A.ker je prepovedana vsaka oblika diskriminacije na kateri koli podlagi, npr. spola, rase, barve kože, etničnega ali socialnega porekla, genetskih značilnosti, jezika, veroizpovedi ali prepričanja, političnega ali drugega mnenja, pripadnosti narodnostni manjšini, premoženja, rojstva, invalidnosti, starosti ali spolne usmerjenosti, kot določa člen 21 Listine; ker je na področju uporabe Pogodb brez poseganja v njune posebne določbe prepovedana tudi vsakršna diskriminacija na podlagi državljanstva; ker je v skladu s široko razlago Sodišča Evropske unije treba podlago „spola“ razumeti široko, tako da vključuje vse oblike diskriminacije v zvezi s spolno identiteto, spolnim izrazom in spolnimi značilnostmi Sodba Sodišča z dne 30. aprila 1996, P/S in Cornwall County Council, C-13/94, ECLI:EU:C:1996:170; sodba Sodišča z dne 7. januarja 2004, K.B./ National Health Service Pensions Agency and Secretary of State for Health, C-117/01, ECLI:EU:C:2004:7; sodba Sodišča z dne 27. aprila 2006, Sarah Margaret Richards/Secretary of State for Work and Pensions, C-423/04, ECLI:EU:C:2006:256; in sodba Sodišča z dne 26. junija 2018, M.B./ Secretary of State for Work and Pensions, C-451/16, ECLI:EU:C:2018:492.;

B.ker so vse oblike in izrazi sovraštva in nestrpnosti, vključno s sovražnim govorom in kaznivimi dejanji iz sovraštva, nezdružljivi z vrednotami Unije, kot so človekovo dostojanstvo, svoboda, demokracija, enakost, pravna država in spoštovanje človekovih pravic, vključno s pravicami pripadnikov manjšin, kot je določeno v členu 2 PEU; ker sta spodbujanje in varstvo teh temeljnih vrednot Unije odvisna od institucij EU, držav članic in vseh drugih ustreznih akterjev, ki se borijo proti pristranskosti, predsodkom in nestrpnosti ter za izkoreninjenje sovraštva;

C.ker so sovražni govor in kazniva dejanja iz sovraštva kompleksen in večplasten pojav z daljnosežnimi posledicami za človekove pravice in pravno državo v demokratičnih družbah; ker morajo EU in njene države članice v boju proti ksenofobiji, rasizmu, mizoginiji, homofobiji, transfobiji ter drugim oblikam predsodkov, nestrpnosti, diskriminacije, tudi na podlagi političnih ali drugih mnenj, in sovraštva do nekaterih posameznikov ali družbenih skupin oblikovati celovit odziv in pri tem tesno sodelovati z zadevnimi deležniki, tudi s civilno družbo; ker je kriminalizacija eno od orodij za boj proti sovražnemu govoru in kaznivim dejanjem iz sovraštva;

D.ker so za boj proti sovražnemu govoru in kaznivim dejanjem iz sovraštva, tako na spletu kot drugje, potrebni večdimenzionalen pristop in po potrebi različna sredstva za boj proti njim, tudi s kazenskim pravom, civilnimi in upravnimi postopki ter drugimi pomembnimi politikami ali socialnimi ukrepi; ker so se države članice že zavezale, da bodo sprejele zakonodajo in ukrepe, s katerimi bodo kaznovale kazniva dejanja iz sovraštva, obravnavale problem nezadostnega prijavljanja ter uvedle ali nadalje razvijale dejavnosti krepitve zmogljivosti za uradnike organov kazenskega pregona in sodstva Letni podatki o kaznivih dejanjih iz sovraštva, ki jih je objavil Urad OVSE za demokratične institucije in človekove pravice.; ker je za učinkovit boj proti sovražnemu govoru in kaznivim dejanjem iz sovraštva bistveno odpraviti njihove temeljne vzroke, zlasti stereotipe; ker so pri tem ključni preventivni ukrepi, izobraževanje, vključno z digitalnim izobraževanjem, pismenost ter veščine za spodbujanje varnih digitalnih prostorov, pa tudi usposabljanje in ozaveščanje; ker bi morale EU in države članice spodbujati boljše razumevanje potrebe po raznovrstnosti in dialogu v okviru demokracije, človekovih pravic in pravne države, ozaveščati, kako pomembno je spoštovati pluralnost, ter se boriti proti negativni stereotipizaciji in stigmatizaciji;

E.ker sovražni govor in kazniva dejanja iz sovraštva lahko pomenijo še posebej huda kazniva dejanja in ne prizadenejo le posameznih žrtev in njihovih skupnosti, ki jim povzročajo trpljenje in omejujejo njihove temeljne pravice in svoboščine, temveč tudi družbo kot celoto, saj spodkopavajo temelje EU;

F.ker ni vsak sovražni govor kaznivo dejanje, vendar še vedno prispeva k normalizaciji izražanja sovraštva, nasilja in nestrpnosti v družbi;

G.ker so se v zadnjih desetletjih po vsej EU močno povečali diskriminacija, kazniva dejanja iz sovraštva in sovražni govor Glej na primer letno poročilo o dejavnostih ECRI za obdobje od 1. januarja do 31. decembra 2019, letno poročilo o dejavnostih ECRI za obdobje od 1. januarja do 31. decembra 2020 ter študijo, ki jo je naročil tematski sektor Evropskega parlamenta za pravice državljanov in ustavne zadeve, z naslovom Hate speech and hate crime in the EU and the evaluation of online content regulation approaches (Sovražni govor in kazniva dejanja iz sovraštva v EU ter ocena pristopov k regulaciji spletnih vsebin), ki je bila objavljena julija 2020., pa tudi različne oblike rasizma, antisemitizma, islamofobije, ksenofobije, homofobije, transfobije in druge oblike nestrpnosti, zaskrbljujoče pa sta narasla tudi sovražni govor in hujskanje na spletu in zunaj njega; ker so osebe, ki pripadajo ranljivim skupinam, kot so osebe LGBTIQ+, rasizirane osebe, etnične, verske ali jezikovne manjšine, domorodne skupnosti Lingaas, C., Hate Speech and Racialised Discrimination of the Norwegian Sámi: Legal Responses and Responsibility (Sovražni govor in rasna diskriminacija norveških Samijev: pravni odzivi in odgovornost), Oslo Law Review, zvezek 8, št. 2, 2021, str. 88–107. Civil Rights Defenders, Joint submission to the UN Universal Periodic Review of Sweden –35th Session of the UPR Working Group of the Human Rights Council – January 2020 (Skupni prispevek k splošnemu rednemu pregledu OZN o Švedski – 35. zasedanje delovne skupine za splošni redni pregled Sveta za človekove pravice – januar 2020), 2019., invalidi, osebe iz prikrajšanih socialno-ekonomskih okolij, prosilci za azil, begunci in migranti, stalne tarče sovražnega govora in kaznivih dejanj iz sovraštva; ker so se v Evropi bistveno povečali kazniva dejanja iz sovraštva in sovražni govor, uperjeni proti osebam LGBTIQ ILGA Europe, 2023 Annual Review of the Human Rights Situation of Lesbian, Gay, Bisexual, Trans and Intersex People in Europe and Central Asia (Letni pregled človekovih pravic lezbijk, gejev, biseksualcev, transseksualcev in interseksualcev v Evropi in osrednji Aziji za leto 2023), februar 2023., povečala pa sta se tudi diskriminacija žensk in sovraštvo do njih; ker večplastna in presečna diskriminacija predstavlja plodno okolje za pojav sovražnega govora in kaznivih dejanj iz sovraštva; ker so tarče sovražnega govora vse bolj izključene iz družbe;

H.ker porast diskriminacije in sovraštva v številnih državah članicah zaostrujejo ekstremistična in populistična gibanja ter multiplikacijski učinek spletnega okolja in družbenih medijev, kar spodbuja ponovno viktimizacijo; ker ta porast vodi v nevarne delitve v družbi kot celoti in ogroža demokracijo;

I.ker obstajajo dokazi, da se sovražni govor in incidenti iz sovraštva v EU še vedno premalo prijavljajo Agencija Evropske unije za temeljne pravice, Encouraging hate crime reporting – The role of law enforcement and other authorities (Spodbujanje k prijavljanju kaznivih dejanj iz sovraštva – vloga organov preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj in drugih organov), 2021., zaradi česar je težko količinsko opredeliti obseg te težave;

J.ker imajo mediji in novinarji osrednjo vlogo pri obveščanju družbe in prispevanju k demokratičnim procesom;

K.ker se sovražni govor vse pogosteje pojavlja v političnem diskurzu; ker volilne kampanje predstavljajo posebej plodna tla za sovražni govor in spodbujanje sovraštva, kar ne vpliva le na politični prostor, ampak tudi na delovanje družbe na splošno in poglablja politično polarizacijo; ker se je zaskrbljujoče razširil sovražni govor, uperjen proti ženskam v javnih vlogah; ker imajo politični voditelji pomembno vlogo in odgovornost v boju proti sovražnemu govoru in nestrpnosti; ker bi morali biti zgled in javno obsoditi primere sovraštva;

L.ker so mladoletniki še posebej ranljive žrtve sovražnega govora in kaznivih dejanj iz sovraštva, med drugim v šolah ali prek ustrahovanja na spletu; ker taki napadi ogrožajo njihovo fizično in duševno celovitost ter vplivajo na njihov razvoj ter telesno in duševno zdravje; ker jim je treba nameniti posebno pozornost;

M.ker države članice sovražnega govora in kaznivih dejanj iz sovraštva ne obravnavajo enako v svoji kazenski zakonodaji, zaradi česar nekatere skupine ponekod po Uniji niso dovolj zaščitene; ker je zaradi tega težko opredeliti skupni evropski pristop k boju proti sovražnemu govoru in kaznivim dejanjem iz sovraštva; ker ima lahko pomanjkanje pravne zaščite uničujoče posledice za žrtve;

N.ker sedanji okvir EU zajema samo sovražni govor in kazniva dejanja iz sovraštva na podlagi rase, barve kože, veroizpovedi, porekla ter nacionalne ali etnične pripadnosti; ker na ravni EU še ni celovite skupne pravne opredelitve sovražnega govora in kaznivih dejanj iz sovraštva; ker obstaja jasna potreba po učinkoviti obravnavi sovražnega govora in kaznivih dejanj iz sovraštva zaradi drugih razlogov, kot so spol, spolna usmerjenost, družbeni spol, spolna identiteta, spolni izraz, spolne značilnosti, starost, invalidnost in vse druge temeljne lastnosti, zlasti tiste, ki so zaščitene v skladu s členom 21 Listine, in katera koli kombinacija teh lastnosti; ker mora EU zaščititi najranljivejše v družbi; ker bi bilo treba nameniti posebno pozornost opredelitvi oseb, skupin ali skupnosti, ki so najbolj izpostavljene sovražnemu govoru in kaznivim dejanjem iz sovraštva, da bi preprečili negativne posledice za zaščito žrtev;

O.ker so v členu 83(1) PDEU določene jasne zahteve za vključitev novih področij kriminala na evropski seznam čezmejnih kaznivih dejanj; ker so posebne čezmejne posledice sovražnega govora na spletu jasne; ker digitalna preobrazba kaže, da je treba ta pojav obravnavati na evropski ravni; ker se je treba proti sovražnemu govoru in kaznivim dejanjem iz sovraštva boriti na skupni podlagi in na ravni EU; ker ima EU odgovornost, da ukrepa;

P.ker bi moral biti odziv kazenskega prava EU na sovražni govor in kazniva dejanja iz sovraštva odločen, sorazmeren in prilagojen svojemu namenu, da bi ustrezno zaščitili žrtev ter ustrezno upoštevali svobodo izražanja in svobodo obveščanja, ki sta temelja demokracije; ker bi morala EU zagotoviti, da omejitev svobode izražanja za preprečevanje in odpravo sovražnega govora ne bi zlorabljali pristojni organi držav članic, da bi utišali manjšine ali zatrli kritiko; ker je treba pri vzpostavljanju zaščite pred sovražnim govorom spoštovati sodbe Evropskega sodišča za človekove pravice v zvezi s svobodo izražanja;

Q.ker sta temeljni pravici, ki sta zaščiteni v boju proti sovražnemu govoru in kaznivim dejanjem iz sovraštva, predvsem človekovo dostojanstvo in načelo nediskriminacije; ker bi morala biti taka zaščita univerzalna; ker zaščita pred nestrpnostjo, bodisi rasno ali na podlagi nacionalne pripadnosti, spolne usmerjenosti, veroizpovedi, ideologije, starosti, mnenja ali katerega koli drugega osebnega, fizičnega ali socialnega stanja oziroma okoliščine, ne glede na obliko izražanja, ne sme biti omejena zgolj na določene razloge ali vzgibe;

R.ker lahko spremembe v družbeni dinamiki ustvarijo nove vzgibe za sovražni govor in kazniva dejanja iz sovraštva, ki jih je treba obravnavati v skupnem okviru EU, zato je treba razširiti člen 83(1) PDEU, v katerem je določen evropski seznam kaznivih dejanj;

S.ker je Komisija leta 2021 predstavila sporočilo z naslovom Za večje vključevanje in zaščito v Evropi: vključitev sovražnega govora in kaznivih dejanj iz sovraštva na evropski seznam kaznivih dejanj, da bi sovražni govor in kazniva dejanja iz sovraštva dodala na seznam področij kriminala, za katera lahko Parlament in Svet določita minimalna pravila glede opredelitve kaznivih dejanj in sankcij, ki veljajo v vseh državah članicah EU, kot določa člen 83(1) PDEU; ker mora Svet sprejeti sklep v zvezi s tem;

T.ker bi bil ta sklep Sveta prvi korak pri oblikovanju potrebne pravne podlage za sprejetje, kot drugi korak, skupnega pravnega okvira za boj proti sovražnemu govoru in kaznivim dejanjem iz sovraštva po vsej EU; ker je tak skupni pravni okvir nujno potreben za določitev minimalnih standardov za opredelitev kaznivih dejanj in sankcij ter s tem za boj proti sovražnemu govoru in kaznivim dejanjem iz sovraštva na skupni evropski podlagi, da bi zagotovili dosledno zaščito morebitnih žrtev takih dejanj po vsej Uniji;

U.ker Svet še ni sprejel sklepa; ker nekatere države članice ovirajo konkreten napredek v zvezi s to zadevo v Svetu;

V.ker člen 83(1) PDEU zahteva soglasje v Svetu za opredelitev „drugih področij kriminala“; ker se je izkazalo, da ta zahteva otežuje doseganje potrebnega skupnega napredka v boju proti sovražnemu govoru in kaznivim dejanjem iz sovraštva po vsej Uniji;