1.poudarja, da je revizija uredbe o večletnem finančnem okviru nujen osnovni pogoj, da bi lahko Ukrajini priskrbeli srednjeročno finančno podporo prek instrumenta za Ukrajino, povečali financiranje ciljno usmerjenih prednostnih nalog politik ter zaščitili programe Unije in prožnost njenega proračuna glede na to, da so obrestne mere višje od predvidenih, kar posledično velja tudi za stroške izposojanja Unije;

2.poudarja, da je osnutek uredbe Sveta, s katero se spreminja večletni finančni okvir, del zakonodajnega svežnja ter da se bosta z njegovim sprejetjem omogočila hitra podpora Ukrajini in povečanje sredstev čim prej v proračunu za leto 2024, in sicer s spremembo proračuna, ter v preostalem obdobju večletnega finančnega okvira; poudarja, da revizija večletnega finančnega okvira pomeni jasen napredek v primerjavi s sedanjim stanjem, čeprav so nekateri vidiki osnutka uredbe Sveta očitno vredni obžalovanja, saj naj bi bil proračun EU pod pritiskom, rezerve in prožnost bi bile omejene, sredstva za ključne programe, kot so Obzorje Evropa, program EU za zdravje, pa tudi kohezijska politika in skupna kmetijska politika, bi se zmanjšala, manjše pa bi bile tudi ambicije na pomembnih področjih politike, usmerjenih v prihodnost, kot je suverenost;

3.želi spomniti, da je Parlament izrazil stališče, da bi se morala revizija osredotočiti zlasti na odpravljanje posledic ruske vojaške agresije proti Ukrajini ter na zagotavljanje ustrezne prožnosti Unije za odzivanje na nove potrebe in krize, pri tem pa bi bilo treba uporabiti strukturni pristop k podpori Ukrajine in upravljanju stroškov izposojanja iz instrumenta NextGenerationEU, pa tudi povečati financiranje zunanje politike, migracij ter strateške avtonomije in konkurenčnosti; ugotavlja, da je bil predlog Komisije za revizijo iz junija 2023 v skladu z navedenimi prednostnimi nalogami in da se te vsaj delno izražajo tudi v osnutku uredbe Sveta, ki naj bi ga Parlament odobril;

4.poudarja, da Parlament že od samega začetka deluje hitro in konstruktivno, da bi omogočil hitro sprejetje svežnja večletnega finančnega okvira; obžaluje, da je bil ta proces otežen zaradi političnih težav med državami članicami, kar je povzročilo nezaželene zamude v Svetu; poziva, naj se spremembe iz zadevne revizije začnejo izvajati nemudoma, zlasti zaradi pravočasnega izplačila finančne podpore za Ukrajino, ki je nujno potrebna;

5.je razočaran, ker Svet in Komisija nista uporabila določb iz pogodb o EU in medinstitucionalnega sporazuma, da bi ustrezno sodelovanje omogočila v zgodnejši fazi postopka; vztraja, da je treba v prihodnosti sodelovanje predvideti v začetku vseh postopkov revizije;

6.v nadaljevanju navaja svoja stališča glede različnih vidikov revizije večletnega finančnega okvira;

7.toplo pozdravlja sveženj financiranja za Ukrajino za obdobje 2024–2027 v vrednosti 50 milijard EUR, ki nepovratna sredstva (17 milijard EUR) združuje z zelo ugodnimi pogoji za posojila (33 milijard EUR) ter temelji na proračunu EU; poudarja, da je sprememba uredbe o večletnem finančnem okviru, ki naj bi jo odobril Parlament, osnovni pogoj, da se Ukrajini priskrbi finančna podpora;

8.poudarja, da ta srednjeročna rešitev pomeni gotovost za ukrajinski narod, saj vladi omogoča, da vzdržuje bistvene storitve, in državi pomaga na poti k obnovi, okrevanju in članstvu v EU; meni tudi, da je sveženj financiranja bistven simbol dolgoročne zavezanosti Unije Ukrajini in njenemu ljudstvu ter pomemben znak te zavezanosti tako za druge ključne donatorje kot za Rusko federacijo; se zavezuje, da bo spremljal prihodnje potrebe Ukrajine po financiranju ter pri tem upošteval mednarodno dogajanje;

9.poudarja, da se bosta z vključitvijo instrumenta za Ukrajino v proračun EU vzpostavila potreben sistem zavor in ravnovesij ter finančni nadzor, proračunski organ pa bo v letnem proračunskem postopku uporabil rezervo za Ukrajino, ki zajema nepovratni del sredstev instrumenta;

10.pozdravlja, da bo za razdelek 6 (Sosedstvo in svet) namenjenih 3,1 milijarde EUR novih finančnih sredstev, skupaj z dodatnimi sproščenimi in prerazporejenimi sredstvi v višini 4,5 milijarde EUR, ki bodo uporabljena za druge namene v tem razdelku, kar skupaj znaša 7,6 milijarde EUR za podporo migracijskim ukrepom in beguncem v tretjih državah ter za okrepljeno financiranje pristopa Zahodnega Balkana med letoma 2024 in 2027; poleg tega poudarja, da se bo z vzpostavitvijo instrumenta za Ukrajino in večjo podporo za Zahodni Balkan omogočila tudi večja finančna podpora za Moldavijo na njeni poti k pristopu;

11.pozdravlja, da se z revizijo sprošča dodaten pritisk na ta razdelek, saj se bodo v skladu z njo iz razdelka 6 črtala z Ukrajino povezana jamstva Evropske investicijske banke in subvencionirane obrestne mere za posojila Ukrajini v obliki makrofinančne pomoči za leto 2022 v skupni vrednosti 1,9 milijarde EUR;

12.je zelo razočaran, da v reviziji večletnega finančnega okvira ni predvideno povečanje sredstev niti za rezervo Instrumenta za sosedstvo ter razvojno in mednarodno sodelovanje (NDICI) – Globalna Evropa niti za humanitarno pomoč in da bo celotni razdelek kljub izboljšavam do izteka večletnega finančnega okvira še vedno močno obremenjen, sploh glede na slabe geopolitične razmere in sočasne svetovne krize; pričakuje, da bodo potrebe po humanitarni pomoči še naprej presegale zneske, predvidene v proračunu, in namerava zato v letnem proračunskem postopku te potrebe pozorno spremljati ter po potrebi ukrepati v zvezi z njimi;

13.opozarja, da je treba v skladu z uredbo o NDICI sproščena sredstva znova dodeliti prvotni proračunski postavki; poudarja, da morajo biti odločitve o prerazporeditvi sproščenih sredstev v skladu z notranjim ravnovesjem proračunskih postavk in porazdelitvijo med njimi, ki sta določena v uredbi NDICI; poudarja, da o točni porazdelitvi sredstev po proračunskih postavkah v letnem proračunskem postopku odloča izključno proračunski organ, in je odločen poskrbeti, da bo EU svetovnemu jugu še naprej namenjala finančno podporo in razvojno pomoč;

14.poudarja, da bi bilo treba finančno podporo tretjim državam nuditi prek programov iz razdelka 6, s čimer bi poskrbeli za zanesljiv nadzor in zagotovili, da se bodo spoštovale pristojnosti Parlamenta; poudarja, da se instrumenti, kot je instrument za Ukrajino, uporabljajo šele kot zadnja možnost za finančno podporo; poudarja, da je model upravljanja, ki se uporablja pri instrumentu za Ukrajino, zlasti kar zadeva obsežno uporabo izvedbenih sklepov Sveta, specifičen za okvir, v katerem bo deloval, ter da je zato izreden in se ne bi smel uporabljati za noben prihodnji instrument te vrste;

15.pozdravlja dodatni 2 milijardi EUR v razdelku 4 (Migracije in upravljanje meja), ki bosta bistveni pri izvajanju novega pakta o migracijah in azilu ter bosta prispevali k zmanjšanju bremena za programe in decentralizirane agencije v tem razdelku;

16.poudarja, da je platforma za strateške tehnologije za Evropo zasnovana kot vzvod za ustvarjanje sinergije med obstoječimi programskimi strukturami, s čimer prispeva k odprti strateški avtonomiji Unije, za zmanjšanje odvisnosti od tretjih držav in spodbujanje naložb v strateške sektorje ter pospeševanje zelenega in digitalnega prehoda; ponovno poudarja, da bi morala biti platforma STEP test za celovit sklad za suverenost v naslednjem večletnem finančnem okviru;

17.v zvezi s tem opozarja, da naj bi platforma STEP združevala nova sredstva za programa InvestEU in Obzorje Evropa ter za sklad za inovacije in Evropski obrambni sklad, in sicer s prerazporeditvijo sredstev obstoječih programov, zlasti na podlagi večjega predhodnega financiranja in sofinanciranja v programih kohezijske politike;

18.pozdravlja, da se je s povečanjem sredstev Evropskega obrambnega sklada za 1,5 milijarde EUR izboljšala zmogljivost Unije za naložbe v obrambo; vendar obžaluje, da so skupna dodatna sredstva, ki so bila dodeljena v podporo ciljem platforme STEP, omejena in da ni novih sredstev za druge programe, kar bo negativno vplivalo na zelene in digitalne naložbe;

19.pozdravlja, da je v osnutku uredbe Sveta vzpostavljen poseben neomejen instrument nad zgornjimi mejami (instrument Evropske unije za okrevanje – EURI), s katerim naj bi se pokril vsaj del primanjkljaja za odplačilo stroškov izposojanja v instrumentu NextGenerationEU, s čimer se bo omogočila gotovost na finančnih trgih; opozarja, da naj bi po sedanjih ocenah primanjkljaj med letoma 2025 in 2027 znašal 15 milijard EUR; poudarja, da bi bilo brez revizije večletnega finančnega okvira primanjkljaj mogoče odpraviti zgolj s krčenjem sredstev za programe in popolnim izkoriščanjem proračunske prožnosti;

20.poudarja, da so stroški odplačevanja posojil iz NextGenerationEU odvisni od razmer na trgu, saj nanje vplivajo zunanji dejavniki, zaradi česar so po svoji naravi nestanovitni, ter da je to odplačilo pravna obveznost Unije, ki ni diskrecijska; zato ponovno poudarja, da je med pogajanji o večletnem finančnem okviru leta 2020 močno nasprotoval omejitvi sredstev za odplačilo stroškov izposojanja iz instrumenta NextGenerationEU v razdelkih večletnega finančnega okvira; želi spomniti, da se je večkrat zavzel za to, da se pri stroških izposojanja iz instrumenta NextGenerationEU ne bi upoštevale zgornje meje večletnega finančnega okvira, saj bi bila to celovita strukturna rešitev za kritje teh stroškov, ki so se povečali zaradi naraščajočih obrestnih mer in zaradi katerih je bilo treba v obdobju 2023–2024 obsežno uporabljati proračunsko prožnost;

21.poudarja, da je instrument EURI sestavljen iz dveh oddelkov, pri čemer prvi vključuje znesek v vrednosti sproščenih sredstev, drugi pa je varovalo in ga sestavljajo dodatni prispevki držav članic; želi spomniti na svoje dolgotrajno stališče, da bi morala sproščena proračunska sredstva ostati v proračunu, proračunski organ pa bi moral prevzeti nove obveznosti v letnem proračunskem postopku; zato pozdravlja ta pomembni korak, s katerim se priznava, da morajo sredstva za prevzete obveznosti v proračunu tam tudi ostati in prispevati k prepotrebni proračunski prožnosti;

22.ugotavlja, da se od proračunskega organa pričakuje, da bo pred uporabo posebnega instrumenta proučil, ali bi bilo mogoče del morebitnega primanjkljaja kriti v razdelkih ter z instrumentom prilagodljivosti in enotnim instrumentom za rezervo; poudarja, da mora biti ta postopek objektiven in temeljiti na dejanskih potrebah ter da ga ne smejo usmerjati samovoljno določene referenčne vrednosti; v zvezi s tem želi spomniti, da izjava zadevnih treh institucij, ki je del sporazuma o večletnem finančnem okviru za leto 2020 in v skladu s katero je namen odhodkov za kritje stroškov financiranja NextGenerationEU ta, „da programi in skladi EU ne bodo okrnjeni“, še vedno velja in jo proračunski organ uporablja kot referenčni dokument; zato namerava poskrbeti, da bodo vsem programom dodeljena ustrezna sredstva in da se bosta v celotnem proračunskem postopku vzdrževali proračunska prožnost in zmogljivost odzivanja;

23.vztraja, da mora biti Komisija v celotnem proračunskem postopku sposobna zagotavljati zanesljive, pravočasne in točne informacije o stroških izposojanja iz instrumenta NextGenerationEU ter o izplačilih mehanizma za okrevanje in odpornost;

24.poudarja, da Evropski svet v skladu s pogodbama o EU nima vloge ne v proračunskem ne v zakonodajnem postopku; poudarja, da morebitne razprave o instrumentu EURI v Evropskem svetu ne smejo porušiti pragmatične časovnice proračunskega postopka na letni ravni, dogovorjene v skladu z medinstitucionalnim sporazumom, in da se z njimi na noben način ne sme pogojevati izvajanja proračunskega postopka; poudarja, da bo na to posebno pozoren in bo poskrbel, da se bodo pristojnosti proračunskega organa, kot so določene v pogodbah, ter medinstitucionalni sporazum v celoti spoštovali;

25.opozarja, da so se potrebe po humanitarni pomoči ter odzivanju na krize v Uniji in zunaj nje, kot tudi po podpori ob naravnih nesrečah, ki zlasti zaradi podnebnih sprememb postajajo vse pogostejše in intenzivnejše, od začetka večletnega finančnega okvira povečale; meni, da bodo te potrebe najverjetneje še naraščale; zato pozdravlja, da se bo rezerva za solidarnost in nujno pomoč (SEAR) v preostalem obdobju večletnega finančnega okvira povečala za 1,5 milijarde EUR, vendar je še vedno zaskrbljen, da potrebam kljub temu verjetno ne bo zadoščeno;

26.pozdravlja tudi dejstvo, da je v skladu z dolgoletnim stališčem Parlamenta v osnutku uredbe Sveta instrument razdeljen na dva dela – na rezervo za evropsko solidarnost za naravne nesreče in izredne razmere v javnem zdravju v okviru Solidarnostnega sklada Evropske unije ter rezervo za nujno pomoč za hitro odzivanje na izredne razmere v Uniji in zunaj nje; meni, da se bo s to prenovljeno strukturo olajšalo izvajanje;

27.vendar je zaskrbljen, da odstotna razdelitev sredstev med tema rezervama, pri čemer bo rezervi za evropsko solidarnost pripadel dvotretjinski, rezervi za nujno pomoč pa tretjinski delež, ni popolnoma usklajena z ravnovesjem potreb v prvih treh letih večletnega finančnega okvira, ki je bilo bližje razmerju 65 : 35;

28.pozdravlja dejstvo, da bodo morebitni neporabljeni zneski iz rezerve za evropsko solidarnost in rezerve za nujno pomoč, ki bi sicer zapadli, v naslednjem letu ponovno na voljo za instrument prilagodljivosti, s čimer se vzpostavlja pomembno načelo za povečanje prilagodljivosti;

29.priznava, da se z osnutkom uredbe Sveta nekoliko sprošča pritisk na proračun, saj sta v njem predvidena povečanje sredstev instrumenta prilagodljivosti za 2 milijardi EUR v obdobju 2024–2027 ter vzpostavitev posebnega instrumenta EURI, namenjenega kritju prekoračenih stroškov izposojanja iz instrumenta NextGenerationEU; kljub temu meni, da so glede na logiko ukrepov, ki vodijo k izvajanju novega posebnega instrumenta, in primanjkljaj pri kritju upravnih stroškov zaradi inflacije ta dodatna sredstva v veliki meri predhodno dodeljena; je še vedno zaskrbljen, da se v skladu z vzorci porabe v prvih letih večletnega finančnega okvira s povečanjem morda ne bo ustvaril zadosten proračunski prostor, da bi se Unija lahko odzivala na nepredvidene okoliščine in nove potrebe;

30.obžaluje, da je revizijo večletnega finančnega okvira v zvezi s prožnostjo in odzivanjem na krize mogoče razumeti le kot zamujeno priložnost;

31.ponovno potrjuje, da je zavezan pravno zavezujoči časovnici iz medinstitucionalnega sporazuma, v katerem so se Parlament, Svet in Komisija zavezali, da bodo priskrbeli zadostna nova lastna sredstva, da bi pokrili vsaj stroške izposojanja iz instrumenta NextGenerationEU in, kar sicer presega sedanji večletni okvir, glavnico;

32.globoko obžaluje, da v Svetu ni napredka v zvezi s sedanjimi predlogi o lastnih sredstvih, in opozarja, da je sprejel vse potrebne ukrepe, da bi bili hitro sprejeti; poziva Svet, naj predloge nemudoma odobri; poudarja, da je še vedno bistveno doseči napredek pri dejanskih novih lastnih sredstvih, ki bi presegala sredstva iz obstoječih predlogov;

33.Poudarja, da je verodostojnost Unije odvisna od tega, ali lahko priskrbi zadostna sredstva za plačila, da bi upravičenci pravočasno prejeli denar, ki jim pripada; opozarja, da se v zadnjih letih večletnega finančnega okvira pričakuje strmo naraščanje potreb po plačilih, tudi zaradi spremenjenega obsega kohezijskih skladov in pravil za njihovo uporabo, ki izhajajo iz uredbe o platformi STEP;

34.zato obžaluje, da v osnutku uredbe Sveta ni bil upoštevan predlog Parlamenta o odpravi letne zgornje meje plačil za uporabo enotnega instrumenta za rezervo, s čimer bi se popolnoma preprečilo tveganje plačilne krize;

35.ugotavlja, da osnutek uredbe Sveta zagotavlja nekaj prožnosti pri zgornjih mejah plačil, saj omogoča, da se znesek v višini neporabljenega dela največje letne prilagoditve zgornje meje plačil za leto 2025 prenese v leto 2026, vendar se tveganje zaostankov s tem ne odpravlja v celoti; poziva Komisijo, naj pozorno spremlja razvoj potreb po plačilih in proračunskemu organu pravočasno predlaga vse potrebne ukrepe;

36.poudarja, da se za razliko od nacionalnih proračunov, kjer inflacija vpliva na nominalno vrednost prihodkov in odhodkov, zgornje meje porabe večletnega finančnega okvira letno povečajo za 2 %, medtem ko se zgornja meja lastnih sredstev prilagaja inflaciji; opozarja, da je po navedbah Komisije inflacija realno vrednost večletnega finančnega okvira v sedemletnem obdobju zmanjšala za 74 milijard EUR, medtem ko so se prihodki, ki jih države članice namenijo za porabo v večletnem finančnem okviru, zmanjšali kot odstotek bruto nacionalnega dohodka (BND), rabati za pet držav članic upravičenk, ki so vezani na inflacijo, pa so se povečali za višjo stopnjo kot zgornje meje večletnega finančnega okvira;

37.je še vedno zaskrbljen, ker skupna sredstva za prevzem obveznosti tudi po reviziji znašajo le 1,02 % BND, skupna sredstva za plačila pa le 1,01 % BND; opozarja, da naj bi sredstva za plačila v sedanjem večletnem finančnem okviru prvotno znašala 1,10 % BND; obenem priznava, da se številne države članice spoprijemajo s proračunskimi izzivi;

38.obžaluje, da so se pri reviziji večletnega finančnega okvira zmanjšala sredstva za vodilne programe, zlasti tiste, ki so se razširili v skladu s sporazumom o večletnem finančnem okviru za leto 2020, in je zaskrbljen zlasti zaradi političnega sporočila teh rezov;

39.globoko obžaluje, da so se finančna sredstva za program Obzorje Evropa zmanjšala za 2,1 milijarde EUR, kar je v nasprotju s ciljem, da bi 3 % BDP vložili v raziskave in inovacije, ki ga je določil Svet sam; vztraja, da so večje naložbe v evropske raziskave in inovacije danes osnovni pogoj, da bo Evropa lahko zagotovila svojo gospodarsko konkurenčnost v prihodnosti; ugotavlja, da je treba povečati naložbe v raziskave in inovacije, da bi Evropa ohranila ali razvila svoj vodilni tehnološki položaj v sektorjih, ki jih bo zeleni in digitalni prehod najbolj prizadel; poudarja, da je zmanjšanje sredstev za evropske dejavnosti na področju raziskav in inovacij v nasprotju z obljubami voditeljev EU, da bodo povečali konkurenčnost EU in okrepili njeno odprto strateško avtonomijo; vendar poudarja, da je Parlament pomagal ublažiti učinek zmanjšanja sredstev za program Obzorje Evropa, saj je v korist tega programa poleg že dogovorjenih 500 milijonov EUR za leto 2020 dal na voljo še 100 milijonov EUR sproščenih obveznosti za raziskave v skladu s členom 15(3) finančne uredbe; želi spomniti, da se Parlament že dolgo zavzema za ponovno uporabo sproščenih proračunskih sredstev za raziskave;

40.opozarja na pomen zdravstvenih politik in jasno politično zavezo iz sporazuma o večletnem finančnem okviru za leto 2020, da bo financiranje zdravstva prednostna naloga; zato je zelo razočaran, da so se sredstva za program EU za zdravje zmanjšala za 1 milijardo EUR; meni, da se bo zaradi te odločitve najverjetneje poslabšala pripravljenost na morebitne prihodnje pandemije, okrnjena pa bo tudi zmogljivost Unije za podpiranje sistemov javnega zdravstva; vendar poudarja, da se je na zahtevo Parlamenta profil porabe prilagodil tako, da bo učinek zmanjšanja sredstev v preostalih letih enakomerneje porazdeljen, s čimer se bo ublažil njegov vpliv na izvajanje v praksi;

41.opozarja na svoje stališče, da revizija večletnega finančnega okvira ne sme vključevati popravka predhodno dodeljenih nacionalnih sredstev; zato pozdravlja odločitev, da bodo predhodno dodeljena nacionalna sredstva ostala nespremenjena ter se ne bodo upoštevala pri mehanizmu za odpravo primanjkljaja sredstev za odplačilo stroškov izposojanja, povezanih z NextGenerationEU; vendar obžaluje, da so se zmanjšala sredstva za ukrepe neposrednega upravljanja v okviru kohezijske politike (za 0,4 milijarde EUR) in skupno kmetijsko politiko (za 0,7 milijarde EUR), zaradi česar bosta potencial in vpliv teh ukrepov manjša;

42.priznava, da sta Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji in rezerva za prilagoditev na brexit manj potrebna, kot je bilo pričakovati, ter da obstaja manevrski prostor za prilagoditev njunih proračunov; meni, da bi bilo treba zneske iz teh posebnih instrumentov uporabiti za druge proračunske namene, na primer za povečanje sredstev za instrument prilagodljivosti;

43.poziva Komisijo, naj proračunskemu organu podrobno pojasni, kako namerava upravljati vse spremembe programov in posebnih instrumentov, da bo mogoče čim bolje uresničiti njihove temeljne cilje, in naj predloži podrobne informacije o vplivu revizije na celoten proračun EU;

44.je pripravljen nemudoma sprejeti vse potrebne zakonodajne in proračunske spremembe, saj gre za nujno zadevo; v zvezi s tem opozarja na skupno izjavo Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije o vključitvi rezultata vmesnega pregleda večletnega finančnega okvira v proračun za leto 2024;

45.vztraja, da bo poskrbel za polno spoštovanje svojih pristojnosti v letnem proračunskem postopku in polno izvajanje tega svežnja;

46.naroči svoji predsednici, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.