1.opozarja na pomen svobodnih medijev pri ohranjanju demokracije, ugotavljanju odgovornosti javnih in zasebnih institucij ter omogočanju dostopa državljanov do informacij, ki temeljijo na dejstvih; opozarja na pomen pluralnosti medijev in novinarske svobode; ostro obsoja, da je bil leta 2022 dosežen še rekord na svetovni ravni glede števila zaprtih novinarjev in poziva, naj se za uboje preiskovalnih novinarjev v EU v celoti zagotovi pravica;

2.poziva države članice, naj izvajajo priporočilo Komisije o zaščiti novinarjev in zagovornikov človekovih pravic, ki se udejstvujejo pri udeležbi javnosti, pred očitno neutemeljenimi ali zlorabljenimi sodnimi postopki, zlasti naj odpravijo zaporne kazni v primerih obrekovanja, dekriminalizirajo obrekovanje in namesto tega dajo prednost civilnim ali upravnim postopkom; poziva Komisijo, naj obravnava resnost strateških tožb za onemogočanje udeležbe javnosti, ki se vložijo v okviru kazenskih postopkov, in sicer s predstavitvijo predloga za ukrepe, s katerimi bi zagotovili, da žalitev časti in dobrega imena ter pisnega in ustnega obrekovanja, ki so v večini držav članic kazniva dejanja, ne bo mogoče uporabiti kot podlago za strateške tožbe v javnih ali zasebnih zadevah; poudarja, da so strateške tožbe za onemogočanje udeležbe javnosti le ena od metod za utišanje novinarjev, in poziva Komisijo, naj dodatno razišče druge prakse in posreduje; poziva politike, naj javno obsodijo grožnje novinarjem in napade nanje;

3.ponovno izraža zaskrbljenost zaradi kršitve temeljnih pravic z uporabo programa Pegasus in podobne vohunske programske opreme za posameznike in odmevne osebnosti, kot so novinarji, blogerji, zagovorniki človekovih pravic, politiki ali drugi akterji; poudarja, da dejstvo, da nacionalne vlade nezakonito uporabljajo vohunsko programsko opremo, neposredno in posredno vpliva na celovitost procesa odločanja, kar ogroža demokracijo v Evropski uniji in poudarja, da je nujno potrebna večja preglednosti in pravna odgovornost industrije nadzora;

4.poziva države članice, zlasti Grčijo, Madžarsko, Poljsko, Španijo in Ciper, naj upoštevajo priporočila zanje iz poročila o uporabi programa Pegasus in podobne vohunske programske opreme za nadzor; opozarja na svoja priporočila za upoštevanje skupnih standardov EU, saj pravic posameznikov ne bi smeli ogroziti z omogočanjem neoviranega dostopa do nadzora;

5.poziva države članice, naj pripravijo nacionalne akcijske načrte za varnost novinarjev in ustvarijo ugodno okolje za razcvet pluralnih in neodvisnih medijev, ki bodo imeli pomembno vlogo nadzornika in bodo od vlad in drugih akterjev zahtevali odgovornost;

6.opozarja, da je treba trgovino z vohunsko programsko opremo in njeno uporabo strogo urediti; poudarja, da mora biti uporaba vohunske programske opreme dovoljena le v izjemnih in posebnih primerih, povezanih s preiskavami z omejenega in dokončnega seznama jasno in natančno opredeljenih hudih kaznivih dejanj, da mora biti utemeljena za vsak primer posebej, skladna z Listino in drugim ustreznim pravom Unije ter da jo mora predhodno odrediti neodvisen in nepristranski pravosodni organ z učinkovitimi, znanimi in dostopnimi popravnimi ukrepi; poudarja, da mora vsak nadzor z vohunsko programsko opremo naknadno pregledati neodvisni nadzorni organ, ki mora zagotoviti, da se vsak odobreni nadzor izvaja v skladu s temeljnimi pravicami in pogoji, ki jih določijo Sodišče EU, Evropsko sodišče za človekove pravice in Beneška komisija; vztraja, da je treba posameznikom, ki so tarča vohunske programske opreme, omogočiti dostop do dejanskih in smiselnih pravnih sredstev;

7.poudarja, da korupcija ni združljiva z vrednotami demokracije in pravne države, saj poglablja neenakosti in zmanjšuje zaupanje državljanov v dobro upravljanje; je globoko zaskrbljen zaradi vse večje stopnje korupcije v več državah članicah, zlasti v primerih, ko so udeleženi visoki uradniki in politiki; ponovno obsoja domnevne primere korupcije, v katere so vpleteni sedanji in nekdanji poslanci Evropskega parlamenta; v zvezi s tem poudarja sprejetje sprememb Poslovnika Evropskega parlamenta, katerih namen je povečati integriteto, neodvisnost in odgovornost te institucije; je zaskrbljen zaradi različnih ravni izvajanja okvira EU za boj proti korupciji v državah članicah; zahteva, da mora biti pravilo ničelna toleranca do korupcije; poziva k ustanovitvi neodvisnega organa EU za etiko; poziva države članice, naj zagotovijo celovito izvajanje direktive o zaščiti žvižgačev Direktiva (EU) 2019/1937 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2019 o zaščiti oseb, ki prijavijo kršitve prava Unije (UL L 305, 26.11.2019, str. 17).;

8.poudarja, da sta neodvisnost sodstva ter učinkovit sistem zavor in ravnovesij, ki se lahko med državami članicami razlikuje, ključna elementa pravne države; poudarja, da v več državah članicah ostajajo resni pomisleki glede pravne države in neodvisnosti sodstva; obsoja vse poskuse vlad držav članic, da bi neposredno ali z organizacijskimi sredstvi politično vplivale na neodvisno odločanje v sodstvu ali ga nadzirale;

9.podpira oblikovanje strategije EU za zagotovitev konkretnih in usklajenih ukrepov na ravni EU, vključno z vzpostavitvijo mehanizma za zaščito zagovornikov človekovih pravic v Evropi na podlagi primerov iz zunanje politike EU, da se zagotovijo preprečevanje, neposredna pomoč in odgovornost;

10.podpira uporabo mehanizma za okrevanje in odpornost ter horizontalne omogočitvene pogoje za zamrznitev sredstev EU za boj proti korupciji in nazadovanju pravne države v državah članicah; poudarja, da je treba sredstva, omejena z različnimi pogojnimi ukrepi, sprostiti šele, ko so izpolnjeni ključni omogočitveni pogoji; poziva države članice, naj dokončajo ustrezne ukrepe za dosego mejnikov iz svojih načrtov za okrevanje in odpornost; poziva Evropski svet, naj ukrepa in ugotovi, ali je Madžarska resno in vztrajno kršila vrednote EU iz člena 7(2) PEU; močno obžaluje, da madžarske oblasti sistematično pripisujejo krivdo skupnosti LGBTQI+; poudarja, da si Svet deli odgovornost za zaščito vrednot iz člena 2 PEU in da bi imelo njegovo neukrepanje dolgotrajne in potencialno škodljive posledice; vztraja, da je treba spoštovati vlogo in pristojnosti Parlamenta;

11.obžaluje, da nekatere države članice podaljšujejo izredne ukrepe, ki presegajo to, kar je potrebno in sorazmerno, ter da ne sprejemajo zakonodaje brez ustreznega posvetovanja;

12.ponovno poudarja, da je treba čim prej vzpostaviti mehanizem EU za demokracijo, pravno državo in temeljne pravice, ter poziva Komisijo in Svet, naj nemudoma začneta pogajanja s Parlamentom o tem dogovoru;

13.pozdravlja, da je Sodišče Evropske unije leta 2022 uvedlo sistem pretakanja, da bi javnosti omogočilo lažji dostop do svoje sodne dejavnosti;

14.izraža globoko zaskrbljenost zaradi vse večje ogroženosti svobode združevanja, govora in zbiranja; ponovno poudarja, da se pravica do mirnega zbiranja lahko omeji le, če je to določeno z zakonom ter če je to potrebno in sorazmerno za zaščito splošnega interesa, ki ga priznava Unija, ali pravic in svoboščin drugih; obsoja, da organi kazenskega pregona med miroljubnimi protesti v nekaterih primerih uporabljajo nasilno in nesorazmerno posredovanje, in obsoja primere diskrecijskih množičnih aretacij morebitnih protestnikov; spodbuja ustrezne nacionalne organe, naj zagotovijo pregledne, nepristranske, neodvisne in učinkovite preiskave suma ali domnevne uporabe nesorazmerne sile; poziva države članice, naj za ohranjanje javnega miru uporabijo druge načine, ki so se že izkazali za učinkovite v drugih državah članicah;

15.poudarja, da morajo biti za zagotovitev pravice do svobode izražanja in obveščanja, ki je temeljna za vsako demokracijo, informacije splošno dostopne in raznolike; poudarja, da je treba zagotoviti umetniško svobodo; poudarja, da lahko dezinformacije močno ovirajo delovanje demokratičnih družb, gospodarstev in političnih sistemov; ponovno poudarja, da je treba medijsko in digitalno pismenost vključiti v državljansko vzgojo, da bi preprečili širjenje dezinformacij; ponavlja svoja priporočila, naj se sprejmejo učinkoviti ukrepi za boj proti dezinformacijam zlonamernih tujih sil, zlasti ker bodo kmalu evropske volitve; poudarja, da je neodvisen in pluralističen medijski prostor na spletu in zunaj njega nujen za učinkovit boj proti dezinformacijam in propagandi, zato ga je treba spodbujati, tudi z učinkovitim ukrepanjem proti koncentraciji medijev;

16.poudarja, da morajo biti nacionalni regulativni organi in/ali telesa v skladu s pravom Unije funkcionalno neodvisni od svoje vlade in ne smejo zahtevati ali sprejemati navodil od nobenega drugega organa; ugotavlja, da so politična neodvisnost ureditve in nadzora medijev, ki ga izvajajo države članice in Komisija, zaščita uredniške neodvisnosti po vsej EU ter tudi zaščita novinarjev pred nadzorom in zaščita novinarskih virov izjemno pomembne; v zvezi s tem poziva k sprejetju močnega evropskega akta o svobodi medijev, ki bo zagotovil neodvisnost, pluralnost in svobodo medijev po vsej EU ter preglednost lastništva in financiranja;

17.poudarja ključno vlogo organizacij civilne družbe pri spodbujanju aktivnega državljanstva, temeljnih pravic in demokratične udeležbe v Evropi; spodbuja Komisijo, naj predstavi strategijo in minimalna pravila za zaščito organizacij civilne družbe v vseh državah članicah, da bi spodbudili zakonodajno in politično okolje brez negativnih učinkov, groženj in napadov, omogočili vzdržen in nediskriminatoren dostop organizacij civilne družbe do sredstev ter podprli njihovo vključevanje v civilni dialog in sodelovanje pri oblikovanju politik; obžaluje, da se je položaj zagovornikov človekovih pravic v EU v zadnjih letih zaskrbljujoče poslabšal; poziva Komisijo in države članice, naj sprejmejo potrebne ukrepe za zagotovitev, da bodo ti zagovorniki lahko delali brez ovir in negotovosti;

18.opozarja, da ima v skladu s členom 6 Listine vsakdo pravico do svobode in varnosti, kar pomeni, da bi morali biti vsi v EU zaščiteni pred nezakonitimi in samovoljnimi aretacijami; poziva države članice, naj upoštevajo priporočilo Komisije o procesnih pravicah osumljencev in obdolžencev, da bi izboljšale pogoje pridržanja in tako zagotovile večje varstvo pravice do svobode in varnosti;

19.obsoja porast diskriminacije na podlagi vere ali prepričanja ter rasističnih incidentov v EU; poziva Komisijo in države članice, naj sprejmejo odločne ukrepe v zvezi s tem, tudi na mednarodni ravni; opozarja, da ima v skladu s členom 10 Listine vsakdo pravico do svobode misli, vesti in vere; obžaluje, da organi pogosto niso seznanjeni s primeri diskriminacije ter rasističnih in ksenofobičnih kaznivih dejanj, kar vodi v dejansko nekaznovanje; obžaluje, da niso vse države članice v celoti prenesle okvirnega sklepa o boju proti nekaterim oblikam in izrazom rasizma in ksenofobije s kazenskopravnimi sredstvi;

20.je zaskrbljen zaradi vse večjega števila primerov policijskega nasilja nad romskim prebivalstvom; poziva države članice, naj podrobno preiščejo te incidente in zagotovijo, da ne bo nekaznovanosti za uvajanje in/ali izvajanje represivnih in nasilnih ukrepov proti romskim posameznikom ali skupnostim; nadalje poziva države članice, naj obravnavajo pristranske policijske zapise, poročanje, pregon in sodbe sodišč ter neustrezen dostop Romov do pravnega varstva;

21.poudarja, da je zaradi informatizacije vsakdanjega življenja in škandalov v zvezi s podatki pravica do varstva osebnih podatkov vse pomembnejša; ponovno izraža zaskrbljenost zaradi neenotne uporabe splošne uredbe o varstvu podatkov; podpira pobude za okrepitev zakonodajnega postopka o regulativnem okviru EU za umetno inteligenco, ki zagotavlja močne zaščitne ukrepe za temeljne pravice;

22.ostro obsoja razširjene kršitve temeljnih pravic in uporabo nesorazmernega nasilja na mejah EU nad migranti, tudi begunci, kot so samovoljna pridržanja, nečloveški življenjski pogoji in pomanjkljiv dostop do zdravstvenega varstva, nezakonita vračanja in nasilno zavračanje; je zelo zaskrbljen, ker bodo države članice kodificirale uporabo zavračanja v svojem nacionalnem pravu; obsoja vse zakone v državah članicah, ki ogrožajo učinkovito varstvo človekovih pravic beguncev, prosilcev za azil in migrantov na kopnem in morju ter kriminalizacijo humanitarnih delavcev in aktivistov; poudarja, da je skoraj tretjina prosilcev za azil otrok, in ponavlja, da pridržanje otrok zaradi priseljevanja ne bi smelo biti dovoljeno;

23.poziva EU in države članice, naj poskrbijo za vzpostavitev učinkovitih mehanizmov nadzora za zagotavljanje spoštovanja temeljnih pravic na zunanjih mejah, ki bi morali vključevati tudi spremljanje dejavnosti nadzora na mejah; nadalje poziva Komisijo in države članice, naj zagotovijo, da bodo posamezniki, katerih podatki so shranjeni v podatkovnih zbirkah obsežnih informacijskih sistemov EU, obveščeni o svojih pravicah in bodo imeli dostop do razpoložljivih pravnih sredstev;

24.močno obžaluje številne smrtne žrtve na morju med begunci in migranti, ki so pogosto žrtve trgovine z ljudmi in doživljajo nečloveško in poniževalno ravnanje, ne da bi pri tem sploh upoštevali njihovo varnost; ponovno poudarja, da je treba v skladu z mednarodnim pomorskim pravom pomagati osebam v stiski, in nujno poziva k stalnim usklajenim operacijam iskanja in reševanja s hitrimi izkrcanji, države članice pa, naj sprejmejo vse možne ukrepe za reševanje življenj ogroženih ljudi na morju; poziva k spoštovanju pravice vseh rešenih oseb, da zaprosijo za azil, in sicer z oceno posameznih okoliščin za vsak primer posebej;

25.ugotavlja, da več držav članic uporablja nacionalno varnost kot odločilen dejavnik za notranjo politiko, kot so migracije; poudarja, da morajo biti vsi ukrepi, sprejeti na podlagi nacionalne varnosti, nujni in sorazmerni ter ne smejo ogrožati pravic, ki jih zagotavlja Listina; opozarja, da člen 19 Listine zagotavlja varstvo v primeru odstranitve, izgona ali izročitve s prepovedjo kolektivnega izgona in torej zahteva individualno presojo in prepoveduje zavrnitev prošenj za mednarodno zaščito zgolj na podlagi določenega državljanstva;

26.pozdravlja aktivacijo direktive EU o začasni zaščiti Direktiva Sveta 2001/55/ES z dne 20. julija 2001 o najnižjih standardih za dodelitev začasne zaščite v primeru množičnega prihoda razseljenih oseb in o ukrepih za uravnoteženje prizadevanj in posledic za države članice pri sprejemanju takšnih oseb (UL L 212, 7.8.2001, str. 12). po začetku vojne v Ukrajini, katere cilj je zagotoviti dostop do zaščite beguncem in prosilcem za azil ne glede na njihov izvor; opozarja, da je treba pri dostopu do nastanitve, zaposlitve, izobraževanja, zdravstvenega varstva in storitev socialnega varstva v okviru direktive o začasni zaščiti upoštevati pristop na podlagi spola; obžaluje neenako obravnavo, rasno diskriminacijo in nasilje, ki so jim izpostavljeni ljudje, ki niso Ukrajinci in bežijo pred spopadom, zlasti nebelci in osebe LGBTIQ+; obžaluje dvojna merila za migrante in begunce v EU ter poziva k odpravi tega stanja;

27.pozdravlja priporočilo Odbora ministrov Sveta Evrope o varstvu pravic migrantk, begunk in prosilk za azil ter poziva države članice, naj sprejmejo ukrepe za preprečevanje diskriminacije teh žensk in deklet, vključno s spodbujanjem dostopa do zaposlitve, spolnega in reproduktivnega zdravstvenega varstva ter olajšanjem dostopa do storitev in pravnega varstva za žrtve nasilja na podlagi spola Svet Evrope, Recommendation CM/Rec(2022)17 of the Committee of Ministers to member States on protecting the rights of migrant, refugee and asylum-seeking women and girls (Priporočilo CM/Rec(2022)17 Odbora ministrov državam članicam o zaščiti pravic migrantk, begunk in prosilk za azil), 20. maj 2022.;

28.z zaskrbljenostjo ugotavlja, da je v EU veliko oseb brez državljanstva, zlasti otrok, ki se rodijo brez njega; poziva Komisijo, naj razvije celovito strategijo in akcijski načrt za obravnavo apatridnosti v EU in zaščiti osebe brez državljanstva pred izgonom; poziva države članice, naj ustrezno identificirajo, priznajo in zaščitijo osebe brez državljanstva, pri čemer naj obravnavajo posebne ranljivosti teh oseb;

29.poziva Komisijo, naj zagotovi spoštovanje pravice do nediskriminacije in enakega obravnavanja po vsej EU; obsoja, da je obravnava horizontalne protidiskriminacijski direktive v Svetu zastala leta 2008; meni, da mora vsaka posodobitev tega predloga Komisije temeljiti na stališču Parlamenta, obravnavati presečno diskriminacijo in izrecno prepovedati vsakršno diskriminacijo, navedeno v Listini; obžaluje, da Svet teh zahtev ni upošteval, in ga poziva, naj jih vključi v svoj mandat in sprejme vse ustrezne ukrepe za boj proti diskriminaciji v EU;

30.poziva Komisijo, naj spremlja izvajanje nacionalnih akcijskih načrtov držav članic za boj proti rasizmu in akcijskega načrta EU za boj proti rasizmu ter zagotovi nadaljnje ukrepanje; nadalje poziva Komisijo, naj boj proti rasizmu in diskriminaciji vključi v vse politike EU; poziva prihodnja predsedstva Sveta, naj resno razmislijo o oblikovanju sestave Sveta za enakost spolov in enakopravnost;

31.poziva Komisijo in države članice, naj se borijo proti rasni diskriminaciji na vseh področjih družbe, s posebnim poudarkom na izobraževanju in preprečevanju segregacije v šolah, in sicer z učinkovitimi zakonodajnimi in političnimi ukrepi v državah članicah in državah širitve;

32.v zvezi z digitalizacijo opozarja, da je treba posebno pozornost nameniti uvajanju diskriminatornih predsodkov v nove tehnologije in da je treba od razvijalcev in uvajalcev zahtevati, da zagotovijo javno dostopne informacije o tem, kako se ti sistemi učijo; poziva Komisijo in države članice, naj sprejmejo ukrepe za preprečevanje, da bi nove tehnologije, vključno z umetno inteligenco, zaostrile diskriminacijo, obstoječe neenakosti in revščino; poziva Komisijo in države članice, naj zagotovijo, da bodo umetnointeligenčni sistemi temeljili na načelih preglednosti, razložljivosti, pravičnosti in odgovornosti ter da bo vzpostavljena ocena učinkov na temeljne pravice; nadalje poziva Komisijo in države članice, naj odpravijo razlike med spoloma in raznolikostjo v sektorjih informacijske in komunikacijske tehnologije ter naravoslovja, tehnologije, inženirstva in matematike, zlasti pri razvoju novih tehnologij in še zlasti na položajih odločanja;

33.opozarja, kako pomembno je, da lahko otroci pripadniki narodnih manjšin obiskujejo posebne šole, ki ponujajo izobraževanje v njihovem jeziku; spodbuja vključevanje predstavnikov narodnih manjšin v postopke odločanja, ki vplivajo na njihove izobraževalne sisteme;

34.opozarja, da je nasilje na podlagi spola zelo razširjeno v vseh državah članicah po vsej EU; odločno obsoja hitro nazadovanje pravic žensk in oseb LGBTIQ+ v več državah članicah; odločno obsoja tudi zavrnitev dostopa do storitev varnega in zakonitega splava ter opozarja, da je to oblika nasilja na podlagi spola; poudarja, da je Evropsko sodišče za človekove pravice odločilo, da restriktivni zakoni o splavu in neizvajanje kršijo pravico ženske do telesne avtonomije in integritete; ponovno obsoja poljski zakon, ki uvaja skoraj popolno prepoved splava; opozarja, da osebe, ki pomagajo pri dostopu do splava, kadar ta ni prosto in zakonito dostopen, ne bi smele biti preganjane; ponovno poziva, naj se pravica do splava vključi v Listino;

35.pozdravlja predlog Komisije za direktivo o boju proti nasilju nad ženskami in nasilju v družini ter poziva k hitremu koncu pogajanj in vključitvi nasilja na podlagi spola na seznam kaznivih dejanj EU; poudarja, da bi bilo treba v to direktivo vključiti obveznosti iz Istanbulske konvencije kot minimalni standard in si z njo prizadevati za okrepitev teh standardov, da bi povečali raven zaščite; pozdravlja dejstvo, da je Evropska unija ratificirala Istanbulsko konvencijo, ki je začela veljati 1. oktobra 2023; poziva ostale države članice, naj jo hitro ratificirajo in tako zaščitijo ženske pred nasiljem;

36.poudarja, da se invalidi, zlasti invalidke, še naprej soočajo z večplastno in presečno diskriminacijo na podlagi svoje invalidnosti, spola, rase, etnične pripadnosti, starosti, vere ali prepričanja, spolne usmerjenosti, migracijskega statusa ali socialno-ekonomskega ozadja; poudarja, da so invalidne ženske in dekleta še zlasti izpostavljene nasilju na podlagi spola, vključno s fizičnim, spolnim, psihičnim in ekonomskim nasiljem; poziva Komisijo in države članice, naj poskrbijo za vzpostavitev in dostopnost mehanizmov za prijavo nasilja nad invalidi ter podpornih storitev za žrtve;

37.poudarja, da so otrokove pravice univerzalne in da bi moral imeti vsak otrok enake pravice brez diskriminacije, kot je pravica do priznanja starševstva, tudi za istospolne pare; pozdravlja predlog Komisije za uredbo o pristojnosti, pravu, ki se uporablja, priznavanju odločb in sprejemanju javnih listin v zadevah v zvezi s starševstvom ter uvedbi evropskega potrdila o starševstvu, da bi zaščitili pravice vseh otrok in zagotovili, da se njihove starševske vezi, vključno predvsem istospolnih staršev, vzpostavljene v eni državi članici, priznajo v vseh državah članicah EU;

38.poziva vse države članice, naj uvedejo kazen za prisilno sterilizacijo kot kaznivo dejanje; ponavlja svoje stališče, da bi morala direktiva o boju proti nasilju nad ženskami in nasilju v družini vključevati prisilno sterilizacijo kot kaznivo dejanje v skladu s členom 83(1) PDEU;

39.opozarja, da so zločini iz sovraštva in sovražni govor, ki jih napajajo rasizem, ksenofobija ali verska nestrpnost ter sovraštvo ali predsodki zaradi invalidnosti osebe, njene spolne usmerjenosti, spolne identitete, izražanja spola in spolne značilnosti, skrajni primeri diskriminacije; ugotavlja, da so države članice dolžne preprečevati in preiskovati zločine iz sovraštva, kaznovati storilce ter sprejeti preventivne ukrepe; poudarja, da morajo organi pregona ustrezno evidentirati kazniva dejanja iz sovraštva, da bi bolje razumeli naravo in razširjenost tega pojava, njegov vpliv na žrtve ter obravnavali njegove temeljne vzroke;

40.pozdravlja pobudo Komisije za vključitev sovražnega govora in kaznivih dejanj iz sovraštva v seznam kaznivih dejanj EU iz člena 83(1) PDEU ter poudarja, da je treba zagotoviti odločen odziv kazenskega prava EU na sovražni govor in kazniva dejanja iz sovraštva na kateri koli podlagi; močno obžaluje zamudo pri odobritvi pobude in ponovno poziva Svet, naj si vztrajno prizadeva za dosego soglasja;

41.opozarja, da bi morala zakonodaja EU o sovražnem govoru in kaznivih dejanjih iz sovraštva na splošno varovati človekovo dostojanstvo ter se boriti proti sovraštvu in nestrpnosti, ne glede na njihovo motivacijo, s posebnim poudarkom na ciljnih osebah, skupinah in skupnostih; odločno obsoja vse oblike sovražnega govora in obrekovanja novinarjev, politikov, javnih uradnikov, aktivistov in drugih akterjev v javnih medijih;

42.poziva Komisijo, naj učinkovito spremlja izvajanje ukrepov iz različnih strategij za enakost, kot so strategija EU za enakost LGBTIQ oseb za obdobje 2020–2025, strategija EU za enakost spolov za obdobje 2020–2025, strategija za enakost in vključevanje Romov ter akcijski načrt EU za boj proti rasizmu za obdobje 2020–2025; poziva države članice, naj hitro pripravijo in izvajajo nacionalne akcijske načrte za boj proti rasizmu;

43.pozdravlja dejstvo, da se je Komisija prvič sklicevala na posamezno kršitev člena 2 PEU, ko je Sodišču EU predložila madžarski „zakon o zaščiti otrok“, ki je prikrival druge cilje;

44.priznava, da je revščina še ena oblika diskriminacije, ki vodi v kršitev temeljnih pravic in v neenake možnosti za dostop do blaga in storitev; poudarja posebno ranljivost otrok in vpliv, ki jih ima revščina nanje ter na njihov telesni in psihološki razvoj; poziva Komisijo, Svet in države članice, naj oblikujejo politike za zmanjšanje revščine in socialne izključenosti, pri tem pa upoštevajo presečni pristop in posebno pozornost namenijo posameznikom v ranljivem položaju; pozdravlja odobritev evropskega jamstva za otroke, vendar meni, da so potrebna dodatna prizadevanja, zlasti na področju socialne zaščite; poziva države članice, naj zagotovijo enak dostop in enake možnosti za kakovostno izobraževanje in zaposlovanje, saj imata ključno vlogo pri zmanjševanju neenakosti in odpravi revščine;

45.je zelo zaskrbljen zaradi naraščanja revščine, neenakosti in družbene izključenosti v EU; poziva države članice, naj se borijo proti „menstrualni revščini“ in odpravijo DDV na izdelke za osebno higieno; poudarja, da so dolgoročne gospodarske posledice pandemije koronavirusne bolezni ter dvig cen hrane in energije resno vplivali na pravice ljudi z nizkimi dohodki ali v revščini, vključno s pravico do ustreznega življenjskega standarda, hrane, zdravja, stanovanja in socialne varnosti; poziva Komisijo in Svet, naj oblikujeta makroekonomske politike, ki ne bodo temeljile zgolj na gospodarski rasti, ampak tudi na socialnih standardih, in opozarja na pomen socialnih standardov v evropskem semestru;

46.pozdravlja priporočilo Sveta z dne 30. januarja 2023 o ustreznem minimalnem dohodku Priporočilo Sveta z dne 30. januarja 2023 o zadostnem minimalnem dohodku za aktivno vključevanje (UL C 41, 3.2.2023, str. 1)., ki zagotavlja aktivno vključevanje kot korak naprej pri izvajanju načela 14 evropskega stebra socialnih pravic; vendar obžaluje, da ni konkretnih ukrepov za odpravo strukturne diskriminacije ranljivih skupin; poziva države članice, naj zbirajo razčlenjene podatke o minimalnem dohodku za te skupine;

47.poudarja, da je digitalizacija prečen proces, ki vpliva na dostop do vseh storitev, zlasti do zdravstvenega varstva, in na uveljavljanje temeljnih pravic; poudarja, da je treba digitalno revščino v EU spremljati in ocenjevati glede na dostop do osnovnih storitev in temeljnih pravic, med drugim za starejše, prebivalce oddaljenih območij, brezdomce in Rome; opozarja na obveznost držav članic v skladu s Konvencijo o pravicah invalidov, da invalidom zagotovijo popoln dostop do družbe; opozarja, da je tehnološka zasvojenost problem javnega zdravja, ki zlasti vpliva na mladoletnike ter njihovo telesno in duševno celovitost;

48.ugotavlja, da nastanitev ni tržna dobrina, ampak nujnost in je predpogoj za polno sodelovanje v družbi; poziva države članice, naj povečajo naložbe v socialna in cenovno dostopna stanovanja, da bi odpravile breme previsokih stanovanjskih stroškov, zlasti med prikrajšanimi in ranljivimi skupinami, ter preprečile konkurenco med temi skupinami;

49.pozdravlja, da je Svet OZN za človekove pravice 8. oktobra 2021 priznal univerzalno pravico do dostopa do zdravega in trajnostnega okolja; poudarja, da lahko imata razvrednotenje okolja in to, da nekateri javni organi ne zagotavljajo informacij o resnih okoljskih tveganjih, ki so jim izpostavljeni posamezniki, hude škodljive posledice za posameznike; opozarja, da je treba standarde kakovosti zunanjega zraka v EU do leta 2030 v celoti uskladiti z najnovejšimi smernicami Svetovne zdravstvene organizacije;

50.pozdravlja napredek, ki je bil dosežen po obnovitvi pogajanj o pristopu EU k Evropski konvenciji o človekovih pravicah junija 2020, in začasni dogovor o osnutku revidiranih pristopnih instrumentov, ki je bil dosežen marca 2023; poziva Komisijo in Svet, naj čim prej rešita preostalo vprašanje glede stanja aktov EU na področju skupne zunanje in varnostne politike, da se zaključi postopek za pristop;

51.podpira delo agencije FRA pri analizi podatkov, da bi beležili diskriminacijo, in pozdravlja nadaljnji razvoj na tem področju; pozdravlja predloge Komisije za dve direktivi o standardih za organe za enakost, katerih cilj je zagotoviti boljše izvajanje in izvrševanje protidiskriminacijskih pravil EU; poziva nacionalne organe, ki sodelujejo z agencijo FRA, naj predložijo nepristranske podatke; poziva agencijo FRA, naj, kadar obstajajo resni pomisleki glede kakovosti podatkov, zadevo preveri še v drugih virih;

52.opozarja, kako pomembno je podpreti in okrepiti sodelovanje med institucijami EU, državami članicami ter Evropskim uradom za boj proti goljufijam in Evropskim javnim tožilstvom; poziva Komisijo, naj predloži poročilo, v katerem bo ocenila možnosti in načine za razširitev mandata Evropskega javnega tožilstva, kot je določeno v členu 86 PDEU, na huda okoljska kazniva dejanja, ki škodijo interesom Unije ali vplivajo na dosledno izvajanje politik EU na področju varstva okolja;

53.poziva k vzpostavitvi agencije FRA kot neodvisnega organa za človekove pravice, podobnega nacionalnim institucijam za človekove pravice in v skladu s pariškimi načeli Generalne skupščine OZN iz leta 1993, za zaščito in spodbujanje politik in praks institucij, organov, uradov in agencij Unije ter držav članic pri izvajanju prava EU; meni, da je za to treba v Pogodbah ustvariti pravno podlago za ustanovitev organa EU za temeljne pravice, s čimer bi poskrbeli za njegovo neodvisnost ter za sprejetje in spreminjanje njegovega mandata določili redni zakonodajni postopek; poziva, naj se temu novemu organu podeli pravica, da v skladu s členom 263 PDEU vlaga tožbe zaradi kršitve Listine; poziva, naj se v njegov mandat vključi pooblastilo za obravnavanje pritožb, Komisijo pa naj se zaveže k obveznemu posvetovanju z agencijo FRA pri pripravi predlogov zakonodajnih aktov ali priporočil, ki vplivajo na temeljne pravice;

54.opozarja na pomen ustrezne sodne prakse Sodišča Evropske unije, ki potrjuje spoštovanje temeljnih pravic in dodatno opredeljuje pravno državo; je zaskrbljen, ker nekatere države članice vztrajno zavračajo izvajanje sodb nacionalnih sodišč, Sodišča Evropske unije in Evropskega sodišča za človekove pravice, kar prispeva k ogrožanju pravne države; poudarja, da lahko neizvrševanje sodb privede do tega, da kršitve človekovih pravic ostanejo brez obravnave; poudarja, da je primarnost EU temelj pravnega reda EU; poziva Komisijo, naj zagotovi ustrezne nadaljnje ukrepe v primeru neizvajanja tega načela;

55.poudarja vlogo nacionalne in lokalne uprave, parlamentov držav članic in organov kazenskega pregona pri spodbujanju in varstvu pravic iz Listine;

56.je seznanjen z ugotovitvijo agencije FRA, da države članice menda niso strukturirano vključene v izvajanje strategije Komisije za okrepitev uporabe Listine, kot so opredelitev jasnih ciljev, mejnikov in časovnic; poziva države članice, naj v celoti izvajajo strategijo;

57.opozarja, da sta pravica do sodelovanja v demokratičnem življenju in obveznost zagotavljanja čim bolj odprtega sprejemanja odločitev, ki je čim bližje državljanom, zaščiteni s Pogodbama, zlasti členom 10 PEU; poziva institucije EU in države članice, naj zagotovijo dovolj časa za javno razpravo in preglednost ter proaktivno objavljajo javne dokumente;

58.naroči svoji predsednici, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.