisijo, naj pripravi osnutek celovitih smernic za izvrševanje uredbe o prehranskih in zdravstvenih trditvah na živilih na spletu; meni, da bi bilo treba v teh smernicah opredeliti jasne postopke in standarde za spremljanje in urejanje zdravstvenih trditev na spletu ter tako poskrbeti za točnost in preglednost takšnih trditev ter varstvo dobrega počutja potrošnikov v okviru akta o digitalnih storitvah; opozarja na odgovornosti držav članic in ponudnikov spletnih platform, kot jih določa akt o digitalnih storitvah, in sicer da ukrepajo proti širjenju nezakonitih vsebin in zagotovijo preglednost za potrošnike v zvezi s spletnim oglaševanjem;

24.poziva Komisijo in države članice, naj vzpostavijo platformo za izmenjavo primerov dobre prakse izvrševanja uredbe o prehranskih in zdravstvenih trditvah na živilih na spletu ter spodbujajo sodelovanje med pristojnimi organi držav članic;

° °

25.naroči svoji predsednici, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.