1.ugotavlja, da se je z razvojem tehnologij razširilo območje, primerno za stroškovno učinkovite geotermalne projekte, in njihov obseg;

2.poudarja potencial, ki ga imajo vseprisotni nizkotemperaturni in plitvi geotermalni viri, ki so na voljo v vseh državah članicah; poudarja potencial globoke geotermalne energije, ki se lahko neposredno uporablja za proizvodnjo toplote in električne energije;

3.ugotavlja, da ima geotermalna energija v razpravi o energiji iz obnovljivih virov pogosto še vedno obrobno vlogo; opozarja, da geotermalni sistemi ne potrebujejo toliko kritičnih surovin kot drugi obnovljivi viri energije; ugotavlja, da ima geotermalna energija glede na trajnostni življenjski cikel majhen vpliv na okolje in je zanjo potrebna omejena raba zemljišč ter jo je mogoče lažje umestiti v krajino;

4.poudarja, da uporaba geotermalne energije ponuja dolgoročne koristi, ki lahko odtehtajo visoke začetne stroške, povezane z njenim razvojem, kot so trajnostni vir energije z majhnim vplivom na okolje, stabilni in predvidljivi stroški energije, nizki obratovalni stroški, dolga življenjska doba in zanesljivost, ki ustvarja poslovne in zaposlitvene priložnosti v lokalnih skupnostih ter prispeva k zmanjšanju odvisnosti od uvoženih goriv;

5.obžaluje, da se potencial geotermalne energije ni izkoriščal že precej prej in da je njegova nedavna uporaba večinoma posledica energetske krize in nujne potrebe po zmanjšanju socialno-ekonomskega pritiska povpraševanja po ogrevanju in hlajenju v Evropi; opozarja, da dotok subvencioniranega plina, omejena ozaveščenost javnosti in visoke začetne naložbe že več let dejansko ovirajo razvoj geotermalne energije;

6.poudarja, da lahko geotermalna energija znatno prispeva k doseganju ključnih strateških ciljev EU, ki vključujejo doseganje podnebnih ciljev z razogljičenjem različnih industrijskih sektorjev, povečanje odprte strateške avtonomije EU z večanjem potreb po energetski varnosti, zmanjšanje odvisnosti na področju fosilnih goriv od nezanesljivih tretjih držav, kot je Rusija, povečanje konkurenčnosti evropske industrije in krepitev vloge potrošnikov s cenovno dostopno in zanesljivo oskrbo s toploto in električno energijo;

7.poudarja, da bi lahko postopek pridobivanja surovin iz geotermalnih slanic na okoljsko trajnosten način pomagal pri zagotavljanju lokalne in zanesljive oskrbe s strateškimi surovinami, kot je litij, in tako povečal gospodarsko odpornost EU; v zvezi s tem ugotavlja, da imajo obrati, ki pridobivajo geotermalno energijo in surovine, večji vpliv na ustvarjanje delovnih mest kot tradicionalne geotermalne elektrarne ter privabljajo podjetja, ki želijo uporabljati različne vire;

8.opozarja na geotermalne rešitve, ki omogočajo skladiščenje odvečne vetrne in sončne energije za nadaljnjo uporabo pri ogrevanju, hlajenju in proizvodnji električne energije, ter na njihovo odločilno vlogo pri razvoju energetskih sistemov, ki temeljijo na obnovljivih virih energije; v zvezi s tem poudarja, da so nedelujoči premogovniki še posebej primerni za obsežno sezonsko shranjevanje toplote ali dolgotrajno shranjevanje električne energije; izpostavlja potencial geotermalne energije za izravnavanje obremenitve omrežja in pomožnih storitev zaradi njenega visokega faktorja zmogljivosti, prožnosti oskrbe in potenciala za dispečiranje;

9.poudarja, da ima v EU uporaba geotermalne energije največji potencial pri sistemih daljinskega ogrevanja in hlajenja ter omrežjih plitkih geotermalnih sistemov; poudarja, da lahko zagotovijo lokalno, osnovno obremenitev in prožno oskrbo z energijo iz obnovljivih virov ter zaščito pred nestanovitnimi in naraščajočimi cenami fosilnih goriv; poudarja, da lahko uporaba geotermalne energije pomaga pri razogličenju sektorja ogrevanja in hlajenja, ki predstavlja skoraj polovico skupne porabe končne energije v EU in prispeva do 35 % emisij toplogrednih plinov v Uniji, povezanih s porabo energije; opozarja na potencial in vse večjo potrebo po geotermalnem daljinskem hlajenju, ki bo pomemben element trajnostnega prilagajanja na podnebne spremembe v mestih, saj se pričakuje, da bodo višje temperature in vročinski valovi postali pogostejši;

10.ugotavlja, da ima geotermalna toplota velik potencial za industrijske procese, zlasti za nizko do srednje energetsko intenzivne procese (manj kot 200 stopinj), kar predstavlja do polovico proizvodnje industrijske toplote v Evropi; v zvezi s tem poudarja, da bo razvoj uporabe geotermalne toplote v ta namen povečal konkurenčnost evropskih podjetij, saj bo omogočil zanesljiv in cenovno dostopen vir toplote;

11.poudarja, da ima geotermalna toplota v domači proizvodnji hrane potencial, zlasti pri proizvodnji kmetijskih proizvodov, v vrtnarstvu in akvakulturi; ugotavlja, da v različnih evropskih regijah že obstajajo uspešni primeri uporabe geotermalne energije v teh sektorjih; poudarja, da bo uporaba geotermalne toplote prispevala k razogljičenju omenjenih sektorjev ter k bolj trajnostnim in okolju prijaznim praksam, pa tudi zmanjšala proizvodne stroške, visoke stroške energije in nestanovitnost cen za proizvajalce ter spodbujala odpornost prehranskih sistemov;

12.je seznanjen s potencialom kaskadne uporabe, ko se ista geotermalna tekočina uporablja za več namenov; poudarja, da je treba spodbujati medsektorske sinergije med geotermalnim in drugimi sektorji, tudi s skupno uporabo lokacij, infrastrukture, podatkov in spretnosti delovne sile;

13.meni, da bi bilo treba pri določanju geografskega položaja neto ničelnih industrijskih dolin v okviru akta o neto ničelni industriji upoštevati prisotnost geotermalne energije;

14.poziva Komisijo, naj predstavi geotermalno strategijo EU s konkretnimi smernicami za države članice in lokalne uprave, da bi pospešili uporabo geotermalne energije, zato da bi razogljičili ogrevanje in prispevali k energetski neodvisnosti EU ter izpolnili cilj, da se do leta 2030 vsaj potroji delež povpraševanja po energiji, ki ga obsegata sončna in geotermalna energija, kot je bilo napovedano v strategiji EU za sončno energijo; poudarja, da je 151 podjetij in gospodarskih panog leta 2022 pozvalo Komisijo, naj pripravi evropsko strategijo za sprostitev potenciala geotermalne energije;

15.poudarja, da bi morali nacionalni ukrepi in tisti na ravni EU za geotermalno energijo temeljiti na oceni geotermalnega potenciala Evrope, pri tem pa upoštevati različne geološke in podnebne razmere, ter na oceni stroškovne učinkovitosti uporabe geotermalnih rešitev;

16.poziva Komisijo, naj strategijo osnuje na celoviti oceni potenciala geotermalne energije v plitvem, srednjem, globokem in zelo globokem podpovršju v vseh 27 državah članicah; ugotavlja, da bi morala ocena pomagati opredeliti potencial geotermalne energije za različne uporabe, med drugim za daljinsko ogrevanje, hlajenje, industrijske procese, proizvodnjo hrane, toplotne črpalke, proizvodnjo električne energije, obnovljivega vodika in litija; ugotavlja, da bi bilo treba v tej študiji oceniti tudi vpliv razvoja geotermalne energije na razogljičenje gospodarstva, ustvarjanje delovnih mest, konkurenčnost, opolnomočenje potrošnikov in stroškovno učinkovitost v primerjavi z drugimi viri energije;

17.poziva Komisijo, naj v študiji obravnava ovire za razvoj geotermalnih projektov, vključno s čezmejnimi vprašanji, ter nacionalnim in lokalnim organom, nosilcem projektov in finančnim institucijam zagotovila smernice glede primerov dobre prakse pri uporabi geotermalne energije v EU;

18.pozdravlja vse večjo ozaveščenost in podporo geotermalni energiji na nacionalni ravni; poziva države članice, naj sledijo zgledu držav, ki so razvile geotermalne načrte, cilje in posebne ukrepe politike za uporabo geotermalne energije Kot so nacionalne pobude, ki so jih začele izvajati Poljska (večletni program za razvoj uporabe geotermalnih virov na Poljskem – 2022), Francija (nacionalni akcijski načrt za geotermalno energijo – 2023) in Nemčija (nemška strategija za geotermalno energijo za leto 2022).; poudarja, da je treba omogočiti izmenjavo informacij o ukrepih in podatkov v podporo politikam za geotermalno energijo in promovirati obstoječe primere dobre prakse in deljenje znanja;

19.poziva Komisijo, naj začne geotermalno zavezništvo, v katerem bodo države članice, subjekte, ki omogočajo uporabo geotermalne energije, industrijo, znanstveno skupnost in civilno družbo, kar bi olajšalo izmenjavo primerov dobre prakse in izvajanje prihodnje strategije o geotermalni energiji;

20.poziva Komisijo, naj preuči, kako bi lahko geotermalna energija prispevala k ciljem proizvodnje čistega vodika, določenim v načrtu REPowerEU;

21.poudarja, da je treba posodobiti obstoječa omrežja ogrevanja in hlajenja ter zgraditi nova, ki bodo izkoriščala potencial geotermalne energije; poziva Komisijo in države članice, naj zato pripravijo močne spodbude za pomoč ter spodbujajo sisteme ogrevanja in hlajenja četrte in pete generacije; ugotavlja, da je razvoj omrežij ogrevanja in hlajenja nujen za pripravo celovitih občinskih načrtov ogrevanja, kot zahteva direktiva o energetski učinkovitosti, in je usklajen s cilji nacionalnih energetskih in podnebnih načrtov; poziva Komisijo, naj državam članicam da smernice za pripravo načrtov, vključno z oceno geotermalnega potenciala;

22.pozdravlja vse večje število projektov, ki vključujejo prehod obstoječe infrastrukture za daljinsko ogrevanje in hlajenje v daljinsko ogrevanje in hlajenje z uporabo geotermalne energije; poudarja predvsem potencial prehoda v srednje- in vzhodnoevropskih državah, ki lahko pomembno prispevajo k politikam razogljičenja; poudarja, da bi morali biti skladi za modernizacijo, pravični prehod in kohezijski skladi namenjeni tem ukrepom; poziva, naj se pri naložbah, podprtih iz sklada za modernizacijo, ki so namenjene prehodu v sistemih daljinskega ogrevanja, vedno razmisli o možnosti, da bi v te sisteme vključili geotermalno energijo;

23.sje zaskrbljen, da nerazvitost omrežij daljinskega ogrevanja in hlajenja prepogosto preprečuje razvoj geotermalnih projektov ali povzroča velike zamude pri njihovem razvoju; poudarja, da je treba omogočiti usklajevanje med energetskimi podjetji in lokalnimi organi, da bi skupaj načrtovali, vlagali in upravljali omrežja daljinskega ogrevanja in hlajenja;

24.opozarja, da so bili nekateri nedavni geotermalni projekti daljinskega ogrevanja in hlajenja izvedeni z novimi poslovnimi modeli, ki zasebnim podjetjem, tudi komunalnim, omogočajo izgradnjo javne infrastrukture v imenu lokalnih oblasti; poziva države članice, naj preučijo inovativne regulativne možnosti za spodbujanje razvoja geotermalnega daljinskega ogrevanja in hlajenja;

25.poudarja, da je treba deležnikom na področju geotermalne energije dati na voljo podatke o obstoječih omrežjih za daljinsko ogrevanje, tudi o ravni modernizacije in povpraševanju po toploti, po vsej Evropi; poudarja, da so ti podatki izjemno pomembni pri ocenjevanju potenciala regije ter sodelovanju z lokalnimi organi v vseh začetnih fazah projekta; poziva Komisijo, naj razpoložljivost obstoječih podatkov o daljinskem ogrevanju in hlajenju podpira in usklajuje;

26.ugotavlja, da je težek dostop do podatkov iz podzemnih virov trenutno pomembna ovira za zmanjševanje tveganj in s tem hitro uvajanje projektov geotermalne energije; poudarja, da je preprost in pravičen dostop do podatkov iz podzemnih virov v državah članicah ključnega pomena za fazo ocenjevanja projektov; poleg tega poudarja, da nedostopnost podatkov znanstvenikom onemogoča oblikovanje geoloških modelov, ki so bistveni za napovedovanje potenciala in donosa geotermalne energije na določenem podtalnem območju in so zato ključnega pomena za zmanjšanje negotovosti za razvijalce projektov;

27.poziva države članice in Komisijo, naj preučijo načine zbiranja različnih vrst geoloških podatkov javnih in zasebnih subjektov, ki naj bi se organizirali, sistematizirali in objavili, in sicer naj se pri zbiranju podatkov za obstoječe osnovne geološke podatkovne zbirke in njihovem objavljanju uporabi tudi digitalni format; ugotavlja, da bi bilo treba to doseči v skladu z veljavnimi pravili o varstvu podatkov, varstvu poslovno občutljivih podatkov, vključno z varstvom poslovnih skrivnosti, in varstvu pravic intelektualne lastnine ter varnostnih vidikih, po potrebi pa bi bilo treba predvideti tudi spodbude ali nadomestila za zasebne subjekte, ki delijo svoje podatke; meni, da bi morali biti geološki podatki, ki so potrebni za geotermalne projekte in se financirajo iz javnih sredstev (na primer podatki, pridobljeni z javno podporo za raziskovalno vrtanje), na voljo javnosti v kratkem roku, ki ga določi zadevna država članica; opozarja, da so v nekaterih državah članicah geološki podatki, ki jih hranijo zasebni subjekti, javnosti po določenem obdobju na voljo brezplačno;

28.poziva Komisijo, naj preuči koristi in ovire v zvezi z uskladitvijo nacionalne zakonodaje o odobritvi dostopa do podatkov o podzemnih virih in shranjevanjem geoloških podatkov na centraliziranem portalu na ravni EU, ki bi bil vsem prosto in enostavno dostopen;

29.poudarja, da lahko vlade na območjih z nezadostnimi podatki o podzemnih virih sodelujejo pri financiranju kartiranja geotermalnih virov in raziskovalnega vrtanja; pozdravlja dejstvo, da so nekatere države članice že sprejele ukrepe v tej smeri; poziva Komisijo, naj še naprej podpira zbiranje teh podatkov z ustreznimi projekti, kot je evropska geološka podatkovna infrastruktura (EGDI), katere cilj je ustvariti atlas geotermalnih virov po vsej EU; opozarja, kako pomembna je Copernicusova storitev za spremljanje kopnega (CLMS), saj lahko z njo pridobimo zanesljive podatke o temperaturi tal, ki so zlasti koristni v sektorju površinske geotermalne energije;

30.poudarja geotermalni potencial izrabe neaktivnih naftnih in plinskih vrtin ter rudnikov v ta namen; poziva države članice, naj v sodelovanju z naftnimi, plinskimi in premogovniškimi družbami pripravijo javne popise in zemljevide izčrpane, opuščene in izrabljene infrastrukture za ogljikovodik, ki bi se lahko uporabljala kot geotermalni vir; poudarja, da je treba dati prednost sredstvom za izvedbo podrobnih študij o stanju te infrastrukture, da bi ocenili potencial vsakega območja;

31.je zaskrbljen zaradi razdrobljenosti statističnih podatkov o geotermalni energiji; poudarja, da je zaradi pomanjkanja standardov za poročanje podatkov industrije zelo težko oceniti uporabo geotermalne energije v Evropi; poziva države članice, naj v sodelovanju z industrijo in Komisijo pregledajo obstoječe postopke zbiranja statističnih podatkov za geotermalno energijo in posnemajo primere dobre prakse v tem sektorju, tako da vzpostavijo standarde za poročanje podatkov industrije;

32.ponovno poudarja, da je zaradi negotovosti glede podzemnih virov težko zagotoviti financiranje projektov; poudarja, da so v začetni fazi projekta, kot je faza raziskovanja in gradnje, potrebne znatne naložbe, podjetniška tveganja pa so velika, kar ovira odločitve o naložbah; poziva države članice, naj preučijo rešitve za zmanjševanje tveganja, ki bi ustrezale zrelosti njihovih lokalnih trgov, na primer nepovratna sredstva, posojila, ki jih je mogoče pretvoriti v nepovratna sredstva, državna jamstva, zavarovanje raziskovalnih dejavnosti in mehanizme za varovanje pred tveganjem; izpostavlja primere mehanizmov za kritje tveganj, ki niso podprti le z javnimi sredstvi, temveč tudi s prispevki zasebnega sektorja; v zvezi s tem ugotavlja, da bi bila shema EU za zmanjševanje finančnega tveganja še posebej koristna za najmanj razvite trge v geotermalnem sektorju; opozarja, kako pomembni so drugi ukrepi za zmanjšanje tveganja, kot sta omogočanje enostavnega dostopa do podatkov o podzemnih virih in izmenjava dobre prakse o novih vrstah poslovnih modelov, ki omogočajo sinergije med javnim in zasebnim financiranjem;

33.je zaskrbljen, ker visoki stroški začetnega vrtanja in montaže pogosto odvračajo od izbire geotermalne toplotne črpalke namesto manj učinkovitih tehnoloških rešitev; poziva države članice, naj preučijo morebitne finančne spodbude za premostitev te vrzeli, med drugim s finančnimi modeli „plačaj glede na prihranek“; poziva Komisijo, naj to težavo upošteva v prihodnjem akcijskem načrtu EU za toplotne črpalke;

34.poudarja, da visoki začetni stroški zavirajo rast geotermalne energije, zlasti za akterje z omejenimi finančnimi sredstvi, ki se zato raje odločajo za kratkoročno donosnejše, a okoljsko manj trajnostne naložbe; poziva Komisijo, naj sprejme ustrezne ukrepe, da bi omogočila boljše upoštevanje geotermalnih projektov pri uporabi obstoječih evropskih skladov in instrumentov; poziva Komisijo, naj v okviru obstoječih skladov nameni sredstva za podporo raziskovanju, razvoju in posodobitvi geotermalnih projektov, zlasti tistih, ki temeljijo na inovativnih tehnologijah, ter preusposabljanju in izpopolnjevanju delavcev;

35.poudarja, da bi pravila za hitrejšo izdajo dovoljenj za geotermalno energijo, ki bi bila v skladu z veljavno okoljsko zakonodajo EU, olajšala izvajanje projektov v zvezi s to energijo po vsej EU; ugotavlja, da za projekte globoke geotermalne energije trenutno veljajo zakoni, zasnovani za velike rudarske projekte, ki se jih je težko držati, zlasti pri manjših geotermalnih projektih; zato poziva države članice, naj pregledajo obstoječo zakonodajo o rudarstvu, da bi bolje odražala posebnosti geotermalnih projektov, in naj razvijejo posebna pravila za izdajo dovoljenj za geotermalno energijo, pri tem pa upoštevajo, da imajo različne geotermalne tehnologije bistveno različne učinke in tveganja za geologijo in okolje; poziva Komisijo, naj pripravi smernice za potrebno raven skladnosti s podobnim pristopom, kot ga je uporabila pri regulativnem okviru za shranjevanje CO2 (Direktiva 2009/31/ES Direktiva 2009/31/ES z dne 23. aprila 2009 o geološkem shranjevanju ogljikovega dioksida in spremembi Direktive Sveta 85/337/EGS, direktiv 2000/60/ES, 2001/80/ES, 2004/35/ES, 2006/12/ES, 2008/1/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter Uredbe (ES) št. 1013/2006 (UL L 140, 5.6.2009, str. 114).);

36.opozarja, da v nekaterih državah članicah roki za oceno projektov temeljijo na načelu tihe odobritve pod jasno določenimi pogoji, razen če pravo EU ali nacionalno pravo zahteva odgovor; poziva države članice, naj preučijo koristi in ovire pri uporabi tega načela za geotermalne projekte ter razmislijo o njegovi uvedbi v svojo zakonodajo;

37.izraža zaskrbljenost, ker geotermalne projekte ovirajo dolgotrajni postopki za izdajo dovoljenj; poziva države članice, naj vzpostavijo učinkovitejše racionalizirane in digitalizirane postopke za izdajo dovoljenj za nove geotermalne projekte in za razširitev obstoječih naprav, med drugim z vzpostavitvijo točke „vse na enem mestu“, če tega še niso storile, za celoten postopek izdaje dovoljenj v vseh organih, ter naj lokalnim organom zagotovijo podporo, da bo njihova delovna sila ustrezno usposobljena; meni, da bi morale te točke „vse na enem mestu“ spodbujati tudi izmenjavo informacij o možnostih financiranja, ki naj jih Komisija zbira prek centraliziranega portala;

38.opozarja na razlike med izkoriščanjem geotermalne energije v mestih in na podeželju; opozarja na posebnosti projektov geotermalnega ogrevanja v mestih in poziva države članice, naj uvedejo učinkovitejše in racionalizirane postopke za izdajo dovoljenj za projekte geotermalnega ogrevanja, tudi z olajšanjem dostopa do mestnih zemljišč, primernih za geotermalne elektrarne; zato poziva Komisijo, naj operaterjem distribucijskih sistemov izda priporočila o načinih sodelovanja z lokalnimi organi pri pripravi lokalnih načrtov za ogrevanje in hlajenje s poudarkom na geotermalni energiji, da bi olajšali vključevanje uporabe geotermalne energije v urbanistične načrte in sodobne pristope k upravljanju podzemnega prostora;

39.ugotavlja, da morajo dovoljenja za geotermalne sisteme predlagateljem projektov omogočati lažjo širitev, da bi v projekt zajeli ekstrakcijo surovin ali proizvodnjo vodika iz obstoječih zmogljivosti v okviru istega zakupa;

40.poziva Komisijo, naj izda smernice, namenjene agencijam za izdajanje dovoljenj, o dobri praksi pri odločanju o vlogah za izdajo dovoljenj za plitve vire geotermalne energije in o morebitnem poseganju v pitno vodo, da bi pospešili postopek izdaje dovoljenj, hkrati pa zagotovili popolno izvajanje okoljskih standardov;

41.obžaluje, da je za geotermalno energijo potrebna analiza življenjskega cikla, ne pa tudi za druge tehnologije obnovljivih virov, kar je v nasprotju s tehnološko nevtralnim pristopom iz uredbe o taksonomiji Uredba (EU) 2020/852 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. junija 2020 o vzpostavitvi okvira za spodbujanje trajnostnih naložb ter spremembi Uredbe (EU) 2019/2088 (UL L 198, 22.6.2020, str. 13)., zmanjšuje velik potencial geotermalne energije kot prispevka k razogljičenju, zlasti pri oskrbi s toploto, in jo izpostavlja neenakim konkurenčnim pogojem v primerjavi z drugimi obnovljivimi viri energije; zato poziva Komisijo, naj pregleda klasifikacijo izkoriščanja geotermalne energije v določbah o taksonomiji, da bi geotermalno energijo regulativno izenačili z vetrno in sončno energijo;

42.poudarja, da bi morala imeti geotermalna energija enak regulativni status, tudi pri javnih naročilih EU, kot že velja za druge obnovljive vire energije, pa tudi v začasnem okviru za krizne razmere in prehod ter pri vseh nadaljnjih ukrepih;

43.je zaskrbljen zaradi domnevnih zaostankov in zamud pri montaži geotermalnih toplotnih črpalk, vrtanju vrtin in izdajanju potrebnih dovoljenj zaradi pomanjkanja usposobljenega osebja; poudarja, da se bo potreba po kvalificirani delovni sili v prihodnosti še povečala, in poziva države članice, naj v sodelovanju z industrijo in po potrebi sindikati okrepijo ukrepe za usposabljanje in prekvalifikacijo strokovnjakov za geotermalno energijo, saj bo za doseganje ciljev glede uvajanja geotermalne energije nujno zagotoviti zadostno število delavcev;

44.poziva države članice, naj zagotovijo, da bodo na voljo sistemi certificiranja ali enakovredni sistemi kvalifikacij, zlasti za inštalaterje majhnih plitvih geotermalnih sistemov in toplotnih črpalk;

45.ugotavlja, da je geotermalni energiji namenjenih le omejeno število univerzitetnih programov, ki so kratkotrajni in neobvezni in večinoma zajemajo le osnovna znanja in spretnosti; zato spodbuja države članice, naj sodelujejo z izobraževalnimi ustanovami, da bi posodobili in okrepili diplome na področju geotermalne energije ter ustrezno usposobili prihodnje generacije delavcev v tem sektorju; pozdravlja projekte, ki jih podpira Erasmus+, za odpravo pomanjkanja kvalificiranih diplomantov v vrednostni verigi geotermalne energije, kot je program Geo3En, katerega cilj je postaviti temelje za prihodnji magistrski študij geotermalnega inženirstva v programu Erasmus Mundus; poudarja, da mora geotermalna industrija študente in profesorje ozaveščati o geotermalnem sektorju in poklicnih možnostih, ki jih ponuja;

46.poudarja, da je EU vodilna na področju geotermalnih raziskav, razvoja, patentov z visoko vrednostjo, objav in proizvodnje, vendar so potrebni podporni ukrepi za geotermalne tehnologije naslednje generacije na evropski in nacionalni ravni, da bi ohranila ta položaj, predvsem pri geotermalnem skladiščenju in industrijski uporabi;

47.ugotavlja, da so naložbe v raziskave in razvoj na področju geotermalne energije prejele precej manj sredstev kot v drugih sektorjih, sklad za inovacije pa je doslej podprl le dva projekta na področju geotermalne energije; zato poziva Komisijo, naj podpre naložbe v raziskave in razvoj geotermalnih tehnologij, na primer v razvoj zanesljive črpalne tehnologije in novih tehnik vrtanja;

48.poudarja zlasti pomen podzemnih projektov črpalnih hidroelektrarn in shranjevanja toplote; poziva Komisijo in države članice, naj podprejo raziskave in razvoj tovrstnih rešitev in zgradijo velike pilotne obrate; poziva, naj se v razpisih sklada EU za inovacije in okvira Obzorje Evropa nameni več podpore tem projektom, zlasti tistim, ki so bili razviti na podlagi opuščenih rudnikov in kamnolomov, ki jih je mogoče predelati v vodne zbiralnike, saj je lahko ta rešitev ključen gradnik v razvoju razogljičenih sistemov električne energije;

49.poudarja, da so nekatere države članice zaskrbljene zaradi neskladnosti nekaterih uvoženih toplotnih črpalk z deklaracijo o energijski učinkovitosti; poudarja, da bi bilo treba o ugotavljanju skladnosti tretjih oseb (namesto lastne izjave) razpravljati v okviru revizije pravil o označevanju z energijskimi nalepkami za okoljsko primerno zasnovo;

50.poudarja, da je izkoriščanje geotermalnega potenciala, zlasti za daljinsko ogrevanje, naravni vir, ki lahko prispeva k pravičnemu energetskemu prehodu z izravnavo izgube delovnih mest na prizadetih območjih, kjer se zapirajo rudniki in drugi ekstraktivni obrati, odpravlja energijsko revščino ter krepi samozadostnost lokalnih skupnosti in njihovih uprav z zmanjšanjem njihove odvisnosti od uvoza energije;

51.obžaluje, da potencial preureditve izčrpanih, opuščenih ali izrabljenih nahajališčih ogljikovodikov ter naftnih in plinskih vrtin za geotermalno uporabo ni v celoti izkoriščen;

52.opozarja na obstoječe projekte za preureditev opuščenih rudnikov, kjer lahko uporabljena tehnologija shranjevanja toplotne energije v jami omogoča ogrevanje ali hlajenje; je seznanjen z razvojem projektov, ki naj bi uporabljali naftna nahajališča za geotermalno shranjevanje energije; je seznanjen s tekočimi projekti za preureditev opuščenih naftnih in plinskih vrtin za geotermalno uporabo, s čimer bi se močno zmanjšala tveganja raziskovanja in stroški vrtanja;

53.ugotavlja, da številne tovrstne projekte izvaja industrija fosilnih goriv, ki v njih vidi priložnost za energetski prehod, zato bi morala biti še bolj in dovolj zgodaj vključena v raziskovanje potenciala geotermalne energije; poudarja, da zgodnja ocena virov, ko so rudniki še vedno dostopni, omogoča učinkovitejši razvoj njihove alternativne uporabe; ugotavlja, da bi bilo treba ustrezno obravnavati ureditev odgovornosti;

54.poziva države članice, naj izkoristijo obstoječe evropske možnosti financiranja, da bi podprle preusposabljanje delovne sile na področjih prehoda, in sicer, da bi izkoristile delovna mesta, ki bi nastala na področju geotermalnih projektov; ugotavlja, da se lahko znanja in spretnosti s področja naftne in plinske industrije uporabijo v geotermalnem sektorju in močno pripomorejo k njegovemu razvoju; zato poudarja, da je treba delavce s temi znanji in spretnostmi pritegniti v geotermalni sektor in jo podpreti, tudi z oblikovanjem spodbud in programov usposabljanja;

55.opozarja na posebne potrebe, ki jih imajo najbolj oddaljene regije na področju razvoja obnovljivih virov energije v skladu z njihovimi geografskimi, geološkimi in meteorološkimi značilnostmi; poudarja, da te regije zaradi svoje geografske oddaljenosti niso povezane z evropskimi energetskimi omrežji; ugotavlja, da je velik del najbolj oddaljenih regij vulkanskega izvora in ima velik potencial za proizvodnjo površinske in globoke geotermalne energije; poudarja bistveno vlogo, ki jo lahko ima geotermalna energija v teh regijah pri zagotavljanju energetske avtonomije;

56.izpostavlja spletno kartiranje obstoječih geotermalnih sistemov v določenem mestu ali regiji kot dobro prakso, ki bi lahko povečala prepoznavnost geotermalnih rešitev in pomagala pri javnih in zasebnih naložbenih odločitvah;

57.ugotavlja, da je sprejemanje v javnosti še vedno izziv za geotermalne projekte, predvsem zaradi okoljskih vprašanj, kot so morebitni posegi v podzemne vode, emisije plinov, ki jih ni mogoče kondenzirati, prekomerno izkoriščanje vodnih virov in potresna dejavnost; opozarja, kako pomembno je ohranjati visoke okoljske in znanstvene standarde v vseh fazah projektov geotermalne energije ter trajnostni pristop z oceno celotnega življenjskega cikla; poudarja, da bi lahko s strogim upoštevanjem teh zahtev, preglednostjo naložb, večjim vključevanjem deležnikov in vključevanjem lokalnih skupnosti v fazo načrtovanja in izvajanja učinkovito obravnavali pomisleke javnosti in presegli nezaupanje; poziva Komisijo, naj v sodelovanju z geotermalno industrijo in državami članicami oblikuje smernice in dobro prakso za sodelovanje med nosilci projektov ter lokalnimi organi in skupnostmi, da bi povečali zaupanje, spodbujali podporo in vzpostavili vzajemno koristne odnose;

58.poudarja potrebo po izmenjavi dobre prakse, tehnološkega znanja, rezultatov raziskav in inovacij na področju geotermalnih tehnologij s partnerskimi državami in organizacijami, ki že izkoriščajo globoko in površinsko geotermalno energijo v večjem obsegu ali izvajajo ambiciozne načrte za hitro rast sektorja geotermalne energije;

59.poudarja pomen vključitve geotermalne energije v program sodelovanja z državami v razvoju za prenos okolju prijaznih tehnologij, izmenjavo znanja in krepitev zmogljivosti za zadovoljitev naraščajočega povpraševanja po energiji;

60.naroči predsednici, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.