1.pozdravlja prizadevanja ribiškega sektorja EU in napredek, dosežen pri še bolj trajnostnem ribištvu ter prispevanju k varstvu in trajnostni rabi morskih ekosistemov; meni, da na oceane kljub tem prizadevanjem in napredku vpliva več drugih dejavnikov, kot so prelov, podnebne spremembe, zakisljevanje, invazivne tujerodne vrste in različni viri onesnaževanja, predvsem od kopenskih dejavnosti in prometa, ki so v določeni meri izven nadzora ribičev in predstavljajo veliko grožnjo za preživetje ribičev in morske ekosisteme;

2.poudarja vrednost oceanov in vseh vrst, ki so od njih odvisne; poudarja, da so zdravi morski ekosistemi bistveni za življenje na Zemlji in imajo ključno vlogo pri blaginji planeta; priznava, da je treba izboljšati varstvo oceanov na svetovni ravni in ravni EU;

3.kot vsi deležniki, vključeni v ribištvo in okoljsko politiko, je prepričan, da zdravi morski ekosistemi koristijo našemu zdravju, družbi in gospodarstvu ter so bistvenega pomena za ves planet, predvsem pa za prebivalstvo, ki je odvisno od njih;

4.spominja na izjemno pomembnost oceana kot stebra podnebnega in prehranskega sistema, saj pokriva 71 % zemeljskega površja, iz njega prihaja kar polovica vsega kisika in v njem se absorbira tretjina emisij ogljikovega dioksida; poudarja, da je treba razviti politiko in pristope financiranja za ohranjanje in trajnostno rabo oceanov; poziva, da se ohranijo načini preživljanja, odvisni od oceanov, in biotska raznovrstnost oceanov po vsem svetu; poudarja odločilno vlogo oceanov, zlasti pri sekvestraciji ogljika, razvoju obnovljivih virov energije, ustvarjanju delovnih mest, zmanjševanju revščine, prevozu blaga in internetnih komunikacijah; opozarja na soodvisnost ribištva in zanesljive preskrbe s hrano, saj je 3,3 milijarde ljudi odvisnih od hrane iz morja, s katero pridobijo vsaj 20 % svojega vnosa živalskih beljakovin;

5.ugotavlja, da obalne skupnosti že več generacij pridobivajo hrano iz evropskih morij; meni, da ribiški in akvakulturni sektor ter obalne skupnosti prispevajo k trajnostni prehranski varnosti na področju modrega gospodarstva; meni, da bi bilo treba trajnostno rabo in upravljanje morskih virov obravnavati kot prispevek k morskim ekosistemom, ne pa kot njihovo okrnitev;

6.meni, da v akcijskem načrtu Komisije ni pristopa, skladnega z drugimi prednostnimi nalogami in strategijami, kot sta zagotavljanje prehranske varnosti in strateška avtonomija EU; poleg tega poudarja, da bi bilo treba akcijski načrt upravljati v skladu s celostnim, doslednim in ekosistemskim pristopom, ki spodbuja sinergije med vsemi pomorskimi dejavnostmi, da bi se izognili konfliktom in okrepili sodelovanje, zlasti v zvezi z morsko energetsko infrastrukturo, ter da bi moral zagotoviti enake konkurenčne pogoje v primerjavi z državami nečlanicami EU; meni, da v akcijskem načrtu niso bili v zadostni meri upoštevani vidiki, kot so naraščajoče cene, krepitev socialne razsežnosti skupne ribiške politike ter povečanje gospodarske rasti in zaposlovanja;

7.obžaluje, da je predlagani akcijski načrt nastal v času, ko je ribiški sektor obremenjen zaradi posledic ruske invazije v Ukrajini, zvišanja in nepredvidljivosti cen nafte ter brexita;

8.poudarja splošno zaskrbljenost, ker pravno posvetovanje z deležniki ni zadostno za zagotovitev podpore akcijskemu načrtu; je na splošno zaskrbljen, ker vidiki sorazmernosti v predlogih Komisije niso ustrezno upoštevani;

9.opozarja, da bi moral biti akcijski načrt skladen s cilji skupne ribiške politike, da se zagotovi dolgoročna okoljska trajnostnost ribolovnih dejavnosti in dejavnosti akvakulture, ki se bodo upravljale v skladu z ekosistemskim pristopom; opozarja, da bi moral biti akcijski načrt skladen tudi s cilji zagotavljanja gospodarskih in socialnih koristi ter koristi zaposlovanja, prispevati k zanesljivi preskrbi s hrano in čim bolje izkoristiti razpoložljive ribolovne možnosti za zmanjšanje odvisnosti od trgov zunaj EU; pozdravlja vse cilje, ki omogočajo dosleden pristop med skupno ribiško politiko in drugimi politikami, zlasti okoljsko zakonodajo;

10.podpira potrebo po okrepitvi in izboljšanju znanstvenih raziskav in inovacijskih projektov, ki bi jih bilo treba izvajati na način, skladen z drugimi politikami EU, pilotnimi projekti in znanstvenimi projekti, ki se ukvarjajo z inovacijami in raziskavami, kot so na primer tisti, katerih namen je zmanjšati in nadomestiti uporabo (mikro)plastike;

11.obžaluje nedoslednost naslova akcijskega načrta in to, da načrt ne vsebuje celovitega sklopa predlogov, saj se večinoma osredotoča na spreminjanje ribolovnih praks, ki vplivajo na vrste in habitate, ne obravnava pa možnosti za uskladitev ribolovnih tehnik in praks z varstvom ali obnovo ekosistemov; želi opomniti, da je za zagotavljanje predvidljivosti in pravne jasnosti posebej pomembno najti ravnovesje med zahtevami za uporabnike in koristmi za naravo, ter poudarja, da morajo biti ribiči del rešitve, namesto da so predstavljeni kot vzrok težave;

12.pozdravlja dejstvo, da akcijski načrt obravnava tudi možnost uvedbe dodatnih ukrepov za večjo selektivnost, vključno z inovacijami za izboljšanje selektivnosti ribolovnega orodja in naprav ter ukrepi za zmanjšanje ulova mladih rib in prilova občutljivih vrst; opozarja, da je treba naključni ulov občutljivih morskih vrst zmanjšati in po možnosti odpraviti, da ne bi ogrozili stanja ohranjenosti teh vrst, kot zahteva Uredba (EU) 2019/1241 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. junija 2019 o ohranjanju ribolovnih virov in varstvu morskih ekosistemov s tehničnimi ukrepi;

13.pozdravlja pozive Komisije k zmanjšanju prilova občutljivih vrst; zlasti poudarja, da je treba nujno ukrepati, da bi zmanjšali prilov navadnih delfinov in pliskavk, in sicer z uvedbo kratkoročnega zaprtja nekaterih ribolovnih območij v kombinaciji z akustičnimi odvračalnimi napravami in izboljšanimi sistemi spremljanja v skladu z mnenjem znanstvenikov; opozarja, da so v okviru Evropskega sklada za pomorstvo, ribištvo in akvakulturo (ESPRA) na voljo finančna nadomestila in spodbude za ublažitev socialno-ekonomskih učinkov teh ukrepov;

14.poudarja, da je treba razviti in podpreti pobude za obnovo morskih ekosistemov, ki jih je mogoče uresničiti le, če se bodo oblikovalci politik v celoti vključili in sodelovali s tistimi, katerih preživetje je odvisno od teh morskih območij; v ta namen prosi za finančno podporo za znanstvene študije in zbiranje podatkov o morskih ekosistemih, finančno nadomestilo in spodbude, na primer prek Evropskega sklada za pomorstvo, ribištvo in akvakulturo (ESPRA), ki bi jih bilo treba uporabiti za zagotavljanje učinkovite podpore ribiškim flotam EU, ki prehajajo na bolj selektivne ribolovne tehnike, in zlasti za podporo ribičem, ki so jih omejitve najbolj prizadele, pa tudi za ublažitev socialno-ekonomskih učinkov omejevalnih ukrepov;

15.poudarja na primer, da znanstvene študije kažejo, da bi povečanje velikosti mrežnega očesa in najmanjše velikosti ob iztovarjanju omogočilo, da v vodi ostanejo najmlajše ribe, s čimer bi se povečale možnosti za razmnoževanje ribjih populacij, kar bi privedlo do večjega donosa za ribiče in večjega iztovarjanja na enoto napora;

16.ponovno poudarja cilja, da se do leta 2030 zaščiti vsaj 30 % morij EU in strogo zaščiti vsaj 10 % morij EU; ugotavlja, da je EU dosegla napredek pri določanju novih morskih zavarovanih območij v okviru omrežja EU Natura 2000 in z dopolnilnimi nacionalnimi določitvami zavarovanih območij;

17.poudarja, da se morska zavarovana območja razlikujejo po velikosti, vrstah, habitatih in ekosistemih, ki jih je treba zaščititi, so vzpostavljena z različnimi cilji ohranjanja in se ne bi smela obravnavati kot enotna območja, ki vsa prinašajo koristi dobro upravljanih morskih zavarovanih območij za morske ekosisteme; zato meni, da akcijski načrt Komisije predstavlja preveč poenostavljen in pretirano posplošen pristop, kar torej daje vtis, da je vsa morska zavarovana območja mogoče izvajati in upravljati na enak način, kot na primer ponazarjajo predlogi v zvezi z nekaterimi ribolovnimi orodji in postopnim opuščanjem pridnenega ribolova z mobilnim orodjem na vseh morskih zavarovanih območjih do leta 2030; poziva k uravnoteženemu pristopu k opredelitvi in izvajanju morskih zavarovanih območij, pri katerem se upoštevajo cilji ohranjanja posameznih območij, pa tudi dejavnosti, ki se na teh območjih tradicionalno izvajajo, ter dinamično in spreminjajoče se okolja, ki je posledica podnebnih sprememb, ob hkratnem zagotavljanju učinkovitega sodelovanja ribičev pri njihovem določanju in upravljanju;

18.je seznanjen, da obstaja močno znanstveno soglasje, da lahko morska zavarovana območja zaradi učinka prelivanja in pozitivnih učinkov na zaposlovanje koristijo ribolovu, na primer z zaščito območij razmnoževanja, mladih rib in velikih ribjih samic z visoko zmogljivostjo razmnoževanja, kot se je izkazalo v različnih morskih zavarovanih območjih v EU; poudarja, da morska zavarovana območja, če so uspešna, omogočajo velike socialno-ekonomske koristi, zlasti za obalne skupnosti ter sektor ribištva in turizma, ter lahko opravljajo ključne ekološke funkcije za razmnoževanje ribjih populacij, denimo z zagotavljanjem drstitvenih območij in območij odraščanja in povečajo njihovo odpornost;

19.poziva Komisijo in države članice, naj v akcijskem načrtu upoštevajo druge učinkovite okoljevarstvene instrumente, kot so drugi učinkoviti ohranitveni ukrepi za posamezno območje, da bi pripomogli k doseganju ciljev in čim večjim učinkom ukrepov, že izvedenih v dinamičnem in spreminjajočem se okolju, ki je posledica podnebnih sprememb, ter k ohranjanju sorazmernosti med vsemi ukrepi;

20.poziva Komisijo in države članice, naj začnejo izvajati varstvene ali omejevalne ukrepe, ki so potrebni za doseganje ciljev ohranjanja in obnove, specifičnih za vsako od teh morskih zavarovanih območij, tudi tehnične ukrepe, potrebne za doseganje ciljev, in poskrbijo za zadostno financiranje, začenši z najbolj ogroženimi območji in območji Natura 2000, katerih namen je zaščititi morske habitate; opozarja na pravne obveznosti držav članic in poudarja, da je Komisija sprožila postopke proti nekaterim od njih, ker domnevno ne izpolnjujejo svojih obveznosti iz direktive o habitatih Direktiva Sveta 92/43/EGS z dne 21. maja 1992 o ohranjanju naravnih habitatov ter prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst (UL L 206, 22.7.1992, str. 7).;

21.meni, da so morska zavarovana območja in druga zavarovana območja orodja in ne sama po sebi cilji; se zaveda, da se njihov uspeh skriva v tem, da jih ribiči, obalne skupnosti in drugi deležniki sprejmejo in upoštevajo; poziva Komisijo in države članice, naj začnejo in financirajo znanstvenoraziskovalne programe, ter poziva, naj v snovanje, upravljanje, izvajanje, spremljanje in nadzor morskih zavarovanih območij vključijo ribiški sektor, tudi obrtniško ribištvo, in druge ustrezne deležnike;

22.meni, da si za udejstvovanje znanosti, ribiškega sektorja in vseh ustreznih deležnikov ne more prizadevati zgolj EU, zlasti v zvezi s preprečevanjem slabe prakse tujih flot; poziva k nadaljnjim prizadevanjem za obravnavo globalnih dejavnosti, ki škodujejo varstvu oceanov, tudi s strani flot držav nečlanic EU, kot je kitajska flota, in k razmisleku o vzpostavitvi svetovne mreže morskih zavarovanih območij;

23.izraža globoko zaskrbljenost zaradi vpliva črpanja nafte in plina na morsko okolje ter ribištvo in akvakulturo; ponovno poziva k prepovedi vseh okolju škodljivih ekstraktivnih industrijskih dejavnosti, kot sta rudarjenje in pridobivanje fosilnih goriv, na morskih zavarovanih območjih;

24.poudarja, da številna plovila Unije uporabljajo mobilna pridnena ribolovna orodja in da so številne obalne regije socialno in ekonomsko odvisne od dejavnosti, ki uporabljajo mobilna in fiksna pridnena ribolovna orodja, kot je na primer gojenje lupinarjev; poudarja, da pri omejevanju ali zaprtju ribolovnih območij za pridnena ribolovna orodja ne gre zgolj za vprašanje preusmeritve dejavnosti ribiških plovil na druga ribolovna območja; želi poudariti, da je treba med drugim upoštevati morebitne razpoložljive vire, ki jih je mogoče uloviti s tem orodjem, praktične izkušnje ribičev, prisotnost in prerazporeditev ribiških plovil na sosednja območja, da bi se izognili prekrivanju, ki bi lahko povzročilo konflikte glede uporabe prostora, okrepljen pritisk na drugih ribolovnih območjih in poslabšanje delovnih pogojev;

25.želi opomniti, da je bil napredek na področju regionalizacije, do katerega je prišlo med zadnjo reformo skupne ribiške politike, poskus odmika od univerzalnega pristopa, pri katerem so bile odločitve preveč centralizirane znotraj EU; pozdravlja ukrepe za izboljšanje regionalnega sodelovanja, predlagane v akcijskem načrtu; vendar meni, da je akcijski načrt naredil nekaj korakov nazaj, zlasti v zvezi s predlogi o ribolovu s pridnenimi vlečnimi mrežami;

26.meni, da je v okviru akcijskega načrta in zunaj njega nastalo več pobud v zvezi z istimi ribolovnimi tehnikami, ki so ustvarile mozaik pobud in postavile pod vprašaj skladnost in predvidljivost ukrepov, ki bodo sprejeti na ravni EU, ter močno vplivale na zaupanje ribičev in ribiških skupnosti v postopke oblikovanja politik in odločanja (EU);

27.meni, da je treba vsak načrt za izvajanje določb ali omejitev uporabe določenega ribolovnega orodja pripraviti v skladu z drugimi politikami in upoštevati vse deležnike, pa tudi vse ustrezne vidike prehranske varnosti ter socialno-ekonomske, okoljske, tehnične in znanstvene vidike; ponovno poudarja, da bodo ukrepi, podprti s soglasjem in utemeljeni s temi premisleki, bolj uspešni in bo to pozitivno vplivalo na njihovo izvajanje;

28.meni, da morajo posledice vsakega akcijskega načrta ali zakonodajnega predloga temeljiti na znanstvenih in socialno-ekonomskih ocenah in vrednotenjih; je seznanjen s pomanjkljivim pregledom nad posledicami nekaterih vidikov tega akcijskega načrta, kot so na primer pozivi Komisije državam članicam, naj prepovejo pridneni ribolov z mobilnim orodjem na morskih zavarovanih območjih, ki v skladu z direktivo o habitatih sodijo med območja Natura 2000 ter do konca marca 2024 varujejo morsko dno in morske vrste, po drugi strani pa istočasno in v enakem časovnem obdobju poziva države članice, naj posredujejo informacije o tem, kako nameravajo na vseh morskih zavarovanih območjih do leta 2030 postopno odpraviti pridneni ribolov z mobilnim orodjem, ne da bi na primer počakali na znanstvene in socialno-ekonomske zaključke prejšnjih predlogov; pozdravlja dejstvo, da je Komisija priznala, da splošni pristop, ki prepoveduje pridneni ribolov z mobilnim orodjem, ni primeren za doseganje ciljev akcijskega načrta;

29.meni, da bi bilo treba ukrepe, povezane z ribolovom s pridnenimi vlečnimi mrežami, oceniti v skladu z vsemi možnimi smernicami, kot so smernice Mednarodnega sveta za raziskovanje morja ali Znanstvenega, tehničnega in gospodarskega odbora za ribištvo, pa tudi z najboljšimi razpoložljivimi znanstvenimi podatki; meni, da bi bilo treba pri teh ukrepih upoštevati, da je pridnena vlečna mreža eno najpogostejših in najbolj reguliranih ribolovnih orodij v Evropi, in da bilo treba ribolov z njo prednostno urejati v okviru uredbe o tehničnih ukrepih (Uredba (EU) 2019/1241 Uredba (EU) 2019/1241 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. junija 2019 o ohranjanju ribolovnih virov in varstvu morskih ekosistemov s tehničnimi ukrepi, o spremembi uredb Sveta (ES) št. 1967/2006, (ES) št. 1224/2009 ter uredb (EU) št. 1380/2013, (EU) 2016/1139, (EU) 2018/973, (EU) 2019/472 in (EU) 2019/1022 Evropskega parlamenta in Sveta ter o razveljavitvi uredb Sveta (ES) št. 894/97, (ES) št. 850/98, (ES) št. 2549/2000, (ES) št. 254/2002, (ES) št. 812/2004 in (ES) št. 2187/2005 (UL L 198, 25.7.2019, str. 105).), katere cilj je, kot je navedeno v njenem naslovu, „ohranjanje ribolovnih virov in varstvo morskih ekosistemov“;

30.ugotavlja, da so znanstveni organi, kot je Mednarodni svet za raziskovanje morja, in mnoge strokovno pregledane znanstvene študije pokazali in priznali, da mobilno pridneno ribolovno orodje vpliva na ekosisteme; vendar poudarja, da so učinki ribolova z vlečnimi mrežami različni in da se glede na več dejavnikov, kot je vrsta ribolova, v znanosti štejejo za trajnostne in združljive z doseganjem ciljev ohranjanja morskega dna ali staležev, ki se izkoriščajo nad ravnmi največjega trajnostnega donosa;

31.poudarja, da bi namera Komisije, da z akcijskim načrtom uvede ukrepe, namesto da bi odločitev prepustila sozakonodajalcema, lahko ogrozila dobro upravljanje in dialog med deležniki in različnimi ravnmi uprave ter spodkopala medinstitucionalno ravnovesje in vlogo vsake institucije v postopku odločanja;

32.poudarja, da je upravljanje staleža jegulje kompleksno in raznoliko ter ga ni mogoče omejiti zgolj na en pristop, osredotočen predvsem na morje; ponovno poudarja, da je Komisija v oceni iz leta 2020 ugotovila, da je uredba o jeguljah primerna za svoj namen; kljub temu meni, da so za zagotovitev celovitega pristopa k izvajanju te uredbe potrebni boljše izvajanje uredbe o jeguljah in dodatni okrepljeni ukrepi držav članic; opozarja Komisijo in države članice, naj v celoti izkoristijo uredbo o jeguljah kot temeljno politiko za upravljanje in obnovo staleža jegulje ter poskrbijo za celosten in dosleden pristop, ki bo zajemal tako morske kot sladkovodne življenjske faze jegulje ter obravnaval vplive ribištva in neribištva s popolnim izvajanjem ukrepov na vseh ustreznih področjih;

33.meni, da se z ukrepi, sprejetimi zunaj okvira uredbe o jeguljah, lahko omaja skladnost sprejete politike; zato ima velike pomisleke zaradi necelostnega pristopa iz Uredbe Sveta (EU) 2023/194 Uredba Sveta (EU) 2023/194 z dne 30. januarja 2023 o določitvi ribolovnih možnosti za nekatere staleže rib za leto 2023, ki se uporabljajo v vodah Unije in za ribiška plovila Unije v nekaterih vodah zunaj Unije, ter o določitvi ribolovnih možnosti za nekatere staleže globokomorskih rib za leti 2023 in 2024, UL L 28, 31.1.2023, str. 1., ki omejuje ribolov jegulje z uvedbo šestmesečnega obdobja prepovedi brez ustreznega posvetovanja z deležniki in brez razmisleka o celovitem svežnju ukrepov na drugih področjih politike ali ustreznem nadomestilu, vključno z ukrepi, ki bi upoštevali socialno-ekonomske učinke; zato meni, da bi bilo treba pred preučitvijo dodatnih omejevalnih ukrepov, kot je bilo objavljeno v akcijskem načrtu, pripraviti predhodno analizo o obnovi vrste in njeni morebitni vlogi v boju proti invazivnim vrstam;

34.ponovno poziva k ustanovitvi posebne strokovne skupine za jegulje, da bi zagotovili popolno in uravnoteženo zastopanost vseh ustreznih deležnikov; poziva države članice, naj redno posodabljajo svoje načrte za upravljanje jegulje in spoštujejo svoje obveznosti glede poročanja iz uredbe o jeguljah;

35.je seznanjen s številnimi deklaracijami in jasnimi izjavami predstavnikov držav članic, v katerih so izraženi pomisleki glede akcijskega načrta in z njim povezanih negotovosti; ugotavlja, da so države članice zlasti podvomile v preveč poenostavljeni pristop Komisije v zvezi z omejitvami ribolova s pridnenimi vlečnimi mrežami na morskih zavarovanih območjih;

36.meni, da je vztrajno prerivanje med razvojem ribiške industrije in varstvom morske biotske raznovrstnosti obstalo na mrtvi točki; meni, da je oboje mogoče doseči na uravnotežen način, kot so predstavniki držav članic izjavili po predstavitvi akcijskega načrta;

37.pozdravlja ustanovitev posebne skupine za dialog, ki jo sestavljajo generalna direktorata Komisije za okolje (GD ENV) in za pomorske zadeve in ribištvo (GD MARE), države članice in zainteresirani deležniki; meni, da bi morala biti vloga skupine za dialog ta, da omogoči znanje in morebitne razprave med ribiško in okoljsko skupnostjo ter državam članicam služi kot platforma za preglednost in dialog o izvajanju njihovih časovnih načrtov;

38.ponovno potrjuje svojo zavezanost izvajanju pooblastil in pristojnosti Parlamenta v zvezi z vsemi pobudami, kot so zakonodajni predlogi ter delegirani ali izvedbeni akti, tako tisti, ki so povezani z akcijskim načrtom ali ki niso;

39.ugotavlja, da bo izvajanje akcijskega načrta, čeprav ni pravno zavezujoč, pomenilo precejšnje socialno-ekonomske stroške za države članice in njihove flote, saj načrt vsebuje približno 90 ukrepov v oblik predpisov, smernic, analiz, časovnih načrtov, študij, poročil in pobud; poziva države članice in Komisijo, naj v okviru priprav na nove ali reformirane predpise ali pobude pravočasno izvedejo potrebne študije ter naj upoštevajo postopke pomorskega prostorskega načrtovanja med regijami in morskimi bazeni pa tudi med različnimi državami članicami in državami nečlanicami EU ter naj sodelujejo v njih, da bi si zagotovile socialno-ekonomske koristi;

40.meni, da bi morali ukrepi, vključeni v akcijski načrt, kjer je to mogoče, slediti rednemu zakonodajnemu postopku, da se zagotovi večja preglednost, in da bi morali vključevati resnično oceno učinka, pri tem pa bi morali ustrezno sodelovati vsi deležniki;

41.z zaskrbljenostjo ugotavlja, da pravne posledice akcijskega načrta niso dovolj jasne, in sicer zaradi izjav Komisije, na primer med predstavitvijo Odboru Parlamenta za ribištvo in različnim deležnikom; meni, da to ni prineslo jasnosti in stabilnosti za ribiški sektor in da je negativno vplivalo na številne sektorje ribiške industrije v času, ko negotovost zaradi kumulativnih posledic več kriz močno slabi prizadevnost ljudi, ki delajo v tej panogi;

42.z zaskrbljenostjo ugotavlja, da Komisija vse pogosteje uporablja nezavezujoče instrumente, kot so sporočila, običajno imenovana „mehko pravo“, da bi predstavila zelo konkretne politične ukrepe, ne da bi sprejela ustrezne zakonodajne predloge; meni, da lahko vsaka negotovost med predvidenim pravnim pomenom predstavljenih sporočil in njihovim dejanskim pravnim učinkom vpliva na pravno varnost in predvidljivost za sektor ter sproži pravna vprašanja v zvezi z institucionalnim ravnovesjem ter omejitvami in izvajanjem pristojnosti EU; zato meni, da se sporočila Komisije ne bi smela uporabljati za pripravo zavezujočih ukrepov;

43.obžaluje, da je sporočilo Komisije, zlasti GD MARE in GD ENV, vsebovalo nasprotujoče si izjave o zavezujočih učinkih akcijskega načrta; poziva GD MARE in GD ENV, naj pred pripravo ali predložitvijo skupnih pobud bolj upoštevata posebnosti ribiškega sektorja;

44.podpira govor predsednice Komisije o stanju v Uniji leta 2023, v katerem je navedeno, da bo za vsak nov zakonodajni akt opravljeno preverjanje konkurenčnosti; poziva, naj akcijski načrt, vsi zakonodajni predlogi, povezani z ribištvom, in druge pobude vključujejo preverjanje konkurenčnosti glede njihovega socialno-ekonomskega vpliva na različne dejavnosti in vpliva na obalne skupnosti, pa tudi na sektor rekreacijskega ribolova, in kumulativni učinek na razpoložljivost preskrbe s hrano;

45.obžaluje, da akcijskemu načrtu ni priložena socialno-ekonomska študija, ocena učinka z znanstveno analizo ali vmesno poročilo ter da niso predlagani dodatni finančni ukrepi za zeleni in energetski prehod; opozarja Komisijo na dejstvo, da bi morali biti strateški dokumenti, kot je ta akcijski načrt, predstavljeni različnim deležnikom in da bi morali bolj usklajeno in jasno upoštevati njihova stališča ter da bi morali vključevati celovite okoljske, socialne, gospodarske in pravne ocene njihovega izvajanja; poziva k vzpostavitvi vseh potrebnih sredstev, vključno s spodbudami in izravnalnimi mehanizmi, za pravičen in uravnotežen prehod;

46.opozarja, da morajo države članice pri dodeljevanju ribolovnih možnosti v celoti izvajati člen 17 skupne ribiške politike; poziva države članice, naj ribolovne možnosti dodeljujejo na podlagi preglednih in objektivnih meril, ki temeljijo na socialni in okoljski uspešnosti ribiških flot, ter naj izvajajo člen 17 kot orodje za spodbujanje odgovornih ribolovnih praks z majhnim vplivom;

47.poudarja, da bi moral akcijski načrt v enaki meri prispevati k stebrom trajnostnosti skupne ribiške politike (okoljski, socialni in gospodarski) ter med drugim prispevati k rasti produktivnosti, dostojnim delovnim pogojem v sektorju, zlasti za mali ribolov, in k stabilnim trgom, zagotavljati prehranske, kakovostne in trajnostne proizvode, ne da bi pri tem ogrozili prehransko varnost in avtonomijo, ter ribičem omogočiti, da v celoti izkoristijo ribolovne kvote, ki so jim bile dodeljene, pa tudi k oživitvi okolja in varstvu okolja, da bi ublažili podnebne spremembe in se prilagodili njihovim učinkom;

48.pozdravlja poziv Komisije k zbiranju podatkov o vplivu rekreacijskega ribolova, vendar poudarja, da je treba upoštevati tudi ekonomske in socialne učinke trajnostnih dejavnosti rekreacijskega ribolova; meni, da lahko rekreacijski ribolov ponuja odlične priložnosti za spodbujanje pristopa „občanske znanosti“;

49.meni, da je sporazum OZN o odprtem morju pomemben dosežek na mednarodni ravni za zaščito oceanov; vendar obžaluje, da v akcijskem načrtu ni dovolj poudarjeno, da je treba v mednarodne sporazume vključiti vzajemnost; zato meni, da je bistveno, da EU na mednarodni ravni sodeluje z drugimi partnerji pri izvajanju pravil s cilji, ki so podobni tistim iz skupne ribiške politike, zlasti iz njenega člena 28(2)(d), evropskega zelenega dogovora in ciljev trajnostnega razvoja;

50.poudarja pomen sodelovanja EU z državami v razvoju, zlasti v Afriki, na Karibih in v Tihem oceanu, pri pripravi na prihodnji razvoj obnovljive morske energije, tako da EU deli svoje strokovno znanje in izkušnje na področju pomorskega načrtovanja in industrijskega razvoja; poziva EU, naj poveča krepitev zmogljivosti in financiranje držav v razvoju za izboljšanje upravljanja oceanov in obalnih območij, razvoj strategij za oceansko gospodarstvo, premostitev vrzeli pri upravljanju ter boj proti nezakonitemu, neprijavljenemu in nereguliranemu ribolovu ter nezakoniti trgovini z morskimi viri; poudarja, da je treba najti odgovore, ki bodo zadovoljili lokalne potrebe po energiji brez emisij, zagotovili zaščito morskih ekosistemov in pomagali ohraniti tradicionalne dejavnosti, kot je ribolov; poudarja, da je treba v izvajanje teh ukrepov vključiti obalne skupnosti; nadalje poudarja, da je treba v najbolj oddaljenih regijah podpirati trajnostne ribolovne prakse, ki temeljijo na trajnostni rabi morskih virov ter upravljanju ribištva, akvakulture in turizma, saj bi tako zagotovili dolgoročni socialno-ekonomski razvoj teh regij;

51.poziva EU, naj spodbuja preglednost ribištva in drugih ekstraktivnih panog na morju v partnerskih državah, saj je to pogoj za ustavitev prelova, izgube biotske raznovrstnosti in kršitev človekovih pravic; poudarja, da lahko obalne države v razvoju za izboljšanje preglednosti izvajajo standarde iz pobude za preglednost v ribištvu in pobude za preglednost v ekstraktivni industriji;

52.poziva, naj se vse omejitve, ne glede na to, ali temeljijo na akcijskem načrtu ali ne, samodejno odražajo za proizvode, uvožene iz držav nečlanic EU, zlasti glede na to, da EU uvozi 70 % rib, ki jih porabi; poudarja, da je bistveno zagotoviti skladnost med notranjimi in zunanjimi politikami ter enake konkurenčne pogoje za gospodarske subjekte iz EU in zunaj nje;

53.ugotavlja, da ulov z mobilnim pridnenim orodjem predstavlja 25 % celotnega evropskega ulova; meni, da nova pravila upravljanja, zlasti omejitve glede uporabe ribolovnih tehnik na ravni EU, ne bi smela ogrožati prehranske varnosti niti povzročiti povečanja uvoza ribiških proizvodov, še manj pa, če se ti proizvodi lovijo z ribolovnim orodjem z majhno ali omejeno uporabo v EU;

54.podpira sedanja prizadevanja ribiškega sektorja za izboljšanje selektivnosti ribolovnih tehnik in zmanjšanje njegovega vpliva na okolje; opozarja na pozitivne primere, ko so se staleži vrst na zavarovanih območjih obnovili in hkrati ohranile ribolovne dejavnosti; podpira nadaljnja prizadevanja za okrepitev ureditev soupravljanja, pri čemer lokalni deležniki prevzamejo odgovornost za trajnostno upravljanje in več vlagajo v raziskave, inovacije in razvoj novega ribolovnega orodja in tehnik; poudarja vlogo ribičev kot „varuhov morja“, njihovo zavezanost obnavljanju ribjih staležev in njihov prispevek k obnovi morskih ekosistemov;

55.ugotavlja, da je bil po navedbah Komisije v zadnjih desetletjih po zaslugi skupne ribiške politike dosežen opazen napredek v smeri bolj trajnostnega ribištva na terenu; vendar poudarja, da je ta obnova večini ribiških skupnosti povzročila visoke stroške;

56.poudarja, da je pomembno vse ustrezne deležnike, od ribičev do predstavnikov civilne družbe, vključiti v postopek odločanja in izvajanje ukrepov, ki prispevajo k varstvu in obnovi morskih ekosistemov ter lahko podprejo trajnostno in odporno ribištvo;

57.poudarja, da je treba posebno pozornost nameniti enakosti spolov in krepitvi vloge žensk, saj imajo ženske in mladi ključno vlogo, zlasti v trajnostnem gospodarstvu, ki temelji na oceanih, in na zaščitenih morskih območjih;

58.naroči svoji predsednici, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.