SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:POGLAVJE ISPLOŠNE DOLOČBE

Člen 1Vsebina1.Ta uredba določa pravila, ki prispevajo k:(a)▌dolgoročni in trajni obnovi biotsko raznovrstnih in odpornih ekosistemov na kopenskih in morskih območjih držav članic z obnovo degradiranih ekosistemov;(b)doseganju splošnih ciljev Unije na področju blažitve podnebnih sprememb, prilagajanja podnebnim spremembam in nevtralnosti degradacije tal;(c) izboljšanju prehranske varnosti;(d)izpolnjevanju mednarodnih zavez Unije.2.S to uredbo se vzpostavlja okvir, v katerem države članice ▌uvedejo učinkovite ukrepe za obnovo, vezane na posamezno območje, ki naj bi skupaj kot cilj Unije za območja in ekosisteme na področju uporabe te uredbe zajeli najmanj 20 % ▌kopenskih in najmanj 20 % morskih območij do leta 2030, do leta 2050 pa vse ekosisteme, ki jih je treba obnoviti.

Člen 2Geografsko območjeTa uredba se uporablja za ekosisteme iz členov 4 do 12:(a)na ozemlju držav članic;(b) v obalnem morju držav članic, kot je opredeljeno v členu 2, točka 7, Direktive 2000/60/ES, na njegovem morskem dnu ali v podtalju;(c)v vodah, na morskem dnu ali v podtalju od temeljne črte proti odprtemu morju, od katere se meri velikost teritorialnih voda države članice vse do najbolj oddaljenega roba območja, na katerem država članica ima ali izvaja suverene pravice ali jurisdikcijo v skladu s Konvencijo Združenih narodov o pomorskem mednarodnem pravu iz leta 1982 UL L 179, 23.6.1998, str. 3..Ta uredba se uporablja samo za ekosisteme na evropskem ozemlju držav članic, za katero se uporabljata Pogodbi.

Člen 3Opredelitev pojmovV tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:(1)„ekosistem“ pomeni dinamično celoto rastlinskih in živalskih združb ter združb gliv in mikroorganizmov ter njihovega neživega okolja, ki vzajemno delujejo kot funkcionalna enota, ter vključuje habitatne tipe, habitate vrst in populacije vrst;(2)„habitat vrste“ pomeni habitat vrste, kot je opredeljen v členu 1, točka (f), Direktive 92/43/EGS;(3)„obnova“ pomeni proces aktivne ali pasivne pomoči pri obnovi ekosistema, da bi se izboljšala njegova struktura in funkcije z namenom ohranitve ali povečanja biotske raznovrstnosti in odpornosti ekosistema, in sicer z izboljšanjem območja habitatnega tipa na raven dobrega stanja▌, s ponovno vzpostavitvijo ugodnega referenčnega območja in izboljšanjem habitata vrste na zadostno kakovost in količino v skladu s členom 4(1), (2) in (3) ter členom 5(1), (2) in (3) ter z izpolnitvijo ciljev in obveznosti na podlagi členov 8 do 12, vključno z doseganjem zadovoljivih ravni pri kazalnikih iz členov 8 do 12;(4)„dobro stanje“ v zvezi z območjem habitatnega tipa pomeni stanje, v katerem ključne značilnosti habitatnega tipa, zlasti njegova struktura, funkcije in značilne vrste ali značilne vrstne sestave, odražajo visoko raven ekološke celovitosti, stabilnosti in odpornosti, potrebnih za zagotovitev njegovega dolgoročnega ohranjanja, ter tako prispevajo k doseganju ali ohranjanju ugodnega stanja ohranjenosti habitata, kadar je zadevni habitatni tip naveden v Prilogi I k Direktivi 92/43/EGS, v morskih ekosistemih pa k doseganju ali ohranjanju dobrega okoljskega stanja;(5)„dobro okoljsko stanje“ pomeni dobro okoljsko stanje, kot je opredeljeno v členu 3, točka 5, Direktive 2008/56/ES;(6)„ugodno stanje ohranjenosti habitata“ pomeni ugodno stanje v smislu člena 1, točka (e), Direktive 92/43/EGS;(7)„ugodno stanje ohranjenosti vrste“ pomeni ugodno stanje v smislu člena 1, točka (i), Direktive 92/43/EGS;(8)„ugodno referenčno območje“ pomeni celotno območje habitatnega tipa v določeni biogeografski ali morski regiji na nacionalni ravni, ki se šteje za minimalno potrebno za zagotovitev dolgoročne sposobnosti preživetja habitatnega tipa in njegovih značilnih vrst ali značilne vrstne sestave, ter vse pomembne ekološke spremembe tega habitatnega tipa v njegovem naravnem območju razširjenosti: sestavljajo ga trenutno območje habitatnega tipa in, če navedeno območje ni zadostno za dolgoročno sposobnost preživetja habitatnega tipa in njegovih značilnih vrst ali značilne vrstne sestave, dodatno območje, potrebno za ponovno vzpostavitev habitatnega tipa; kadar je zadevni habitatni tip naveden v Prilogi I k Direktivi 92/43/EGS, takšna ponovna vzpostavitev prispeva k doseganju ugodnega stanja ohranjenosti habitata, v morskih ekosistemih pa k doseganju ali ohranjanju dobrega okoljskega stanja;(9)„zadostna kakovost habitata“ pomeni kakovost habitata vrste, ki omogoča izpolnjevanje ekoloških zahtev vrste v katerem koli stadiju njenega biološkega kroga, tako da se sama dolgoročno ohranja kot preživetja sposobna sestavina svojega habitata na svojem naravnem območju razširjenosti, s čimer prispeva k doseganju ali ohranjanju ugodnega stanja ohranjenosti vrste iz Priloge II, IV ali V k Direktivi 92/43/EGS in ohranitvi populacij vrst prostoživečih ptic, ki jih zajema Direktiva 2009/147/ES, v morskih ekosistemih pa prispeva tudi k doseganju ali ohranjanju dobrega okoljskega stanja;(10)„zadostna količina habitata“ pomeni količino habitata vrste, ki omogoča izpolnjevanje ekoloških zahtev vrste v katerem koli stadiju njenega biološkega kroga, tako da se sama dolgoročno ohranja kot preživetja sposobna sestavina svojega habitata v njegovem naravnem območju razširjenosti, s čimer prispeva k doseganju ali ohranjanju ugodnega stanja ohranjenosti vrste iz Priloge II, IV ali V k Direktivi 92/43/EGS in ohranitvi populacij vrst prostoživečih ptic, ki jih zajema Direktiva 2009/147/ES, v morskih ekosistemih pa prispeva tudi k doseganju ali ohranjanju dobrega okoljskega stanja;(11) „zelo pogost in splošno razširjen habitatni tip“ pomeni habitatni tip, ki se pojavlja v več biogeografskih regijah v Uniji z obsegom več kot 10 000 km2;(12)„opraševalec“ pomeni prostoživečo žuželko, ki prenaša cvetni prah iz prašnice rastline do pestiča rastline, s čimer omogoča oploditev in nastanek semen;(13)„upad populacij opraševalcev“ pomeni zmanjševanje številčnosti ali raznovrstnosti opraševalcev ali obeh;(14) „domorodna drevesna vrsta“ pomeni drevesno vrsto, ki se pojavlja na svojem naravnem preteklem ali sedanjem območju razširjenosti in območju potencialne razširjenosti, tj. na območju razširjenosti, ki ga naravno zaseda ali ki bi ga zasedala brez neposrednega ali posrednega vnosa ali nege ljudi;(15)„lokalna upravna enota“ pomeni upravno enoto države članice na nizki ravni, ki je nižja od province, regije ali države, ustanovljeno v skladu s členom 4 Uredbe (ES) št. 1059/2003 Evropskega parlamenta in SvetaUredba (ES) št. 1059/2003 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. maja 2003 o oblikovanju skupne klasifikacije statističnih teritorialnih enot (NUTS) (UL L 154, 21.6.2003, str. 1).;(16) „urbana središča“ in „urbani grozdi“ pomeni teritorialne enote, ki so bile v mestih, manjših mestih in predmestjih razvrščene z uporabo tipologije na podlagi mreže, vzpostavljene v skladu s členom 4b(2) Uredbe (ES) št. 1059/2003;(17)„mesta“ pomeni lokalne upravne enote, v katerih vsaj 50 % prebivalstva živi v enem ali več urbanih središčih, kar se meri z uporabo stopnje urbanizacije, določene v skladu s členom 4b(3), točka (a), Uredbe (ES) št. 1059/2003;(18)„manjša mesta in predmestja“ pomeni lokalne upravne enote, v katerih manj kot 50 % prebivalstva živi v urbanem središču, vendar vsaj 50 % prebivalstva živi v urbanem grozdu, kar se meri z uporabo stopnje urbanizacije, določene v skladu s členom 4b(3), točka (a), Uredbe (ES) št. 1059/2003;(19) „primestna območja“ pomeni območja ob območjih urbanih središč ali urbanih grozdov, ki zajemajo najmanj vsa območja, oddaljena 1 kilometer od zunanjih meja teh urbanih središč ali urbanih grozdov, in so v istem mestu ali manjšem mestu in predmestju kot navedena urbana središča ali urbani grozdi;(20)„urbana zelena površina“ pomeni celotno površino dreves, grmičevja, trajne zelnate vegetacije, lišajev in mahov, ribnikov in vodotokov v mestih ali manjših mestih in predmestjih, izračunano na podlagi podatkov, ki jih zagotovi storitev Copernicus za spremljanje kopnega v okviru komponente Copernicus Vesoljskega programa Unije, vzpostavljenega z Uredbo (EU) 2021/696, in, kadar so na voljo za zadevno državo članico, drugih ustreznih dopolnilnih podatkov, ki jih zagotovi navedena država članica;(21)„urbani pokrov drevesnih krošenj“ pomeni celotno površino drevesnega pokrova v mestih ter manjših mestih in predmestjih, izračunano na podlagi podatkov o gostoti drevesnega pokrova, ki jih zagotovi storitev Copernicus za spremljanje kopnega v okviru komponente Copernicus Vesoljskega programa Unije, vzpostavljenega z Uredbo (EU) 2021/696, in, kadar so na voljo za zadevno državo članico, drugih ustreznih dopolnilnih podatkov, ki jih zagotovi navedena država članica;(22) „prosto tekoča reka“ pomeni reko ali del reke, katere vzdolžne, prečne in navpične povezljivosti niso ovirane z umetnimi strukturami, ki tvorijo oviro, in katere naravne funkcije pretežno niso prizadete;(23) „ponovno močenje šotišč“ pomeni pretvorbo izsušenih šotnih tal v mokra šotna tla;(24)„območje za pospešeno uvajanje obnovljivih virov energije“ pomeni območje za pospešeno uvajanje obnovljivih virov energije, kot je opredeljeno v členu 2, točka 9a, Direktive (EU) 2018/2001.

POGLAVJE IICILJI IN OBVEZNOSTI GLEDE OBNOVE

Člen 4Obnova kopenskih, obalnih in sladkovodnih ekosistemov1.Države članice vzpostavijo ukrepe za obnovo, ki so potrebni za to, da se stanje območij habitatnih tipov iz Priloge I, ki niso v dobrem stanju, popravi v dobro stanje. Taki ukrepi za obnovo se vzpostavijo:(a) do leta 2030 vsaj na 30 % celotnega območja vseh habitatnih tipov iz Priloge I, ki ni v dobrem stanju, kot je navedeno v nacionalnem načrtu za obnovo iz člena 15;(b) do leta 2040 na vsaj 60 % in do leta 2050 na vsaj 90 % območja vsake skupine habitatnih tipov iz Priloge I, ki ni v dobrem stanju, kot je navedeno v nacionalnem načrtu za obnovo iz člena 15.Za namene tega odstavka države članice do leta 2030 po potrebi dajo prednost ukrepom za obnovo na območjih, ki se nahajajo na območjih Natura 2000.2.Z odstopanjem od odstavka 1, prvi pododstavek, točki (a) in (b), lahko države članice, kadar je to ustrezno utemeljeno in za namene navedenega odstavka, iz ustrezne skupine habitatnih tipov izključijo zelo pogoste in splošno razširjene habitatne tipe, ki pokrivajo več kot 3 % njihovega evropskega ozemlja.Kadar država članica uporabi odstopanje iz prvega pododstavka, vzpostavi ukrepe za obnovo:(a)do leta 2050 na območju, ki predstavlja vsaj 80 % območja, ki ni v dobrem stanju, za vsakega od navedenih habitatnih tipov;(b)do leta 2030 na vsaj eni tretjini odstotka iz točke (a), ter(c)do leta 2040 na vsaj dveh tretjinah odstotka iz točke (a).Odstopanje iz prvega pododstavka se uporablja le, če se zagotovi, da odstotek iz točke (a) drugega pododstavka ne preprečuje doseganja ali ohranjanja ugodnega stanja ohranjenosti za vsakega od navedenih habitatnih tipov na nacionalni biogeografski ravni.3. Če država članica uporabi odstopanje na podlagi odstavka 2, se obveznost iz odstavka 1, prvi pododstavek, točka (a), uporablja za celotno območje vseh preostalih habitatnih tipov iz Priloge I, ki ni v dobrem stanju, obveznost iz odstavka 1, prvi pododstavek, točka (b), pa se uporablja za preostala območja ustreznih skupin habitatnih tipov iz Priloge I, ki niso v dobrem stanju.4.Države članice vzpostavijo ukrepe za obnovo, ki so potrebni za ponovno vzpostavitev habitatnih tipov iz Priloge I na območjih, na katerih se navedeni habitatni tipi ne pojavljajo, da bi se doseglo ugodno referenčno območje za navedene habitatne tipe. Takšni ukrepi se do leta 2030 vzpostavijo na območjih, ki predstavljajo najmanj 30 % dodatne površine, potrebne za doseganje skupnega ugodnega referenčnega območja za vsako skupino habitatnih tipov iz Priloge I, kot je navedeno v nacionalnem načrtu za obnovo iz člena 15, do leta 2040 na območjih, ki predstavljajo najmanj 60 % navedene površine, in do leta 2050 na 100 % navedene površine.5.Z odstopanjem od odstavka 4 tega člena lahko država članica, če meni, da do leta 2050 ni mogoče vzpostaviti ukrepov za obnovo, ki so potrebni za doseganje ugodnega referenčnega območja za poseben habitatni tip na 100 % površine, določi v svojem nacionalnem načrtu za obnovo iz člena 15 nižji odstotek, in sicer med 90 % in 100 %, ter predloži ustrezno utemeljitev. Država članica v tem primeru postopoma vzpostavi ukrepe za obnovo, ki so potrebni za doseganje tega nižjega odstotka do leta 2050. Ti ukrepi za obnovo do leta 2030 pokrivajo vsaj 30 % dodatne površine, ki je potrebna za doseganje takšnega nižjega odstotka do leta 2050, in do leta 2040 vsaj 60 % dodatne površine, ki je potrebna za doseganje takšnega nižjega odstotka do leta 2050.6. Če država članica uporabi odstopanje na podlagi odstavka 5 za posebne habitatne tipe, se obveznost iz odstavka 4 uporablja za preostale habitatne tipe, ki so del skupin habitatnih tipov iz Priloge I, v katere spadajo ti posebni habitatni tipi.7.Države članice vzpostavijo ukrepe za obnovo kopenskih, obalnih in sladkovodnih habitatov vrst iz prilog II, IV in V k Direktivi 92/43/EGS ter drugih kopenskih, obalnih in sladkovodnih habitatov prostoživečih ptic iz področja uporabe Direktive 2009/147/ES, ki so poleg ukrepov za obnovo iz odstavkov 1 in 4 tega člena potrebni za izboljšanje kakovosti in količine navedenih habitatov, vključno z njihovo ponovno vzpostavitvijo, in za izboljšanje povezljivosti, dokler nista doseženi zadostna kakovost in količina navedenih habitatov.8.Določitev najprimernejših območij za ukrepe za obnovo v skladu z odstavki 1, 4 in 7 tega člena temelji na najboljšem razpoložljivem znanju in najnovejših znanstvenih dokazih o stanju habitatnih tipov iz Priloge I k tej uredbi, ki se meri s strukturo in funkcijami, potrebnimi za njihovo dolgoročno ohranitev, vključno z njihovimi značilnimi vrstami, kot je navedeno v členu 1, točka (e), Direktive 92/43/EGS, ter o kakovosti in količini habitatov vrst iz odstavka 7 tega člena, ob upoštevanju informacij, predloženih na podlagi člena 17 Direktive 92/43/EGS in členom 12 Direktive 2009/147/ES, ter, kadar je to ustrezno, raznovrstnosti razmer v različnih regijah, kot je navedeno v členu 14(16), točka (c) te uredbe.9. Države članice zagotovijo, da je najpozneje do leta 2030 znano stanje habitatnih tipov za vsaj 90 % območja, porazdeljenega po vseh habitatnih tipih iz Priloge I, in da je do leta 2040 znano stanje vseh območij habitatnih tipov iz Priloge I.10.Pri ukrepih za obnovo iz odstavkov 1 in 4 se upoštevajo potreba po izboljšani povezljivosti med habitatnimi tipi iz Priloge I in ekološke zahteve vrst iz odstavka 7, ki se pojavljajo v navedenih habitatnih tipih.11.Države članice uvedejo ukrepe, s katerimi zagotovijo, da se na območjih, na katerih se izvajajo ukrepi za obnovo v skladu z odstavki 1, 4 in 7, nenehno izboljšuje stanje habitatnih tipov iz Priloge I, dokler se ne doseže dobro stanje, pa tudi da se nenehno izboljšuje kakovost habitatov vrst iz odstavka 7, dokler se ne doseže zadostna kakovost navedenih habitatov.Brez poseganja v Direktivo 92/43/EGS države članice uvedejo ukrepe, s katerimi zagotovijo, da se območja, na katerih je bilo doseženo dobro stanje in na katerih je bila dosežena zadostna kakovost habitatov vrst, znatno ne poslabšajo.12.Brez poseganja v Direktivo 92/43/EGS si države članice prizadevajo, da do datuma objave svojih nacionalnih načrtov za obnovo v skladu s členom 17(6) te uredbe uvedejo potrebne ukrepe, da bi preprečile znatno poslabšanje območij, na katerih se pojavljajo habitatni tipi iz Priloge I k tej uredbi in ki so v dobrem stanju ali so potrebni za doseganje ciljev za obnovo iz odstavka 17 tega člena.13. Države članice lahko v zvezi z odstavkoma 11 in 12 tega člena zunaj območij Natura 2000, če ni drugih možnosti, na ravni vsake biogeografske regije svojega ozemlja uporabijo zahteve glede neposlabšanja iz navedenih odstavkov za vsak habitatni tip in vsak habitat vrste, če zadevna država članica Komisijo uradno obvesti o tem, da namerava uporabljati ta odstavek do ... [šest mesecev od datuma začetka veljavnosti te uredbe], in izpolni obveznosti iz člena 15(3), točka (g), člena 20(1), točka (j), člena 21(1) in člena 21(2), točka (b).14.Zunaj območij Natura 2000 se obveznost iz odstavka 11 ne uporablja za poslabšanje, ki ga povzroči oziroma povzročijo:(a)višja sila, vključno z naravnimi nesrečami;(b)neizogibne spremembe habitatov, ki so neposredna posledica podnebnih sprememb;▌(c)načrt oziroma projekt prevladujočega javnega interesa, za katerega niso na voljo manj škodljive alternativne rešitve, pri čemer se to določi za vsak primer posebej, ali(d) ukrepanje ali neukrepanje tretjih držav, za katero zadevna država članica ni odgovorna.15. Zunaj območij Natura 2000 se obveznost iz odstavka 12 ne uporablja za poslabšanje, ki ga povzroči oziroma povzročijo:(a) višja sila, vključno z naravnimi nesrečami;(b) neizogibne spremembe habitatov, ki so neposredna posledica podnebnih sprememb;(c) načrt oziroma projekt prevladujočega javnega interesa, za katerega niso na voljo manj škodljive alternativne rešitve, ali(d) ukrepanje ali neukrepanje tretjih držav, za katero zadevna država članica ni odgovorna.16.Na območjih Natura 2000 je neizpolnjevanje obveznosti iz odstavkov 11 in 12 upravičeno, če so razlogi zanj:(a)višja sila, vključno z naravnimi nesrečami;(b)neizogibne spremembe habitatov, ki so neposredna posledica podnebnih sprememb, ali(c)načrt oziroma projekt, odobren v skladu s členom 6(4) Direktive 92/43/EGS.17.Države članice zagotovijo, da:(a)se območje v dobrem stanju povečuje za habitatne tipe iz Priloge I, dokler ni najmanj 90 % območja v dobrem stanju in dokler se ne doseže ugodno referenčno območje za vsak habitatni tip v vsaki biogeografski regiji zadevne države članice;(b)se čedalje bolj povečujeta zadostna kakovost in količina kopenskih, obalnih in sladkovodnih habitatov vrst iz prilog II, IV in V k Direktivi 92/43/EGS in vrst, ki spadajo v področje uporabe Direktive 2009/147/ES.

Člen 5Obnova morskih ekosistemov1.Države članice vzpostavijo ukrepe za obnovo, ki so potrebni za to, da se stanje območij habitatnih tipov iz Priloge II, ki niso v dobrem stanju, popravi v dobro stanje. Takšni ukrepi za obnovo se vzpostavijo:(a) do leta 2030 na vsaj 30 % celotnega območja skupin habitatnih tipov 1 do 6 iz Priloge II, ki ni v dobrem stanju, kot je navedeno v nacionalnem načrtu za obnovo iz člena 15;(b) do leta 2040 na vsaj 60 % in do leta 2050 na vsaj 90 % območja vsake od skupin habitatnih tipov 1 do 6 iz Priloge II, ki ni v dobrem stanju, kot je navedeno v nacionalnem načrtu za obnovo iz člena 15;(c) do leta 2040 na vsaj dveh tretjinah odstotka, navedenega v točki (d) tega odstavka, območja skupine habitatnih tipov 7 iz Priloge II, ki ni v dobrem stanju, kot je navedeno v nacionalnem načrtu za obnovo iz člena 15; in(d) do leta 2050 odstotek, opredeljen v skladu s členom 14(3), območja skupine habitatnih tipov 7 iz Priloge II, ki ni v dobrem stanju, kot je navedeno v nacionalnem načrtu za obnovo iz člena 15.Odstotek iz prvega pododstavka, točka (d), tega člena se določi tako, da ne preprečuje doseganja ali ohranjanja dobrega okoljskega stanja, kot je določeno na podlagi člena 9(1) Direktive 2008/56/ES.2.Države članice vzpostavijo ukrepe za obnovo, ki so potrebni za ponovno vzpostavitev habitatnih tipov iz skupin 1 do 6 iz Priloge II na območjih, na katerih se navedeni habitatni tipi ne pojavljajo, da bi se doseglo ugodno referenčno območje za navedene habitatne tipe. Takšni ukrepi se do leta 2030 vzpostavijo na območjih, ki predstavljajo najmanj 30 % dodatne površine, potrebne za doseganje skupnega ugodnega referenčnega območja za vsako skupino habitatnih tipov, kot je navedeno v nacionalnem načrtu za obnovo iz člena 15, do leta 2040 na območjih, ki predstavljajo najmanj 60 % navedene površine, in do leta 2050 na 100 % navedene površine.3. Z odstopanjem od odstavka 2 tega člena lahko država članica, če meni, da do leta 2050 ni mogoče vzpostaviti ukrepov za obnovo, ki so potrebni za doseganje ugodnega referenčnega območja za poseben habitatni tip na 100 % površine, določi v svojem nacionalnem načrtu za obnovo iz člena 15 nižji odstotek, in sicer med 90 % in 100 %, ter predloži ustrezno utemeljitev. Država članica v tem primeru postopoma vzpostavi ukrepe za obnovo, ki so potrebni za doseganje tega nižjega odstotka do leta 2050. Ti ukrepi za obnovo do leta 2030 pokrivajo vsaj 30 % dodatne površine, ki je potrebna za doseganje takšnega nižjega odstotka do leta 2050, in do leta 2040 vsaj 60 % dodatne površine, ki je potrebna za doseganje takega nižjega odstotka do leta 2050.4. Če država članica uporabi odstopanje na podlagi odstavka 3 za posebne habitatne tipe, se obveznost iz odstavka 2 uporablja za preostalo dodatno površino, ki je potrebna za doseganje ugodnega referenčnega območja za vsako skupino habitatnih tipov iz Priloge II, v katero spadajo ti posebni habitatni tipi.5.Države članice vzpostavijo ukrepe za obnovo morskih habitatov vrst iz Priloge III k tej uredbi ter iz prilog II, IV in V k Direktivi 92/43/EGS in morskih habitatov prostoživečih ptic iz področja uporabe Direktive 2009/147/ES, ki so poleg ukrepov za obnovo iz odstavkov 1 in 2 tega člena potrebni za izboljšanje kakovosti in količine navedenih habitatov, vključno z njihovo ponovno vzpostavitvijo, ter za izboljšanje povezljivosti, dokler nista doseženi zadostna kakovost in količina navedenih habitatov.6.Določitev najprimernejših območij za ukrepe za obnovo v skladu z odstavki 1, 2 in 5 tega člena temelji na najboljšem razpoložljivem znanju in najnovejšem tehničnem in znanstvenem napredku pri določanju stanja habitatnih tipov iz Priloge II k tej uredbi ▌ter kakovosti in količine habitatov vrst iz odstavka 5 tega člena, ob upoštevanju informacij, predloženih na podlagi člena 17 Direktive 92/43/EGS, člena 12 Direktive 2009/147/ES in člena 17 Direktive 2008/56/ES.7. Države članice zagotovijo, da je znano stanje naslednjih območij:(a)do leta 2030 za vsaj 50 % območja, porazdeljenega po vseh habitatnih tipih iz skupin 1 do 6 iz Priloge II;(b)do leta 2040 za vsa območja habitatnih tipov iz skupin 1 do 6 iz Priloge II;(c)do leta 2040 za vsaj 50 % območja, porazdeljenega po vseh habitatnih tipih iz skupine 7 iz Priloge II;(d)do leta 2050 za vsa območja habitatnih tipov iz skupine 7 iz Priloge II.8.Pri ukrepih za obnovo iz odstavkov 1 in 2 se upoštevajo potreba po izboljšani ekološki skladnosti in povezljivosti med habitatnimi tipi iz Priloge II ter ekološke zahteve vrst iz odstavka 5, ki se pojavljajo v navedenih habitatnih tipih.9.Države članice vzpostavijo ukrepe, katerih cilj je zagotoviti, da se na območjih, na katerih se izvajajo ukrepi za obnovo v skladu z odstavki 1, 2 in 5, nenehno izboljšuje stanje habitatnih tipov iz Priloge II, dokler se ne doseže dobro stanje, pa tudi da se nenehno izboljšuje kakovost habitatov vrst iz odstavka 5, dokler se ne doseže zadostna kakovost navedenih habitatov.Brez poseganja v Direktivo 92/43/EGS države članice vzpostavijo ukrepe, katerih cilj je zagotoviti, da se območja, na katerih je bilo doseženo dobro stanje in na katerih je bila dosežena zadostna kakovost habitatov vrst, znatno ne poslabšajo.10.Brez poseganja v Direktivo 92/43/EGS si države članice prizadevajo, da do datuma objave svojih nacionalnih načrtov za obnovo v skladu s členom 17(6) te uredbe vzpostavijo potrebne ukrepe, da bi preprečile znatno poslabšanje območij, na katerih se pojavljajo habitatni tipi iz Priloge II k tej uredbi in ki so v dobrem stanju ali so potrebna za doseganje ciljev za obnovo iz odstavka 14 tega člena.11.Zunaj območij Natura 2000 se obveznost iz odstavka 9 ne uporablja za poslabšanje, ki ga povzroči oziroma povzročijo:(a)višja sila, vključno z naravnimi nesrečami;(b)neizogibne spremembe habitatov, ki so neposredna posledica podnebnih sprememb; ▌(c)načrt oziroma projekt prevladujočega javnega interesa, za katerega ni na voljo manj škodljivih alternativnih rešitev, pri čemer se to določi za vsak primer posebej, ali(d) ukrepanje ali neukrepanje tretjih držav, za katero zadevna država članica ni odgovorna.12. Zunaj območij Natura 2000 se obveznost iz odstavka 10 ne uporablja za poslabšanje, ki ga povzroči oziroma povzročijo:(a) višja sila, vključno z naravnimi nesrečami;(b) neizogibne spremembe habitatov, ki so neposredna posledica podnebnih sprememb;(c) načrt oziroma projekt prevladujočega javnega interesa, za katerega niso na voljo manj škodljive alternativne rešitve, ali(d) ukrepanje ali neukrepanje tretjih držav, za katero zadevna država članica ni odgovorna.13.Na območjih Natura 2000 je neizpolnjevanje obveznosti iz odstavkov 9 in 10 upravičeno, če so razlogi zanj:(a)višja sila, vključno z naravnimi nesrečami;(b)neizogibne spremembe habitatov, ki so neposredna posledica podnebnih sprememb, ali(c)načrt oziroma projekt, odobren v skladu s členom 6(4) Direktive 92/43/EGS.14.Države članice zagotovijo, da:(a)se območje v dobrem stanju povečuje za habitatne tipe iz skupin habitatnih tipov 1 do 6 iz Priloge II, dokler ni najmanj 90 % območja v dobrem stanju in dokler se ne doseže ugodno referenčno območje za vsak habitatni tip v vsaki biogeografski regiji zadevne države članice;(b) se območje v dobrem stanju povečuje za habitatne tipe iz skupine habitatnih tipov 7 iz Priloge II, dokler ni vsaj odstotek iz odstavka 1, prvi pododstavek, točka (d), v dobrem stanju in dokler se ne doseže ugodno referenčno območje za vsak habitatni tip v vsaki biogeografski regiji zadevne države članice;(c)se povečuje trend v smeri zadostne kakovosti in količine morskih habitatov vrst iz Priloge III k tej uredbi ter prilog II, IV in V k Direktivi 92/43/EGS in vrst, ki spadajo v področje uporabe Direktive 2009/147/ES.

Člen 6Energija iz obnovljivih virov1.Za namene člena 4(14) in (15) ter člena 5(11) in (12) se za načrtovanje, gradnjo in obratovanje obratov za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov, njihovo priključitev na omrežje, omrežje samo ter sredstva za skladiščenje domneva, da so v prevladujočem javnem interesu. Države članice jih lahko izvzamejo iz obveznosti, da je na podlagi člena 4(14) in (15) ter člena 5(11) in (12) zanje treba dokazati, da ni na voljo manj škodljivih alternativnih rešitev, če:(a)je bila opravljena strateška presoja vplivov na okolje v skladu s pogoji iz Direktive 2001/42/ES Evropskega parlamenta in SvetaDirektiva 2001/42/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. junija 2001 o presoji vplivov nekaterih načrtov in programov na okolje (UL L 197, 21.7.2001, str. 30). ali(b)je bila zanje opravljena presoja vplivov na okolje v skladu s pogoji iz Direktive 2011/92/EU Evropskega parlamenta in SvetaDirektiva 2011/92/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. decembra 2011 o presoji vplivov nekaterih javnih in zasebnih projektov na okolje (UL L 26, 28.1.2012, str. 1)..2.Države članice lahko v ustrezno utemeljenih in posebnih okoliščinah omejijo uporabo odstavka 1 na nekatere dele svojega ozemlja ter na nekatere vrste tehnologij ali na projekte z določenimi tehničnimi značilnostmi v skladu s prednostnimi nalogami iz njihovih celovitih nacionalnih energetskih in podnebnih načrtov na podlagi Uredbe (EU) 2018/1999.Če države članice uporabijo omejitve na podlagi prvega pododstavka, o teh omejitvah obvestijo Komisijo in jih utemeljijo.

Člen 7Nacionalna obramba1. Pri opredelitvi ukrepov za obnovo za namene člena 4(1), (4) ali (7) ali člena 5(1), (2) ali (5) lahko države članice izvzamejo območja, ki se uporabljajo za dejavnosti, katerih izključni namen je nacionalna obramba, če se navedeni ukrepi štejejo za nezdružljive z nadaljnjo rabo zadevnih območij v vojaške namene.2. Za namene člena 4(14) in (15) ter člena 5(11) in (12) lahko države članice določijo, da se za načrte in projekte, katerih izključni namen je nacionalna obramba, domneva, da so v prevladujočem javnem interesu.Za namene člena 4(14) in (15) ter člena 5(11) in (12) lahko države članice načrte in projekte, katerih izključni namen je nacionalna obramba, izvzamejo iz obveznosti, da je zanje treba dokazati, da ni na voljo manj škodljivih alternativnih rešitev. Kadar pa država članica uporabi to izjemo, ta država članica sprejme ukrepe, kolikor je to razumno in izvedljivo, da bi ublažila vpliv teh načrtov in projektov na habitatne tipe.

Člen 8Obnova urbanih ekosistemov1.Države članice do 31. decembra 2030 zagotovijo, da v celotnem nacionalnem območju ne pride do neto izgub urbane zelene površine ter urbanega pokrova drevesnih krošenj v območjih urbanih ekosistemov, določenih v skladu s členom 14(4), v primerjavi z letom ... [leto začetka veljavnosti te uredbe]. Za namene tega odstavka lahko države članice iz teh celotnih nacionalnih območij izključijo območja urbanih ekosistemov, v katerih delež urbane zelene površine v urbanih središčih in urbanih grozdih presega 45 %, delež urbanega pokrova drevesnih krošenj pa 10 %.2.Države članice od 1. januarja 2031 zagotovijo, da se v celotnem nacionalnem območju doseže trend povečanja urbane zelene površine, tudi z vključevanjem urbane zelene površine v stavbe in infrastrukturo, v območjih urbanih ekosistemov, določenih v skladu s členom 14(4), kar se meri vsakih šest let od 1. januarja 2031, dokler ni dosežena zadovoljiva raven urbane zelene površine, določena v skladu s členom 14(5).3. Države članice zagotovijo, da se doseže trend povečanja urbanega pokrova drevesnih krošenj v vsakem območju urbanega ekosistema, določenem v skladu s členom 14(4), kar se meri vsakih šest let od 1. januarja 2031, dokler se ne doseže zadovoljiva raven, določena v skladu s členom 14(5).

Člen 9Obnova naravne rečne povezljivosti in naravnih funkcij povezanih poplavnih območij1.Države članice pripravijo popis umetnih ovir za ▌povezljivost površinskih voda in, ob upoštevanju njihovih socialno-ekonomskih funkcij, opredelijo ovire, ki jih je treba odstraniti, da se prispeva k doseganju ciljev za obnovo iz člena 4 te uredbe in cilja obnove najmanj 25 000 km rek v stanje prosto tekočih rek v Uniji do leta 2030, brez poseganja v Direktivo 2000/60/ES, zlasti člen 4(3), (5) in (7) navedene direktive, ter Uredbo (EU) št. 1315/2013 Evropskega parlamenta in SvetaUredba (EU) št. 1315/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o smernicah Unije za razvoj vseevropskega prometnega omrežja in razveljavitvi Sklepa št. 661/2010/EU (UL L 348, 20.12.2013, str. 1)., zlasti člen 15 navedene uredbe.2.Države članice odstranijo umetne ovire za ▌povezljivost površinskih voda, opredeljene v popisu, pripravljenem na podlagi odstavka 1 tega člena, v skladu z načrtom za njihovo odstranitev iz člena 15(3), točki (i) in (n). Države članice pri odpravljanju umetnih ovir predvsem obravnavajo zastarele ovire, ki so tiste, ki niso več potrebne za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov, plovbo po celinskih plovnih poteh, oskrbo z vodo, zaščito pred poplavami ali za druge namene.3.Države članice odstranitev umetnih ovir v skladu z odstavkom 2 dopolnijo z ukrepi, potrebnimi za izboljšanje naravnih funkcij povezanih poplavnih območij.4. Države članice zagotovijo, da se ohranijo naravna rečna povezljivost in naravne funkcije povezanih poplavnih območij, obnovljenih v skladu z odstavkoma 2 in 3.

Člen 10Obnova populacij opraševalcev1.Države članice s pravočasnim sprejemom ustreznih in učinkovitih ukrepov izboljšajo raznovrstnost opraševalcev in obrnejo trend upada populacij opraševalcev najpozneje do leta 2030, nato pa dosežejo trend povečanja populacij opraševalcev, ki se od leta 2030 meri najmanj vsakih šest let, dokler se ne dosežejo zadovoljive ravni, kot je določeno v skladu s členom 14(5).2.Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 23 za dopolnitev te uredbe z vzpostavitvijo in posodobitvijo znanstveno utemeljene metode za spremljanje raznovrstnosti opraševalcev in populacij opraševalcev. Komisija do ... [12 mesecev od začetka veljavnosti te uredbe] sprejme prvega od teh delegiranih aktov, s katerimi določi takšno metodo.3.Metoda iz odstavka 2 zagotavlja standardiziran pristop k zbiranju letnih podatkov o številčnosti in raznovrstnosti vrst opraševalcev v ekosistemih za ocenjevanje trendov populacij opraševalcev in učinkovitosti ukrepov za obnovo, ki jih države članice sprejmejo v skladu z odstavkom 1.4. Države članice pri uporabi metode iz odstavka 2 zagotovijo, da podatki spremljanja prihajajo z ustreznega števila območij, da se zagotovi reprezentativnost vseh njihovih ozemelj. Države članice pri zbiranju podatkov spremljanja spodbujajo ljubiteljsko znanost, kadar je to primerno, in zagotovijo ustrezne vire za opravljanje teh nalog.5. Komisija in ustrezne agencije Unije, zlasti EEA, Evropska agencija za varnost hrane in Evropska agencija za kemikalije, v skladu s svojimi pooblastili usklajujejo svoje dejavnosti v zvezi z opraševalci in državam članicam na njihovo zahtevo v podporo zagotavljajo informacije, ki jih te potrebujejo za izpolnjevanje obveznosti na podlagi tega člena. Komisija v ta namen med drugim ustanovi posebno projektno skupino ter državam članicam usklajeno posreduje ustrezne informacije in strokovno znanje.

Člen 11Obnova kmetijskih ekosistemov1.Poleg območij, na katerih se izvajajo ukrepi za obnovo na podlagi člena 4(1), (4) in (7), države članice vzpostavijo ukrepe za obnovo, potrebne za povečanje biotske raznovrstnosti kmetijskih ekosistemov, pri tem pa upoštevajo podnebne spremembe, socialne in ekonomske potrebe podeželskih območij in potrebo po zagotavljanju trajnostne kmetijske proizvodnje v Uniji.2.Države članice uvedejo ukrepe, katerih cilj je na nacionalni ravni doseči trend povečanja najmanj dveh od treh naslednjih kazalnikov v kmetijskih ekosistemih, kot je podrobneje opredeljeno v Prilogi IV, ki se meri v obdobju od ... [datum začetka veljavnosti te uredbe] do 31. decembra 2030, nato pa vsakih šest let, dokler se ne dosežejo zadovoljive ravni, določene v skladu s členom 14(5):(a)indeks travniških metuljev;(b)zaloge organskega ogljika v obdelovalnih mineralnih tleh;(c)delež kmetijskih zemljišč z visokoraznovrstnimi krajinskimi značilnostmi.3.Države članice uvedejo ukrepe za obnovo, katerih cilj je zagotoviti, da indeks splošno razširjenih ptic kmetijske krajine na nacionalni ravni, ki temelji na vrstah, navedenih v Prilogi V, indeksiran … [prvi dan meseca, ki sledi 12 mesecem od datuma začetka veljavnosti te uredbe] = 100, dosega naslednje ravni:(a)za države članice, navedene v Prilogi V, katerih populacije ptic kmetijske krajine so bile v zgodovini bolj izčrpane: 110 do leta 2030, 120 do leta 2040 in 130 do leta 2050;(b)za države članice, navedene v Prilogi V, katerih populacije ptic kmetijske krajine so bile v zgodovini manj izčrpane: 105 do leta 2030, 110 do leta 2040 in 115 do leta 2050.4. Države članice uvedejo ukrepe za obnovo organskih tal v kmetijski rabi, ki predstavljajo izsušena šotišča. Navedeni ukrepi se uvedejo na najmanj na:(a)30 % takih območij do leta 2030, od katerih je treba najmanj četrtino ponovno močiti;(b)40 % takih območij do leta 2040, od katerih je treba najmanj tretjino ponovno močiti;(c)50 % takih območij do leta 2050, od katerih je treba najmanj tretjino ponovno močiti.Države članice lahko na območjih izkopavanja šote uvedejo ukrepe za obnovo, vključno s ponovnim močenjem, in jih štejejo za območja, ki prispevajo k doseganju zadevnih ciljev iz prvega pododstavka, točke (a), (b) in (c).Poleg tega lahko države članice uvedejo ukrepe za obnovo za ponovno močenje organskih tal, ki predstavljajo izsušena šotišča in ki so v rabi, ki ni kmetijska raba niti izkopavanje šote, ter štejejo, da ta ponovno močena območja prispevajo do največ 40 % k doseganju ciljev iz prvega pododstavka, točke (a), (b) in (c).Ukrepi za obnovo, ki vključujejo ponovno močenje šotišč, vključno z vodostaji, ki jih je treba doseči, prispevajo k zmanjšanju neto emisij toplogrednih plinov in povečanju biotske raznovrstnosti, pri čemer se upoštevajo nacionalne in lokalne okoliščine.Kadar je to ustrezno utemeljeno, lahko država članica obseg ponovnega močenja šotišč v kmetijski rabi zmanjša na nižjo raven, kot se zahteva na podlagi prvega pododstavka, točke (a), (b) in (c), tega odstavka, če bi takšno ponovno močenje verjetno znatno negativno vplivalo na infrastrukturo, stavbe, prilagajanje podnebnim spremembam ali druge javne interese in če takšnega ponovnega močenja ni mogoče izvesti na zemljiščih, ki niso kmetijska zemljišča. Vsako takšno zmanjšanje se določi v skladu s členom 14(8).Obveznost držav članic, da dosežejo cilje glede ponovnega močenja iz prvega pododstavka, točke (a), (b) in (c), ne pomeni obveznosti za kmete in lastnike zasebnih zemljišč, da ponovno močijo svoja zemljišča; zanje je ponovno močenje na kmetijskih zemljiščih še vedno prostovoljno, brez poseganja v obveznosti, ki izhajajo iz nacionalnega prava.Države članice po potrebi spodbujajo k ponovnemu močenju, da bi k temu pritegnile kmete in lastnike zasebnih zemljišč, ter skrbijo, da imajo kmeti in drugi deležniki dostop do usposabljanja in svetovanja glede koristi ponovnega močenja šotišč ter glede možnosti poznejšega gospodarjenja z zemljišči in priložnosti, povezanih s tem.

Člen 12Obnova gozdnih ekosistemov1.Države članice vzpostavijo ukrepe za obnovo, potrebne za povečanje biotske raznovrstnosti gozdnih ekosistemov, poleg območij, na katerih se izvajajo ukrepi za obnovo na podlagi člena 4(1), (4) in (7), pri čemer upoštevajo tveganje gozdnih požarov.2.Države članice na nacionalni ravni dosežejo trend povečanja indeksa splošno razširjenih gozdnih ptic, kot je podrobneje opredeljeno v Prilogi VI, ki se meri v obdobju od ... [datum začetka veljavnosti te uredbe] do 31. decembra 2030, nato pa vsakih šest let, dokler se ne dosežejo zadovoljive ravni v skladu s členom 14(5).3. Države članice na nacionalni ravni dosežejo trend povečanja najmanj šestih od naslednjih sedmih kazalnikov za gozdne ekosisteme, kot je podrobneje opredeljeno v Prilogi VI, ki jih izberejo na podlagi njihove primernosti za dokazovanje povečanja biotske raznovrstnosti gozdnih ekosistemov v zadevni državi članici. Trend se meri v obdobju od ... [datum začetka veljavnosti te uredbe] do 31. decembra 2030, nato pa vsakih šest let, dokler se ne dosežejo zadovoljive ravni, določene v skladu s členom 14(5):(a) stoječi odmrli les;(b) ležeči odmrli les;(c) delež gozdov z neenakomerno starostno strukturo;(d) gozdna povezljivost;(e) zaloge organskega ogljika;(f) delež gozdov, v katerih prevladujejo domorodne drevesne vrste;(g) raznovrstnost drevesnih vrst.4. Neizpolnjevanje obveznosti iz odstavkov 2 in 3 je upravičeno, če so razlogi zanj:(a) obsežna višja sila, kar vključuje naravne nesreče, zlasti nenačrtovane in nenadzorovane požare v naravi, ali(b) neizogibne spremembe habitatov, ki so neposredna posledica podnebnih sprememb.

Člen 13Zasaditev treh milijard dodatnih dreves1. Države članice si pri opredelitvi in izvajanju ukrepov za obnovo, katerih namen je doseči cilje in izpolniti obveznosti iz členov 4 in 8 do 12, prizadevajo prispevati k zavezi, da bi do leta 2030 na ravni Unije zasadili vsaj tri milijarde dodatnih dreves.2. Države članice zagotovijo, da se njihovo prispevanje k izpolnitvi zaveze iz odstavka 1 doseže ob polnem spoštovanju ekoloških načel, tudi z zagotavljanjem raznovrstnosti vrst in raznovrstnosti starostne strukture, pri čemer se prednost nameni domorodnim drevesnim vrstam, v zelo posebnih primerih in okoliščinah pa tujerodnim vrstam, prilagojenim lokalnim talnim, podnebnim in ekološkim pogojem ter pogojem habitatov in imajo pomembno vlogo pri spodbujanju večje odpornosti na podnebne spremembe. Cilj ukrepov za izpolnitev te zaveze je povečati ekološko povezljivost, temeljijo pa na trajnostnem pogozdovanju, ponovnem pogozdovanju in sajenju dreves ter povečanju urbane zelene površine.

POGLAVJE IIINACIONALNI NAČRTI ZA OBNOVO

Člen 14Priprava nacionalnih načrtov za obnovo1.Vsaka država članica pripravi nacionalni načrt za obnovo in opravi pripravljalno spremljanje in raziskave, potrebne za opredelitev ukrepov za obnovo, ki so potrebni za doseganje ciljev za obnovo in izpolnjevanje obveznosti iz členov 4 do 13 ter za prispevanje k splošnim in drugim ciljem Unije iz člena 1, ob upoštevanju najnovejših znanstvenih dokazov.2.Države članice količinsko opredelijo območje, ki ga je treba obnoviti, da bi dosegli cilje za obnovo iz členov 4 in 5, ob upoštevanju stanja habitatnih tipov iz člena 4(1) in (4) ter člena 5(1) in (2) ter kakovosti in količine habitatov vrst iz člena 4(7) in člena 5(5), ki so prisotni v ekosistemih iz člena 2. Količinska opredelitev med drugim temelji na naslednjih informacijah:(a)za vsak habitatni tip:(i)skupno območje habitata in zemljevid njegove trenutne razširjenosti;(ii)območje habitata, ki ni v dobrem stanju;(iii)ugodno referenčno območje, pri katerem se upoštevajo evidence o pretekli razširjenosti in napovedane spremembe okoljskih pogojev zaradi podnebnih sprememb;(iv)območja, ki so najprimernejša za ponovno vzpostavitev habitatnih tipov glede na obstoječe in napovedane spremembe okoljskih pogojev zaradi podnebnih sprememb;(b)zadostna kakovost in količina habitatov vrst, ki sta potrebni za doseganje njihovega ugodnega stanja ohranjenosti, ob upoštevanju območij, ki so najprimernejša za ponovno vzpostavitev navedenih habitatov, in povezljivosti, ki je potrebna med habitati za uspevanje populacij vrst, pa tudi obstoječih in napovedanih sprememb okoljskih pogojev zaradi podnebnih sprememb, konkurenčnih potreb habitatov in vrst ter prisotnosti kmetijskih zemljišč visoke naravne vrednosti.Za količinsko opredelitev območja vsakega habitatnega tipa, ki ga je treba obnoviti za dosego ciljev za obnovo iz člena 4(1), točka (a), in člena 5(1), točka (a), območje habitata, ki ni v dobrem stanju, iz prvega pododstavka, točka (a)(ii), tega odstavka vključuje le tista območja, za katera je znano, v kakšnem stanju je habitatni tip.Za količinsko opredelitev območja vsakega habitatnega tipa, ki ga je treba obnoviti za dosego ciljev za obnovo iz člena 4(1), točka (b), in člena 5(1), točke (b), (c) in (d), območje habitata, ki ni v dobrem stanju, iz prvega pododstavka, točka (a)(ii), tega odstavka vključuje le tista območja, za katera je znano, v kakšnem stanju je habitatni tip oziroma v kakšnem stanju naj bi bil na podlagi člena 4(9) in člena 5(7).Če namerava država članica uporabiti odstopanje iz člena 4(2), ta država članica opredeli odstotke iz navedenega člena.Če namerava država članica uporabiti odstopanje iz člena 4(5) in člena 5(3), ta država članica opredeli nižje odstotke, izbrane na podlagi navedenih členov.3. Za skupino habitatnih tipov 7 iz Priloge II države članice določijo odstotek iz člena 5(1), točka (d).4. Države članice določijo in kartirajo območja urbanih ekosistemov iz člena 8 za vsa svoja mesta ter manjša mesta in predmestja.Območje urbanega ekosistema v mestu, manjšem mestu ali predmestju vključuje:(a) celotno mesto ali manjše mesto in predmestje ali(b) predele mesta ali manjšega mesta in predmestja, kar vključuje vsaj urbana središča, urbane grozde ter, če zadevne države članice menijo, da je to primerno, primestna območja.Države članice lahko združijo območja urbanih ekosistemov dveh ali več sosednjih mest ali dveh ali več sosednjih manjših mest in predmestij ali obojih v eno samo območje urbanega ekosistema, ki je skupno tem mestom oziroma manjšim mestom in predmestjem.5.Države članice do leta 2030 z odprtim in učinkovitim postopkom ter oceno na podlagi najnovejših znanstvenih dokazov, vodilnega okvira iz člena 20(10) in, če je na voljo, vodilnega okvira iz člena 20(11) določijo zadovoljive ravni za:(a)populacije opraševalcev iz člena 10(1) in za kazalnike iz člena 12(2);(b)vsakega od izbranih kazalnikov iz člena 11(2);(c)vsakega od izbranih kazalnikov iz člena 12(3);(d)urbano zeleno površino iz člena 8(2) ter(e)urbani pokrov drevesnih krošenj iz člena 8(3).6.Države članice opredelijo in kartirajo kmetijske in gozdne površine, potrebne obnove, zlasti območja, na katerih sta zaradi intenzifikacije ali drugih dejavnikov upravljanja potrebni večja povezljivost in krajinska raznovrstnost.7. Vsaka država članica lahko do ... [eno leto od datuma začetka veljavnosti te uredbe] razvije metodologijo, s katero dopolni metodologijo iz Priloge IV, za spremljanje visokoraznovrstnih krajinskih značilnosti, ki jih ne zajema splošna metoda iz opisa visokoraznovrstnih krajinskih značilnosti iz navedene priloge. Komisija zagotovi smernice o okviru za razvoj takšne metodologije do ... [en mesec od datuma začetka veljavnosti te uredbe].8. Države članice po potrebi določijo zmanjšanje obsega ponovnega močenja šotišč v kmetijski rabi, kot je navedeno v členu 11(4), peti pododstavek.9.Države članice opredelijo sinergije z blaženjem podnebnih sprememb, prilagajanjem podnebnim spremembam, nevtralnostjo degradacije tal in preprečevanjem nesreč ter ustrezno prednostno razvrstijo ukrepe za obnovo. Države članice prav tako upoštevajo:(a)svoj celoviti nacionalni energetski in podnebni načrt iz člena 3 Uredbe (EU) 2018/1999;(b)svojo dolgoročno strategijo iz člena 15 Uredbe (EU) 2018/1999;(c)zavezujoči splošni cilj Unije za leto 2030 iz člena 3 Direktive (EU) 2018/2001.10. Države članice opredelijo sinergije s kmetijstvom in gozdarstvom. Opredelijo tudi obstoječe kmetijske in gozdarske prakse, vključno z intervencijami SKP, ki prispevajo k ciljem te uredbe.11. Izvajanje te uredbe ne pomeni, da morajo države članice reprogramirati katero koli financiranje v okviru SKP, SRP ali drugih programov in instrumentov financiranja na področju kmetijstva in ribištva v okviru večletnega finančnega okvira za obdobje 2021–2027.12. Države članice lahko spodbujajo uporabo zasebnih ali javnih programov podpore v korist deležnikov, ki izvajajo ukrepe za obnovo iz členov 4 do 12, med drugim tudi v korist upravljavcev in lastnikov zemljišč, kmetov, gozdarjev in ribičev.13.Države članice razvoj svojih nacionalnih načrtov za obnovo uskladijo s kartiranjem območij, ki so potrebna, da bi izpolnile vsaj nacionalne prispevke k cilju glede energije iz obnovljivih virov za leto 2030, ter po potrebi z določitvijo območij za pospešeno uvajanje obnovljivih virov energije in namenskih infrastrukturnih območij. Države članice med pripravo nacionalnih načrtov za obnovo zagotovijo sinergije s krepitvijo infrastrukture za obnovljive vire energije in energetske infrastrukture ter z vsemi območji za pospešeno uvajanje obnovljivih virov energije in namenskimi infrastrukturnimi območji, ki so že določena; poskrbijo tudi, da delovanje teh območij, vključno s postopki izdaje dovoljenj, ki se uporabljajo za ta območja in so določeni v Direktivi (EU) 2018/2001, ter delovanje omrežnih projektov, ki so potrebni za vključitev energije iz obnovljivih virov v elektroenergetski sistem, in zadevni postopek izdaje dovoljenj ostanejo nespremenjeni.14.Države članice pri pripravi nacionalnih načrtov za obnovo upoštevajo zlasti naslednje:(a)ohranitvene ukrepe, vzpostavljene za območja Natura 2000 v skladu z Direktivo 92/43/EGS;(b)prednostne okvire ukrepanja, pripravljene v skladu z Direktivo 92/43/EGS;(c)ukrepe za doseganje dobrega količinskega, ekološkega in kemijskega stanja vodnih teles, vključene v programe ukrepov in načrte upravljanja povodij, ki so pripravljeni v skladu z Direktivo 2000/60/ES, in načrte za obvladovanje poplavne ogroženosti, ki so pripravljeni v skladu z Direktivo 2007/60/ES Evropskega parlamenta in SvetaDirektiva 2007/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2007 o oceni in obvladovanju poplavne ogroženosti (UL L 288, 6.11.2007, str. 27).;(d)kadar je to ustrezno, morske strategije za doseganje dobrega okoljskega stanja v vseh morskih regijah Unije, pripravljene v skladu z Direktivo 2008/56/ES;(e)nacionalne programe nadzora nad onesnaževanjem zraka, pripravljene na podlagi Direktive (EU) 2016/2284;(f)nacionalne strategije in akcijske načrte za biotsko raznovrstnost, pripravljene v skladu s členom 6 Konvencije o biološki raznovrstnosti;(g)kadar je to ustrezno, ohranitvene ukrepe in ukrepe upravljanja, sprejete v okviru SRP;(h) strateške načrte SKP, pripravljene v skladu z Uredbo (EU) 2021/2115.15. Države članice pri pripravi svojih nacionalnih načrtov za obnovo upoštevajo tudi strateške projekte na področju kritičnih surovin, kadar so priznani na podlagi prava Unije.16.Države članice pri pripravi svojih nacionalnih načrtov za obnovo:(a)lahko uporabijo različne primere ukrepov za obnovo iz Priloge VII glede na specifične nacionalne in lokalne pogoje ter najnovejše znanstvene dokaze;(b)si prizadevajo optimizirati ekološke, gospodarske in družbene funkcije ekosistemov ter njihov prispevek k trajnostnemu razvoju zadevnih regij in skupnosti;(c)lahko upoštevajo raznovrstnost razmer v različnih regijah, kar zadeva socialne, gospodarske in kulturne zahteve, regionalne in lokalne značilnosti ter gostoto prebivalstva; po potrebi bi bilo treba upoštevati posebne okoliščine najbolj oddaljenih regij Unije, kot so oddaljenost, otoška lega, majhnost, zahtevna topografija in podnebje, bogata biotska raznovrstnost ter s tem povezani stroški za varstvo in obnovo njihovih ekosistemov.17.Države članice, kadar je mogoče, spodbujajo sinergije z nacionalnimi načrti drugih držav članic za obnovo, zlasti za ekosisteme, ki segajo prek meja, ali kadar si delijo morsko regijo ali podregijo v smislu Direktive 2008/56/ES.18. Države članice lahko, kadar je to praktično in primerno, za pripravo in izvajanje nacionalnih načrtov za obnovo v zvezi z obnovo in ponovno vzpostavitvijo morskih ekosistemov uporabijo obstoječe regionalne strukture institucionalnega sodelovanja.19. Kadar države članice ugotovijo, da obstaja težava, ki bi verjetno lahko preprečila izpolnjevanje obveznosti za obnovitev in ponovno vzpostavitev morskih ekosistemov in zaradi katere je treba uvesti ukrepe, za katere države članice niso pristojne, se skupaj ali vsaka zase obrnejo na države članice, Komisijo ali mednarodne organizacije, kadar jih to zadeva, z opisom ugotovljene težave in možnih ukrepov, da bi jih te lahko preučile in morebiti sprejele.20.Države članice zagotovijo, da je priprava načrta za obnovo odprta, pregledna, vključujoča in učinkovita ter da lahko javnost, vključno z vsemi ustreznimi deležniki, čim prej in učinkovito sodeluje pri njegovi pripravi. Posvetovanja potekajo v skladu z zahtevami iz ▌Direktive 2001/42/ES.

Člen 15Vsebina nacionalnega načrta za obnovo1.Nacionalni načrt za obnovo zajema obdobje do leta 2050 z vmesnimi roki, ki ustrezajo ciljem in obveznostim iz členov 4 do 13.2. Z odstopanjem od odstavka 1 tega člena se lahko nacionalni načrt za obnovo, ki se predloži v skladu s členom 16 in členom 17(6), za obdobje od 1. julija 2032 in do pregleda v skladu s členom 19(1) omeji na strateški pregled naslednjega:(a) elementov iz odstavka 3 ter(b) vsebine iz odstavkov 4 in 5.Revidirani nacionalni načrt za obnovo, ki se pripravi na podlagi pregleda, zaključenega pred 30. junijem 2032 v skladu s členom 19(1), se lahko za obdobje od 1. julija 2042 in do revizije v skladu s členom 19(1) do 30. junija 2042 omeji na strateški pregled navedenih elementov in vsebine iz prvega pododstavka tega odstavka.3.Vse države članice z uporabo enotne oblike, določene v skladu z odstavkom 7 tega člena, v nacionalni načrt za obnovo vključijo naslednje elemente:(a)količinsko opredelitev območij, ki se obnovijo za dosego ciljev za obnovo iz členov 4 do 12 na podlagi pripravljalnega dela, ki se opravi v skladu s členom 14, in okvirnih zemljevidov območij, ki bi jih morda bilo treba obnoviti;(b) če država članica uporabi odstopanje iz člena 4(5) ali člena 5(3), utemeljitev razlogov, zakaj do leta 2050 ni mogoče uvesti ukrepov za obnovo, ki so potrebni za to, da se doseže ugodno referenčno območje določenega habitatnega tipa, in utemeljitev razlogov za nižji odstotek, določen na podlagi navedenih členov, kot ga opredeli navedena država članica;(c)opis ukrepov za obnovo, načrtovanih ali vzpostavljenih za dosego ciljev za obnovo in obveznosti iz členov 4 do 13 te uredbe, ter specifikacijo o tem, kateri od navedenih ukrepov za obnovo se načrtujejo ali vzpostavljajo v omrežju Natura 2000, vzpostavljenem v skladu z Direktivo 92/43/EGS;(d) poseben razdelek, v katerem so določeni ukrepi za izpolnjevanje obveznosti iz členov 4(9) in 5(7);(e) če država članica uporabi odstopanje iz člena 4(2) te uredbe, utemeljitev, kako odstotki, določeni v skladu z navedenim členom, ne preprečujejo doseganja ali ohranjanja ugodnega stanja ohranjenosti zadevnih habitatnih tipov, kot je določeno na podlagi člena 1, točka (e), Direktive 92/43/EGS, na nacionalni biogeografski ravni;(f)navedbo ukrepov za zagotovitev, da se območja, zajeta s habitatnimi tipi iz prilog I in II, ne poslabšajo na območjih, na katerih je bilo doseženo dobro stanje, ter da se habitati vrst iz člena 4(7) in člena 5(5) ne poslabšajo občutno na območjih, na katerih je bila dosežena zadostna kakovost habitatov vrst v skladu s členom 4(11) in členom 5(9);(g) po potrebi opis, kako se člen 4(13) uporablja na njenem ozemlju, vključno:(i)z obrazložitvijo sistema izravnalnih ukrepov, ki jih je treba sprejeti za vsak pojav znatnega poslabšanja, ter potrebnega spremljanja in poročanja v zvezi z znatnim poslabšanjem stanja habitatnih tipov in habitatov vrst ter sprejetimi izravnalnimi ukrepi;(ii)z obrazložitvijo, kako bo zagotovljeno, da izvajanje člena 4(13) ne bo vplivalo na dosego ciljev iz členov 1, 4 in 5;(h)navedbo ukrepov, katerih cilj je ohraniti habitatne tipe iz prilog I in II v dobrem stanju na območjih, kjer so prisotni, z namenom preprečevanja znatnega poslabšanja drugih območij, ki so zajeta s habitatnimi tipi iz prilog I in II▌, v skladu s členom 4(12) in členom 5(10);(i)popis ovir in ovire, opredeljene za odstranitev v skladu s členom 9(1), načrt njihove odstranitve v skladu s členom 9(2) in dolžino prosto tekočih rek, ki bo po ocenah od leta 2020 do leta 2030 in leta 2050 dosežena z odstranitvijo navedenih ovir, ter vse druge ukrepe za ponovno vzpostavitev naravnih funkcij poplavnih območij v skladu s členom 9(3);(j) opis kazalnikov za kmetijske ekosisteme, izbranih v skladu s členom 11(2), in njihove primernosti za dokazovanje povečanja biotske raznovrstnosti v kmetijskih ekosistemih v zadevni državi članici;(k) kadar je to ustrezno, utemeljitev za ponovno močenje šotišč v manjšem obsegu, kot je določeno v členu 11(4), prvi pododstavek, točke (a), (b) in (c);(l) opis kazalnikov za gozdne ekosisteme, izbranih v skladu s členom 12(3), in njihove primernosti za dokazovanje povečanja biotske raznovrstnosti v gozdnih ekosistemih v zadevni državi članici;(m) opis prispevka k obveznosti iz člena 13;(n)časovni okvir za vzpostavitev ukrepov za obnovo v skladu s členi 4 do 12;(o)po potrebi poseben razdelek, ki določa prilagojene ukrepe za obnovo v njihovih najbolj oddaljenih regijah;(p)spremljanje območij, na katerih se izvaja obnova v skladu s členoma 4 in 5, postopek za ocenjevanje učinkovitosti ukrepov za obnovo, vzpostavljenih v skladu s členi 4 do 12, ter po potrebi spreminjanje navedenih ukrepov za zagotovitev, da so cilji in obveznosti iz členov 4 do 13 doseženi oziroma izpolnjeni;(q)navedbo določil za zagotavljanje stalnih, dolgoročnih in trajnih učinkov ukrepov za obnovo iz členov 4 do 12;(r)ocenjene dodatne koristi za blaženje podnebnih sprememb in nevtralnost degradacije tal, ki bi postopoma lahko nastale v zvezi z ukrepi za obnovo;(s) predvidljive družbeno-gospodarske učinke in ocenjene koristi izvajanja ukrepov za obnovo iz členov 4 do 12;(t)poseben razdelek, ki določa način, kako se v nacionalnem načrtu za obnovo upoštevajo:(i)pomen scenarijev podnebnih sprememb za načrtovanje vrste in lokacije ukrepov za obnovo;(ii)potencial ukrepov za obnovo za zmanjšanje učinkov podnebnih sprememb na naravo, da se preprečijo naravne nesreče ali ublažijo njihove posledice in podpre prilagajanje;(iii)sinergije z nacionalnimi strategijami za prilagajanje ali načrti in nacionalnimi poročili o oceni tveganja nesreč;(iv)pregled medsebojnega delovanja ukrepov, vključenih v nacionalni načrt za obnovo, in ukrepov, vključenih v nacionalni energetski in podnebni načrt;(u)ocenjene potrebe po financiranju za izvajanje ukrepov za obnovo, ki vključujejo opis podpore deležnikom, ki jih zadevajo ukrepi za obnovo ali druge nove obveznosti, ki izhajajo iz te uredbe, ter način nameravanega financiranja, javnega ali zasebnega, vključno s financiranjem ali sofinanciranjem s finančnimi instrumenti Unije;(v)navedbo subvencij, ki negativno vplivajo na doseganje ciljev in izpolnjevanje obveznosti iz te uredbe;(w)povzetek postopka priprave in izdelave nacionalnega načrta za obnovo, vključno z informacijami o sodelovanju javnosti in o tem, kako so bile upoštevane potrebe lokalnih skupnosti in deležnikov;(x)poseben razdelek, v katerem je navedeno, kako so bile pripombe Komisije v zvezi z osnutkom nacionalnega načrta za obnovo iz člena 17(4) upoštevane v skladu s členom 17(5). Če zadevna država članica določene pripombe ali znatnega dela pripombe Komisije ne upošteva, za to poda svojo obrazložitev.4.Nacionalni načrt za obnovo po potrebi vključuje ohranitvene ukrepe in ukrepe upravljanja, ki jih namerava država članica sprejeti v okviru SRP, vključno z ohranitvenimi ukrepi v skupnih priporočilih, ki jih namerava država članica uvesti v skladu s postopkom, ki je določen v Uredbi (EU) št. 1380/2013 in na katerega se sklicuje člen 18 te uredbe, ter vse pomembne informacije o navedenih ukrepih.5. Nacionalni načrt za obnovo vključuje pregled medsebojnega delovanja ukrepov, vključenih v nacionalni načrt za obnovo in nacionalni strateški načrt v okviru SKP.6. Nacionalni načrt za obnovo po potrebi vključuje pregled vidikov, povezanih z raznovrstnostjo razmer v različnih regijah, kot je navedeno v členu 14(16), točka (c).7.Komisija z izvedbenimi akti določi enotno obliko za nacionalne načrte za obnovo. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 24(2). Komisiji pri pripravi enotne oblike pomaga (EEA). Komisija do ... [prvi dan v mesecu, ki sledi trem mesecem od datuma začetka veljavnosti te uredbe] odboru iz člena 24(1) predloži osnutke izvedbenih aktov.

Člen 16Predložitev osnutka nacionalnega načrta za obnovoVsaka država članica Komisiji predloži osnutek nacionalnega načrta za obnovo iz členov 14 in 15 najpozneje do … [prvi dan meseca, ki sledi 24 mesecem od datuma začetka veljavnosti te uredbe].

Člen 17Ocenjevanje nacionalnega načrta za obnovo1.Komisija oceni osnutek nacionalnega načrta za obnovo v šestih mesecih od datuma prejema. Komisija pri tem ocenjevanju tesno sodeluje z državo članico.2.Komisija pri ocenjevanju osnutka nacionalnega načrta za obnovo oceni:(a) njegovo skladnost s členom 15;(b) njegovo ustreznost za doseganje ciljev in izpolnjevanje obveznosti iz členov 4 do 13;(c) njegov prispevek k splošnim in drugim ciljem Unije iz člena 1, specifičnim ciljem iz člena 9(1) za obnovitev vsaj 25 000 km rek v stanje prosto tekočih rek v Uniji do leta 2030 in zavezi na podlagi člena 13, da bi do leta 2030 v Uniji zasadili vsaj tri milijarde dodatnih dreves.3.Komisiji pri ocenjevanju osnutka nacionalnega načrta za obnovo pomagajo strokovnjaki ali EEA.4.Komisija lahko v šestih mesecih od datuma prejema osnutka nacionalnega načrta za obnovo na državo članico naslovi pripombe glede osnutka načrta.5.Država članica v svojem končnem nacionalnem načrtu za obnovo ▌upošteva vse pripombe Komisije.6.Država članica nacionalni načrt za obnovo dokonča, objavi in ga Komisiji predloži v šestih mesecih od datuma prejema pripomb Komisije.

Člen 18Usklajevanje ukrepov za obnovo morskih ekosistemov1. Države članice, katerih nacionalni načrti za obnovo vključujejo ohranitvene ukrepe, ki jih je treba sprejeti v okviru SRP, v celoti uporabijo v njej določena orodja.2. Kadar nacionalni načrti za obnovo vključujejo ukrepe, za katere je treba predložiti skupno priporočilo v okviru postopka regionalizacije na podlagi člena 18 Uredbe (EU) št. 1380/2013, države članice, ki pripravljajo te nacionalne načrte za obnovo, ob upoštevanju rokov iz člena 5 te uredbe pravočasno začnejo posvetovanja z drugimi državami članicami z neposrednim upravljalskim interesom, na katere vplivajo ti ukrepi, in ustreznimi posvetovalnimi sveti na podlagi člena 18(2) Uredbe (EU) št. 1380/2013, da se omogočita pravočasen dogovor o vseh skupnih priporočilih in njihova predložitev. V ta namen v nacionalni načrt za obnovo vključijo tudi predvideni časovni okvir posvetovanja in predložitve skupnih priporočil.3. Komisija omogoči in spremlja napredek pri predložitvi skupnih priporočil v okviru SRP. Države članice predložijo skupna priporočila o ohranitvenih ukrepih, potrebnih za doseganje ciljev iz člena 5, najpozneje 18 mesecev pred zadevnim rokom.4. Če do zadevnega roka iz odstavka 3 tega člena ni skupnih priporočil iz odstavka 2 tega člena v zvezi z ohranitvenimi ukrepi, potrebnimi za izpolnjevanje obveznosti na podlagi okoljske zakonodaje Unije iz člena 11 Uredbe (EU) št. 1380/2013, lahko Komisija v celoti uporabi orodja iz člena 11(4) navedene uredbe, kot in kadar je to ustrezno pod pogoji iz navedenega člena.

Člen 19Pregled nacionalnih načrtov za obnovo1.Vsaka država članica pregleda in revidira svoj nacionalni načrt za obnovo ter vključi dopolnilne ukrepe do 30. junija 2032 in nato do 30. junija 2042. Vsaka država članica nato vsaj enkrat vsakih deset let pregleda svoj nacionalni načrt za obnovo in ga po potrebi revidira ter vključi dopolnilne ukrepe.Pregledi se izvajajo v skladu s členoma 14 in 15, pri tem pa se upoštevajo napredek, dosežen na področju izvajanja načrtov, najboljši razpoložljivi znanstveni dokazi, pa tudi razpoložljivo znanje o spremembah ali pričakovanih spremembah okoljskih pogojev zaradi podnebnih sprememb. Države članice pri pregledih, ki jih morajo izvesti do 30. junija 2032 in 30. junija 2042, upoštevajo znanje o stanju habitatnih tipov iz prilog I in II, pridobljeno v skladu s členoma 4(9) in člena 5(7). Vsaka država članica objavi svoj revidiran nacionalni načrt za obnovo in ga predloži Komisiji.2.Kadar se na podlagi spremljanja, ki se izvaja v skladu s členom 20, izkaže, da ukrepi, določeni v nacionalnem načrtu za obnovo, ne bodo zadostovali za doseganje ciljev v zvezi z obnovo in izpolnjevanje obveznosti iz členov 4 do 13, država članica nacionalni načrt za obnovo pregleda ter po potrebi revidira in vključi dopolnilne ukrepe. Države članice objavijo svoje revidirane nacionalne načrte za obnovo in jih predložijo Komisiji.3.Če Komisija na podlagi informacij iz člena 21(1) in (2) ter ocene iz člena 21(4) in (5) meni, da napredek države članice ne zadostuje za doseganje ciljev in izpolnjevanje obveznosti iz členov 4 do 13, lahko po posvetovanju z zadevno državo članico od nje zahteva, da predloži revidiran osnutek nacionalnega načrta za obnovo z dopolnilnimi ukrepi. Država članica objavi ta revidiran nacionalni načrt za obnovo z dopolnilnimi ukrepi in ga Komisiji predloži v šestih mesecih od datuma prejema zahteve Komisije. Komisija lahko na zahtevo zadevne države članice in, kadar je to ustrezno utemeljeno, ta rok podaljša za dodatnih šest mesecev.

POGLAVJE IVSPREMLJANJE IN POROČANJE

Člen 20Spremljanje1.Države članice spremljajo naslednje:(a)stanje in trend stanja habitatnih tipov ter kakovost in trend kakovosti habitatov vrst iz členov 4 in 5 na območjih, na katerih se izvajajo ukrepi za obnovo na podlagi spremljanja iz člena 15(3), točka (p);(b)območje urbane zelene površine in urbanega pokrova drevesnih krošenj v območjih urbanih ekosistemov, kot je navedeno v členu 8 in določeno v skladu s členom 14(4);(c)vsaj dva od kazalnikov biotske raznovrstnosti za kmetijske ekosisteme, ki ju država članica izbere v skladu s členom 11(2);(d)populacije splošno razširjenih vrst ptic kmetijske krajine iz Priloge V;(e)kazalnike biotske raznovrstnosti za gozdne ekosisteme iz člena 12(2);(f) vsaj šest kazalnikov biotske raznovrstnosti za gozdne ekosisteme, ki jih izbere država članica v skladu s členom 12(3);(g)številčnost in raznovrstnost vrst opraševalcev v skladu z metodo, določeno na podlagi člena 10(2);(h)območje in stanje območij, zajetih s habitatnimi tipi iz prilog I in II▌;(i)območje in kakovost habitata vrst iz člena 4(7) in člena 5(5)▌;(j) obseg in lokacijo območij, na katerih so se habitatni tipi in habitati vrst znatno poslabšali, in območij, na katerih se izvajajo izravnalni ukrepi, sprejeti na podlagi člena 4(13), ter učinkovitost izravnalnih ukrepov za zagotovitev, da kakršno koli slabšanje stanja habitatnih tipov in habitatov vrst ni bistveno na ravni vsake biogeografske regije na njihovem ozemlju, ter za zagotovitev, da nista ogrožena doseganje ciljev in izpolnjevanje ciljev iz členov 1, 4 in 5.2.Spremljanje v skladu z odstavkom 1, točka (a), se začne takoj, ko so sprejeti ukrepi za obnovo.3.Spremljanje v skladu z odstavkom 1, točke (b), (c), (d), (e) in (f), se začne … [datum začetka veljavnosti te uredbe].4.Spremljanje v skladu z odstavkom 1, točka (g), tega člena se začne eno leto po začetku veljavnosti delegiranega akta iz člena 10(2).5. Spremljanje v skladu z odstavkom 1, točka (j), tega člena se začne takoj, ko se Komisiji predloži uradno obvestilo iz člena 4(13).6.Spremljanje v skladu z odstavkom 1, točki (a) in (b), se izvaja najmanj vsakih šest let. Spremljanje v skladu z odstavkom 1, točka (c), kadar je ustrezno, v zvezi z zalogami organskega ogljika v obdelovalnih mineralnih tleh in deležem kmetijskih zemljišč z visokoraznovrstnimi krajinskimi značilnostmi, ter odstavkom 1, točka (f), kadar je ustrezno, v zvezi s stoječim odmrlim lesom, ležečim odmrlim lesom, deležem gozdov z neenakomerno starostno strukturo, gozdno povezljivostjo, zalogami organskega ogljika, deležem gozdov, v katerih prevladujejo domorodne drevesne vrste, in raznovrstnostjo drevesnih vrst se izvaja najmanj vsakih šest let ali pa bolj pogosto, kadar je to potrebno za oceno doseganja trendov povečanja do leta 2030. Spremljanje v skladu z odstavkom 1, točka (c), kadar je ustrezno, v zvezi z indeksom travniških metuljev, z odstavkom 1, točka (d), v zvezi z indeksom splošno razširjenih ptic kmetijske krajine, in z odstavkom 1, točka (e), v zvezi z indeksom splošno razširjenih gozdnih ptic, ter z odstavkom 1, točka (g), v zvezi z vrstami opraševalcev se izvaja vsako leto. Spremljanje v skladu z odstavkom 1, točki (h) in (i), se izvaja najmanj vsakih šest let ter je usklajeno s ciklom poročanja na podlagi člena 17 Direktive 92/43/EGS in z začetno presojo na podlagi člena 17 Direktive 2008/56/ES. Spremljanje v skladu z odstavkom 1, točka (j), se izvaja vsaka tri leta.7.Države članice zagotovijo, da se kazalniki za kmetijske ekosisteme iz člena 11(2), točka (b), ter kazalniki za gozdne ekosisteme iz člena 12(3), točke (a), (b), in (e), te uredbe, spremljajo na način, skladen s spremljanjem, ki se zahteva na podlagi uredb (EU) 2018/841 in (EU) 2018/1999.8.Države članice objavijo podatke, pridobljene na podlagi spremljanja, ki se izvaja na podlagi tega člena, v skladu z Direktivo 2007/2/ES ter v skladu s pogostostjo spremljanja, določeno v odstavku 6.9.Sistemi spremljanja v državi članici delujejo na podlagi elektronskih podatkovnih zbirk in geografskih informacijskih sistemov in povečujejo dostop do podatkov in storitev tehnologij daljinskega zaznavanja, opazovanja Zemlje (storitve programa Copernicus), senzorjev in naprav in situ ali znanstvenih podatkov, ki jih zagotavljajo državljani, ter njihovo uporabo, s čimer se izkoriščajo priložnosti, ki jih zagotavljajo umetna inteligenca ter napredna analiza in obdelava podatkov.10. Komisija do 31. decembra 2028 z izvedbenimi akti vzpostavi vodilni okvir za določanje zadovoljivih ravni iz člena 8(2) in (3), člena 10(1) in člena 11(2).11. Komisija lahko z izvedbenimi akti:(a)navede metode za spremljanje kazalnikov za kmetijske ekosisteme iz Priloge IV;(b)navede metode za spremljanje kazalnikov za gozdne ekosisteme iz Priloge VI;(c)vzpostavi vodilni okvir za določanje zadovoljivih ravni iz člena 12(2) in(3). ▌12. ▌Izvedbeni akti iz odstavkov 10 in 11 tega člena se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 24(2).

Člen 21Poročanje1.Države članice Komisiji do 30. junija 2028 in nato najmanj vsaka tri leta elektronsko poročajo o naslednjih podatkih:(a)območju, na katerem se izvajajo ukrepi za obnovo iz členov 4 do 12;(b)obsegu območij, na katerih so se habitatni tipi in habitati vrst znatno poslabšali, in območij, na katerih se izvajajo izravnalni ukrepi, sprejeti na podlagi člena 4(13);(c)ovirah iz člena 9, ki so bile odstranjene, in(d)njihovem prispevku k obveznosti iz člena 13.2. Države članice Komisiji▌, ki ji pomaga EEA, do 30. junija 2031 za obdobje do leta 2030 in nato najmanj vsakih šest let elektronsko poročajo o naslednjih podatkih in informacijah:(a)napredku pri izvajanju nacionalnega načrta za obnovo, pri vzpostavljanju ukrepov za obnovo ter napredku pri doseganju ciljev in izpolnjevanju obveznosti iz členov 4 do 13;(b) informacijah o:(i)lokaciji območij, na katerih so se habitatni tipi in habitati vrst znatno poslabšali, oziroma območij, na katerih se izvajajo izravnalni ukrepi, sprejeti na podlagi člena 4(13);(ii)opisu učinkovitosti izravnalnih ukrepov, sprejetih na podlagi člena 4(13), ob zagotovitvi, da nobeno poslabšanje stanja habitatnih tipov in habitatov vrst na ravni vsake biogeografske regije na njihovem ozemlju ni bistveno;(iii)opisu učinkovitosti izravnalnih ukrepov, sprejetih na podlagi člena 4(13), pri ob zagotovitvi, da doseganje ciljev iz členov 1, 4 in 5 ni ogroženo.(c)rezultatih spremljanja, opravljenega v skladu s členom 20, vključno z geografsko referenciranimi zemljevidi v primeru rezultatov spremljanja, opravljenega v skladu s členom 20(1), točki (h) in (i);(d)lokaciji in obsegu območij, na katerih se izvajajo ukrepi za obnovo iz členov 4 in 5 ter člena 11(4), vključno z geografsko referenciranimi zemljevidi navedenih območij;(e)posodobljenem popisu ovir iz člena 9(1);(f)informacijah o napredku pri izpolnjevanju potreb po financiranju v skladu s členom 15(3), točka (u), vključno s pregledom dejansko izvedenih naložb v primerjavi s prvotno predvidenimi naložbami.3.Komisija z izvedbenimi akti določi obliko, strukturo in podrobne ureditve za predstavitev informacij iz odstavkov 1 in 2 tega člena. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 24(2). Komisiji pri pripravi oblike, strukture in podrobnih ureditev za elektronsko poročanje pomaga EEA.4.EEA Komisiji do 31. decembra 2028 in nato vsaka tri leta zagotovi tehnični pregled napredka pri doseganju ciljev in izpolnjevanju obveznosti iz te uredbe na podlagi podatkov, ki jih dajo na voljo države članice v skladu z odstavkom 1 tega člena in členom 20(8).5.EEA do 30. junija 2032 in nato vsakih šest let Komisiji zagotovi tehnično poročilo za celotno Unijo o napredku pri doseganju ciljev in izpolnjevanju obveznosti iz te uredbe na podlagi podatkov, ki jih dajo na voljo države članice v skladu z odstavki 1, 2 in 3 tega člena. EEA lahko uporabi tudi informacije, sporočene na podlagi člena 17 Direktive 92/43/EGS, člena 15 Direktive 2000/60/ES, člena 12 Direktive 2009/147/ES in člena 17 Direktive 2008/56/ES.6.Komisija od … [pet let od datuma začetka veljavnosti te uredbe] in nato vsakih šest let Evropskemu parlamentu in Svetu poroča o izvajanju te uredbe.7. Komisija do … [12 mesecev od datuma začetka veljavnosti te uredbe] v posvetovanju z državami članicami Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo, ki vsebuje:(a) pregled finančnih sredstev, ki so na ravni Unije na voljo za izvajanje te uredbe;(b) oceno potreb po financiranju za izvajanje členov 4 do 13 in za doseganje cilja iz člena 1(2);(c) analizo za opredelitev morebitnih vrzeli v financiranju pri izvajanju obveznosti iz te uredbe;(d) predloge za ustrezne ukrepe, vključno s finančnimi ukrepi, za obravnavanje opredeljenih vrzeli, kot je določitev namenskega financiranja, kadar je to ustrezno in ne posega v pooblastila sozakonodajalcev za sprejetje večletnega finančnega okvira za obdobje po letu 2027.8.Države članice zagotovijo, da so informacije iz odstavkov 1 in 2 tega člena ustrezne in posodobljene ter dostopne javnosti v skladu z direktivami 2003/4/ES, 2007/2/ES in (EU) 2019/1024.

POGLAVJE VDELEGIRANI IN IZVEDBENI AKTI

Člen 22Sprememba prilog1.Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 23 za spremembo Priloge I s prilagajanjem načina, na katerega se habitatni tipi razvrščajo, tehničnemu in znanstvenemu napredku, ter da se upoštevajo izkušnje, pridobljene z uporabo te uredbe.2.Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 23 za spremembo Priloge II s prilagajanjem:(a) seznama habitatnih tipov za zagotavljanje skladnosti s posodobitvami razvrstitve habitatov v Evropskem informacijskem sistemu o naravi (EUNIS) in(b) načina, na katerega se habitatni tipi razvrščajo, tehničnemu in znanstvenemu napredku, ter da se upoštevajo izkušnje, pridobljene z uporabo te uredbe.3.Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 23 za spremembo Priloge III s prilagajanjem seznama morskih vrst iz člena 5 tehničnemu in znanstvenemu napredku.4.Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 23 za spremembo Priloge IV s prilagajanjem opisa, enote in metodologije kazalnikov biotske raznovrstnosti za kmetijske ekosisteme tehničnemu in znanstvenemu napredku .5.Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 23 za spremembo Priloge V s prilagajanjem seznama vrst, ki se v državah članicah uporabljajo za indeks splošno razširjenih ptic kmetijske krajine, tehničnemu in znanstvenemu napredku.6.Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 23 za spremembo Priloge VI s prilagajanjem opisa, enote in metodologije kazalnikov biotske raznovrstnosti za gozdne ekosisteme tehničnemu in znanstvenemu napredku.7.Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 23 za spremembo Priloge VII s prilagajanjem seznama primerov ukrepov za obnovo tehničnemu in znanstvenemu napredku ter da se upoštevajo izkušnje, pridobljene z uporabo te uredbe.

Člen 23Izvajanje prenosa pooblastila1.Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.2.Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 10(2) ter člena 22(1) do (7) se prenese na Komisijo za obdobje petih let od … [datum začetka veljavnosti te uredbe]. Komisija pripravi poročilo o prenosu pooblastila najpozneje devet mesecev pred koncem petletnega obdobja. Prenos pooblastila se samodejno podaljšuje za enako dolga obdobja, razen če Evropski parlament ali Svet nasprotuje temu podaljšanju najpozneje tri mesece pred koncem vsakega obdobja.3.Prenos pooblastila iz člena 10(2) in člena 22(1) do (7) lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne učinkovati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je določen v navedenem sklepu. Preklic ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.4.Komisija se pred sprejetjem delegiranega akta posvetuje s strokovnjaki, ki jih imenujejo države članice, v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje.5.Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem sočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.6.Delegirani akti, sprejeti na podlagi člena 10(2) ali člena 22(1) do (7), začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.

Člen 24Postopek v odboru1.Komisiji pomaga odbor. Ta odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011.2.Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 5 Uredbe (EU) št. 182/2011.

POGLAVJE VIKONČNE DOLOČBE

Člen 25Sprememba Uredbe (EU) 2022/869V členu 7(8) Uredbe (EU) 2022/869 se prvi pododstavek nadomesti z naslednjim:

„V zvezi z vplivi na okolje, obravnavanimi v členu 6(4) Direktive 92/43/EGS, členu 4(7) Direktive 2000/60/ES ter členu 4(14) in (15) ter členu 5(11) in (12) Uredbe (EU) …/… Evropskega parlamenta in Sveta*+ UL: prosimo, da v besedilo vstavite številko uredbe iz dokumenta PE-CONS 74/23 – 2022/0195(COD) ter v opombo vstavite številko, datum, naslov in sklic na UL za navedeno uredbo., se projekti s seznama Unije, če so izpolnjeni vsi pogoji iz navedenih direktiv in navedene uredbe, štejejo za projekte javnega interesa z vidika energetske politike, lahko pa tudi za projekte prevladujočega javnega interesa.

_____________

* Uredba (EU) .../... z dne ... o obnovi narave in spremembi Uredbe (EU) 2022/869 (UL L, , str. ).“.

Člen 26Pregled1.Komisija oceni uporabo te uredbe do 31. decembra 2033.Ocena vključuje oceno učinka te uredbe na kmetijski, gozdarski in ribiški sektor ob upoštevanju ustreznih povezav s proizvodnjo hrane in prehransko varnostjo v Uniji ter širših socialno-ekonomskih učinkov te uredbe.2.Komisija predloži poročilo o glavnih ugotovitvah ocene Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij. Kadar Komisija meni, da je to primerno, poročilu priloži zakonodajni predlog za spremembo ustreznih določb te uredbe, ob upoštevanju potrebe po določitvi dodatnih ciljev za obnovo – tudi glede posodobljenih ciljev za leti 2040 in 2050 – na podlagi skupnih metod za ocenjevanje stanja ekosistemov, ki niso zajeti v členih 4 in 5, ocene iz odstavka 1 tega člena in najnovejših znanstvenih dokazov.

Člen 27Začasna opustitev1. Ob nepredvidljivih, izjemnih in neizzvanih dogodkih, na katere Unija ne more vplivati in ki imajo hude posledice na ravni Unije za razpoložljivost zemljišč, potrebnih za zagotovitev zadostne kmetijske proizvodnje za porabo hrane v Uniji, Komisija sprejme izvedbene akte, ki so potrebni in upravičeni v izrednih razmerah. S takimi izvedbenimi akti se lahko začasno opusti uporaba ustreznih določb člena 11 v nujno potrebnem obsegu in obdobju. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 24(2).2. Izvedbeni akti, sprejeti na podlagi odstavka 1, ostanejo v veljavi največ 12 mesecev. Če se po tem obdobju posebne težave iz odstavka 1 ne odpravijo, lahko Komisija predloži ustrezen zakonodajni predlog za podaljšanje tega obdobja.3. Komisija obvesti Evropski parlament in Svet o vsakem aktu, sprejetem na podlagi odstavka 1, v dveh delovnih dneh po njegovem sprejetju.

Člen 28Začetek veljavnostiTa uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V ...,

Za Evropski parlament Za Svet

predsednica predsednik/predsednica

PRILOGA I

KOPENSKI, OBALNI IN SLADKOVODNI EKOSISTEMI – HABITATNI TIPI IN SKUPINE HABITATNIH TIPOV IZ ČLENA 4(1) IN (4)

Spodnji seznam vključuje vse kopenske, obalne in sladkovodne habitatne tipe iz Priloge I k Direktivi 92/43/EGS, navedene v členu 4(1) in (4), pa tudi šest skupin navedenih habitatnih tipov, in sicer 1) mokrišča (obalna in celinska), 2) travišča in drugi pašniški habitati, 3) reke, jezera ter obrečni in obrežni habitati, 4) gozdovi, 5) stepa ter habitati resav in grmišč ter 6) skalnati habitati in sipine.

1.SKUPINA 1: Mokrišča (obalna in celinska)

Oznaka habitatnega tipa iz Priloge I k Direktivi 92/43/EGS
Ime habitatnega tipa iz Priloge I k Direktivi 92/43/EGS
Obalni in slani habitati
1130
Izlivi rek, estuariji
1140
Muljasti in peščeni poloji, kopni ob oseki
1150
Obalne lagune
1310
Pionirski sestoji vrst rodu Salicornia in drugih enoletnic na mulju in pesku
1320
Sestoji metličja (Spartinion maritimae)
1330
Atlantska slana travišča (Glauco-Puccinellietalia maritimae)
1340
Slana travišča v celinskih predelih
1410
Sredozemska slana travišča (Juncetalia maritimi)
1420
Sredozemska slanoljubna grmičevja (Sarcocornetea fruticosi)
1530
Panonske slane stepe in slana močvirja
1650
Ozki zatoki borealnega Baltika
Vlažne resave in šotna travišča
4010
Severnoatlantske vlažne resave z vrsto Erica tetralix
4020
Vlažne resave zmerno-atlantskih območij z vrstama Erica ciliaris in Erica tetralix
6460
Šotna travišča Troodosa
Barja, visoka in nizka barja
7110
Aktivna visoka barja
7120
Okrnjena visoka barja, ki se še vedno lahko sama obnavljajo
7130
Barja na velikih ravnih površinah – „blanket bog“
7140
Prehodna barja
7150
Uleknine na šotni podlagi z vegetacijo zveze Rhynchosporion
7160
Fenoskandijski izviri in izviri nizkih barij, bogati z minerali
7210
Karbonatna nizka barja z navadno reziko (Cladium mariscus) in vrstami zveze Caricion davallianae
7220
Lehnjakotvorni izviri (Cratoneurion)
7230
Bazična nizka barja
7240
Alpske pionirske zveze Caricion bicoloris-atrofuscae
7310
Barja aapa
7320
Barja palsa
Vlažni gozdovi
9080
Fenoskandijski listopadni močvirni gozdovi
91D0
Barjanski gozdovi

2.SKUPINA 2: Travišča in drugi pašniški habitati

Oznaka habitatnega tipa iz Priloge I k Direktivi 92/43/EGS
Ime habitatnega tipa iz Priloge I k Direktivi 92/43/EGS
Obalni habitati in sipine
1630
Obalni travniki borealnega Baltika
21A0
Machair
Habitati resav in grmišč
4030
Evropske suhe resave
4040
Suhe atlantske obalne resave z vrsto Erica vagans
4090
Endemične oromediteranske resave z uleksom
5130
Sestoji navadnega brina (Juniperus communis) na resavah ali traviščih na karbonatnih tleh
8240
Apnenčasti podi
Travišča
6110
Skalna travišča na karbonatnih tleh Alysso-Sedion albi
6120
Polnaravna suha travišča in njihove grmiščne faze na karbonatnih tleh
6130
Travišča z velikim deležem težkih kovin z vegetacijo reda Violetalia calaminariae
6140
Pirenejska travišča na silikatnih tleh s prevladujočo vrsto Festuca eskia
6150
Alpska in borealna travišča na silikatnih tleh
6160
Oroiberska travišča s prevladujočo vrsto Festuca indigesta
6170
Alpinska in subalpinska travišča na karbonatnih tleh
6180
Makaroneška mezofilna travišča
6190
Skalna panonska travišča (Stipo-Festucetalia pallentis)
6210
Polnaravna suha travišča in grmiščni faciesi na karbonatnih tleh (Festuco Brometalia)
6220
Psevdostepe s travami in enoletnicami razreda Thero-Brachypodietea
6230
Vrstno bogata travišča s prevladujočim navadnim volkom (Nardus) na silikatnih tleh v montanskem pasu (in submontanskem pasu v celinskem delu Evrope)
6240
Subpanonska stepska travišča
6250
Panonska stepska travišča na puhličastih tleh
6260
Panonske stepe na peščenih tleh
6270
Vrstno bogata fenoskandijska nižinska kserofilna do mezofilna travišča
6280
Nordijski alvar in predkambrijske karbonatne ravnine
62A0
Vzhodna submediternska suha travišča (Scorzoneratalia villosae)
62B0
Ciprska serpentinofilna travišča
62C0
Pontsko-sarmatske stepe
62D0
Oromezijska kisloljubna travišča
6410
Travniki s prevladujočo stožko (Molinia spp.) na karbonatnih, šotnih ali glineno-muljastih tleh (Molinion caeruleae)
6420
Sredozemski vlažni travniki z visokim steblikovjem Molinio-Holoschoenion
6510
Nižinski ekstenzivno gojeni travniki (Alopecurus pratensis, Sanguisorba officinalis)
6520
Gorski ekstenzivno gojeni travniki
Dehese in gozdnati travniki
6310
Dehese z zimzelenimi vrstami hrasta (Quercus spp.)
6530
Fenoskandijski gozdnati travniki
9070
Fenoskandijski gozdnati pašniki

3.SKUPINA 3: Reke, jezera ter obrečni in obrežni habitati

Oznaka habitatnega tipa iz Priloge I k Direktivi 92/43/EGS
Ime habitatnega tipa iz Priloge I k Direktivi 92/43/EGS
Reke in jezera
3110
Oligotrofne vode, ki vsebujejo zelo malo mineralov, na peščenih ravnicah (Littorelletalia uniflorae)
3120
Oligotrofne vode, ki vsebujejo zelo malo mineralov, večinoma na peščenih tleh v zahodnem Sredozemlju z vrstami rodu Isoetes spp.
3130
Oligotrofne do mezotrofne stoječe vode z amfibijskimi združbami razredov Littorelletea uniflorae in/ali Isoëto-Nanojuncetea
3140
Trde oligo-mezotrofne vode z bentoškimi združbami z vrstami parožnic (Chara spp.)
3150
Naravna evtrofna jezera z vodno vegetacijo zvez Magnopotamion ali Hydrocharition
3160
Naravna distrofna jezera in ostale stoječe vode
3170
Sredozemski občasni ribniki
3180
Presihajoča jezera
3190
Jezera sadrastega krasa
31A0
Preproge lokvanjev transilvanskih vročih vrelcev
3210
Fenoskandijske naravno ohranjene reke
3220
Alpske reke in zelnata vegetacija vzdolž njihovih bregov
3230
Alpske reke in lesnata vegetacija z vrbami in nemškim strojevcem (Myricaria germanica) vzdolž njihovih bregov
3240
Alpske reke in lesnata vegetacija s sivo vrbo (Salix elaeagnos) vzdolž njihovih bregov
3250
Stalne sredozemske reke z rumeno ceduljko (Glaucium flavum)
3260
Vodotoki v nižinskem in montanskem pasu z vodno vegetacijo zvez Ranunculion fluitantis in Callitricho-Batrachion
3270
Reke z muljastimi obrežji z vegetacijo zvez Chenpodion rubri p.p. in Bidention p.p.
3280
Stalne sredozemske reke z vrstami zveze Paspalo-Agrostidion in viseči zastori vrst rodu Salix in vrste Populus alba
3290
Presihajoče sredozemske reke z vegetacijo zveze Paspalo-Agrostidion
32A0
Lehnjakovi pragovi kraških rek v Dinarskem gorovju
Loke – obrečni travniki
6430
Nižinske in montanske do alpinske hidrofilne robne združbe z visokim steblikovjem
6440
Obrečni travniki rečnih dolin z vegetacijo zveze Cnidion dubii
6450
Severni borealni obrečni travniki
6540
Submediteranska travišča Molinio-Hordeion secalini
Obrečni/obrežni gozdovi
9160
Subatlantski in srednjeevropski hrastovi ali hrastovo-belogabrovi gozdovi zveze Carpinion betuli
91E0
Obrečni gozd vrbovja, jelševja in jesenovja (mehkolesna loka) (Alnus glutinosa in Fraxinus excelsior (Alno-Padion, Alnion incanae, Salicion albae))
91F0
Obrečni hrastovo-jesenovo-brestovi gozdovi (Quercus robur, Ulmus laevis in Ulmus minor, Fraxinus excelsior ali Fraxinus angustifolia), vzdolž velikih rek (Ulmenion minoris)
92A0
Galerijski sestoji bele vrbe (Salix alba) in belega topola (Populus alba)
92B0
Obrežni sestoji ob presihajočih sredozemskih vodotokih z vrsto Rhododendron ponticum, vrstami vrb (Salix spp.) in drugimi
92C0
Gozdovi s prevladujočima vrstama Platanus orientalis in Liquidambar orientalis (Platanion orientalis)
92D0
Južne obrežne galerije in grmišča (Nerio-Tamaricetea in Securinegion tinctoriae)
9370
Palmovi gozdovi z vrstami rodu Phoenix

4.SKUPINA 4: Gozdovi

Oznaka habitatnega tipa iz Priloge I k Direktivi 92/43/EGS
Ime habitatnega tipa iz Priloge I k Direktivi 92/43/EGS
Borealni gozdovi
9010
Zahodna tajga
9020
Fenoskandijski hemiborealni naravni stari velikolistnati listopadni gozdovi (Quercus, Tilia, Acer, Fraxinus ali Ulmus), bogati z epifiti
9030
Naravni gozdovi primarnih sukcesij na obalah, kjer se je zemeljska skorja dvignila
9040
Nordijski subalpinski/subarktični gozdovi s podvrsto breze Betula pubescens ssp. Czerepanovii
9050
Fenoskandijski gozdovi s smreko (Picea abies) in bogato zelnato floro
9060
Iglasti gozdovi na glaciofluvialnih eskerijh ali povezani z njimi
Gozdovi zmernega območja
9110
Bukovi gozdovi Luzulo-Fagetum
9120
Atlantski kisloljubni bukovi gozdovi z vrstami bodike (Ilex spp.) in včasih tise (Taxus spp.) v grmovnati podrasti (Quercion robori-petraeae ali Ilici-Fagenion)
9130
Bukovi gozdovi Asperulo-Fagetum
9140
Srednjeevropski subalpinski bukovi gozdovi z vrstami javora (Acer spp.) in vrsto Rumex arifolius
9150
Srednjeevropski bukovi gozdovi zveze Cephalanthero-Fagion na apnenčastih tleh
9170
Hrastovo-belogabrovi gozdovi Galio-Carpinetum
9180
Javorovi gozdovi (Tilio-Acerion) v grapah in na pobočnih gruščihi
9190
Stari kisloljubni gradnovi gozdovi (Quercus robur) na peščenih ravnicah
91A0
Stari gradnovi gozdovi z vrstami bodike (Ilex spp.) in rebrenjače (Blechnum spp.) na Britanskem otočju
91B0
Termofilni gozdovi s prevladujočo vrsto Fraxinus angustifolia
91G0
Panonski gozdovi z gradnom (Quercus petraea) in belim gabrom (Carpinus betulus)
91H0
Panonski gozdovi s puhastim hrastom (Quercus pubescens)
91I0
Evrosibirski stepski gozdovi z vrstami hrasta (Quercus spp.)
91J0
Gozdovi s prevladujočo tiso (Taxus baccata) na Britanskem otočju
91K0
Ilirski bukovi gozdovi (Fagus sylvatica (Aremonio-Fagion))
91L0
Ilirski hrastovo-belogabrovi gozdovi (Erythronio-carpinion)
91M0
Panonsko-balkanski cerovo-gradnovi gozdovi
91P0
Jelovi gozdovi na Svetem križu (Abietetum polonicum)
91Q0
Zahodno karpatski kalcifilni gozdovi s prevladujočim rdečim borom (Pinus sylvestris)
91R0
Dinarski gozdovi rdečega bora na dolomitni podlagi (Genisto januensis-Pinetum)
91S0
Zahodnopontski bukovi gozdovi
91T0
Srednjeevropski gozdovi rdečega bora, bogati z lišaji
91U0
Sarmatski stepski borovi gozdovi
91V0
Dacijski bukovi gozdovi (Symphyto-Fagion)
91W0
Mezijski bukovi gozdovi
91X0
Bukovi gozdovi pokrajine Dobrudža
91Y0
Dacijski hrastovi in belogabrovi gozdovi
91Z0
Mezijski gozdovi srebrne lipe
91AA
Vzhodni gozdovi belega hrasta
91BA
Mezijski jelovi gozdovi
91CA
Gozdovi rdečega bora v balkanskem gorovju in Rodopih
Sredozemski in makaroneški gozdovi
9210
Apeninski bukovi gozdovi z vrstami tise (Taxus spp.) in bodike (Ilex spp.)
9220
Apeninski bukovi gozdovi z belo jelko (Abies alba) in bukovi gozdovi z vrsto Abies nebrodensis
9230
Galicijsko-portugalski hrastovi gozdovi z dobom (Quercus robur) in vrsto Quercus pyrenaica
9240
Iberski gozdovi s prevladujočima vrstama Quercus faginea in Quercus canariensis
9250
Gozdovi s prevladujočo vrsto Quercus trojana
9260
Gozdovi s prevladujočim pravim kostanjem (Castanea sativa)
9270
Grški bukovi gozdovi z vrsto Abies borisii-regis
9280
Gozdovi s prevladujočo vrsto Quercus frainetto
9290
Gozdovi z vrstami rodu Cupressus (Acero-Cupression)
9310
Egejski gozdovi s prevladujočo vrsto Quercus brachyphylla
9320
Gozdovi z vrstami iz oljke (Olea spp.) in rožičevca (Ceratonia spp.)
9330
Gozdovi s prevladujočim hrastom plutovcem (Quercus suber)
9340
Gozdovi s prevladujočima vrstama Quercus ilex in Quercus rotundifolia
9350
Gozdovi s prevladujočo vrsto Quercus macrolepis
9360
Makaroneški lovorjevi gozdovi (Laurus, Ocotea)
9380
Gozdovi s prevladujočo navadno bodiko (Ilex aquifolium)
9390
Grmišča in nizki gozdovi z vrsto Quercus alnifolia
93A0
Gozdovi z vrsto Quercus infectoria (Anagyro foetidae-Quercetum infectoriae)
Gorski iglasti gozdovi
9410
Kisoljubni smrekovi gozdovi od montanskega do alpinskega pasu (Vaccinio-Piceetea)
9420
Alpinski gozdovi s prevladujočim macesnom (Larix decidua) in/ali cemprinom (Pinus cembra)
9430
Subalpinski in montanski gozdovi s prevladujočo vrsto Pinus uncinata
9510
Juožnoapeninski gozdovi s prevladujočo belo jelko (Abies alba)
9520
Gozdovi s prevladujočo vrsto Abies pinsapo
9530
(Sub-)mediteranski gozdovi črnega bora z endemičnimi črnimi bori
9540
Sredozemski borovi gozdovi z endemičnimi podvrstami pinije
9550
Kanarski endemični borovi gozdovi
9560
Endemični gozdovi z vrstami brina (Juniperus spp.)
9570
Gozdovi s prevladujočo vrsto Tetraclinis articulate
9580
Sredozemski gozdovi s prevladujočo tiso (Taxus baccata)
9590
Gozdovi s prevladujočo vrsto Cedrus brevifolia (Cedrosetum brevifoliae)
95A0
Visokooromediteranski borovi gozdovi

5.SKUPINA 5: Stepa ter habitati resav in grmišč

Oznaka habitatnega tipa iz Priloge I k Direktivi 92/43/EGS
Ime habitatnega tipa iz Priloge I k Direktivi 92/43/EGS
Stepe na slanih sadrastih tleh
1430
Slanoljubna-nitrofilna grmišča (Pegano-Salsoletea)
1510
Sredozemske slane stepe (Limonietalia)
1520
Iberske združbe na sadrastih tleh (Gypsophiletalia)
Resave in grmišča zmernih območij
4050
Endemične makaroneške resave
4060
Alpske in borealne resave
4070
Ruševje z vrstama Pinus mugo in Rhododendron hirsutum (Mugo-Rhododendretum hirsuti)
4080
Subarktična grmičevja z vrstami vrb (Salix spp.)
40A0
Subkontinentalna predpanonska grmičevja
40B0
Rodopska grmišča s prevladujočo vrsto petoprstnikov Potentilla fruticose
40C0
Pontsko-sarmatska listopadna grmišča
Sklerofilna grmišča (matoral)
5110
Stabilni ksero-termofilni sestoji z navadnim pušpanom (Buxus sempervirens) na skalnatih pobočjih (Berberidion p.p.)
5120
Gorski sestoji vrste Cytisus purgans
5140
Sestoji vrste Cistus palhinhae na vlažnih obmorskih resavah
5210
Drevesasta sklerofilna grmišča z vrstami brina (Juniperus spp.)
5220
Drevesasta sklerofilna grmišča z vrstami čičimaka (Zyziphus spp.)
5230
Drevesasta sklerofilna grmišča z navadnim lovorjem (Laurus nobilis)
5310
Grmišča s prevladujočim navadnim lovorjem (Laurus nobilis)
5320
Nizki sestoji vrst mlečka (Euphorbia spp.) ob klifih
5330
Grmišča termomediteranskih in predpuščavskih območij
5410
Zahodnosredozemske frigane na vrhu klifov (Astragalo-Plantaginetum subulatae)
5420
Frigana z vrsto Sarcopoterium spinosum
5430
Endemične frigane z vegetacijo zveze Euphorbio-Verbascion

6.SKUPINA 6: Skalnati habitati in sipine

Oznaka habitatnega tipa iz Priloge I k Direktivi 92/43/EGS
Ime habitatnega tipa iz Priloge I k Direktivi 92/43/EGS
Obmorski klifi, obale in otočki
1210
Združbe enoletnic na obalnem drobirju
1220
Združbe trajnic na kamnitih obrežjih
1230
Porasli obmorski klifi atlantskih in baltiških obal
1240
Porasli obmorski klifi sredozemskih obal z endemičnimi vrstami rodu Limonium
1250
Porasli obmorski klifi makaroneških obal z endemičnim rastlinstvom
1610
Baltiški otoki eskerji z vegetacijo peščenih, kamnitih in prodnatih obrežij in sublitoralno vegetacijo
1620
Otočki in manjši otoki borealnega Baltika
1640
Peščena obrežja borealnega Baltika z združbami trajnic
Obalne sipine in sipine v celinskih predelih
2110
Nastajajoče premične sipine
2120
Premične sipine vzdolž obrežij z vrsto Ammophila arenaria („bele sipine“)
2130
Ustaljene obalne sipine z zelnato vegetacijo („sive sipine“)
2140
Razapnene ustaljene sipine z vrsto Empetrum nigrum
2150
Atlantske razapnene ustaljene sipine (Calluno-Ulicetea)
2160
Sipine z navadnim rakitovcem Hippophaë rhamnoides
2170
Sipine s podvrsto Salix repens ssp. argentea (Salicion arenariae)
2180
Gozdnate sipine atlantske, celinske in borealne regije
2190
Vlažne sipinske uleknine
2210
Ustaljene obalne sipine z vegetacijo zveze Crucianellion maritimae
2220
Sipine z vrsto Euphorbia terracina
2230
Sipinska travišča reda Malcolmietalia
2240
Sipinska travišča reda Brachypodietalia z enoletnicami
2250
Obalne sipine z vrstami rodu brina (Juniperus spp.)
2260
Sipinska sklerofilna grmišča z vegetacijo reda Cisto-Lavenduletalia
2270
Gozdnate sipine z vrsto Pinus pinea in/ali Pinus pinaster
2310
Suhe peščene resave z vrstami vrese (Calluna spp.) in koščeničice (Genista spp.)
2320
Suhe peščene resave z vrstami vrese (Calluna spp.) in vrsto Empetrum nigrum
2330
Celinske sipine z odprtimi travišči z vrstami rodov Corynephorus in Agrostis
2340
Panonske sipine celinskih predelov
91N0
Grmišča panonskih sipin (Junipero-Populetum albae) v celinskih predelih
Skalnati habitati
8110
Silikatna melišča montanskega pasu do snežne meje (Androsacetalia alpinae in Galeopsietalia ladani)
8120
Karbonatna melišča od montanskega do alpinskega pasu (Thlaspietea rotundifolii)
8130
Zahodnosredozemska in termofilna melišča
8140
Vzhodnosredozemska melišča
8150
Silikatna melišča hribovite srednje Evrope
8160
Srednjeevropska karbonatna melišča v submontanskem in montanskem pasu
8210
Karbonatna skalnata pobočja z vegetacijo skalnih razpok
8220
Silikatna skalnata pobočja z vegetacijo skalnih razpok
8230
Silikatne skale s pionirsko vegetacijo Sedo-Scleranthion ali Sedo albi-Veronicion dillenii
8310
Jame, ki niso odprte za javnost
8320
Polja lave in naravne jame v lavi
8340
Stalni ledeniki

PRILOGA IIMORSKI EKOSISTEMI – HABITATNI TIPI IN SKUPINE HABITATNIH TIPOV IZ ČLENA 5(1) IN (2)

Spodnji seznam vključuje morske habitatne tipe iz člena 5(1) in (2), pa tudi sedem skupin navedenih habitatnih tipov, in sicer 1) podmorski travnik z morsko travo, 2) gozdovi makroalg, 3) z lupinarji poraslo dno, 4) podmorski travnik z apnenčastimi morskimi algami (maerl), 5) podmorski travnik s spužvami, koralami in koraligeni, 6) vrelci in hladni izviri ter 7) mehki sedimenti (ne globje kot 1 000 metrov globine). Predstavljena je tudi povezava s habitatnimi tipi iz Priloge I k Direktivi 92/43/EGS.

Uporabljena klasifikacija morskih habitatov, ki se razlikuje po morskih biogeografskih regijah, je pripravljena v skladu z Evropskim informacijskim sistemom o naravi (EUNIS), kot ga je leta 2022 za tipologijo morskih habitatov revidirala EEA. Informacije o povezanih habitatih, navedenih v Prilogi I k Direktivi 92/43/EGS, temeljijo na prehodu, ki ga je EEA objavila leta 2021Klasifikacija morskih habitatov v EUNIS, 2022,Evropska agencija za okolje..

1.Skupina 1: Podmorski travnik z morsko travo

Oznaka EUNIS
Ime habitatnega tipa EUNIS
Povezana oznaka habitatnega tipa, kot je navedena v Prilogi I k Direktivi 92/43/EGS
Atlantik
MA522
Podmorski travnik z morsko travo na atlantskem litoralnem pesku
1140; 1160
MA623
Podmorski travnik z morsko travo na atlantskem litoralnem mulju
1140; 1160
MB522
Podmorski travnik z morsko travo na atlantskem linfralitoralnem pesku
1110; 1150; 1160
Baltsko morje

MA332
Baltski hidrolitoralni grobi sediment, za katerega je značilna potopljena vegetacija
1130; 1160; 1610; 1620
MA432
Baltski hidrolitoralni premešani sediment, za katerega je značilna potopljena vegetacija
1130; 1140; 1160; 1610
MA532
Baltski hidrolitoralni pesek, za katerega so značilne potopljene ukoreninjene rastline
1130; 1140; 1160; 1610
MA632
Baltski hidrolitoralni mulj, na katerem prevladujejo potopljene ukoreninjene rastline
1130; 1140; 1160; 1650
MB332
Baltski infralitoralni grobi sediment, za katerega so značilne potopljene ukoreninjene rastline
1110; 1160
MB432
Baltski infralitoralni premešani sediment, za katerega so značilne potopljene ukoreninjene rastline
1110; 1160; 1650
MB532
Baltski infralitoralni pesek, za katerega so značilne potopljene ukoreninjene rastline
1110; 1130; 1150; 1160
MB632
Baltski infralitoralni muljni sediment, za katerega so značilne potopljene ukoreninjene rastline
1130; 1150; 1160; 1650
Črno morje

MB546
Travišča z morsko travo in algami s korenikami v sladkovodnem Črnem morju, na katera vpliva infralitoralni muljasti pesek
1110; 1130; 1160
MB547
Črnomorska travišča z morsko travo na zmerno izpostavljenih zgornjih infralitoralnih čistih peskih
1110; 1160
MB548
Črnomorska travišča z morsko travo na spodnjih infralitoralnih peskih
1110; 1160
Sredozemsko morje

MB252
Biocenoza vrste Posidonia oceanica
1120
MB2521
Ekomorfoza travišč vrste Posidonia oceanica v obliki pasov
1120; 1130; 1160
MB2522
Ekomorfoza travišč „koralnega grebena“ Posidonia oceanica
1120; 1130; 1160
MB2523
Facies z odmrlimi „livadami“ Posidonia oceanica z bolj malo epiflore
1120; 1130; 1160
MB2524
Asociacija z vrsto Caulerpa prolifera na podmorskih travnikih s pozejdonko
1120; 1130; 1160
MB5521
Asociacija z vrsto Cymodocea nodosa na dobro premešanih finih peskih
1110; 1130; 1160
MB5534
Asociacija z vrsto Cymodocea nodosa na površinskih muljastih peskih v zavetnih legah
1110; 1130; 1160
MB5535
Asociacija z vrsto Zostera noltei na površinskih muljastih peskih v zavetnih legah
1110; 1130; 1160
MB5541
Asociacija z vrsto Ruppia cirrhosa in/ali vrsto Ruppia maritima na pesku
1110; 1130; 1160
MB5544
Asociacija z vrsto Zostera noltei v evrihalinem ali evritermnem okolju na pesku
1110; 1130; 1160
MB5545
Asociacija z vrsto Zostera marina v evrihalinem ali evritermnem okolju na pesku
1110; 1130; 1160

2.Skupina 2: Gozdovi makroalg

Oznaka EUNIS
Ime habitatnega tipa EUNIS
Povezana oznaka habitatnega tipa, kot je navedena v Prilogi I k Direktivi 92/43/EGS
Atlantik
MA123
Združbe morskih alg na atlantskem litoralnem kamnitem dnu polne slanosti
1160; 1170; 1130
MA125
Fukoidi na atlantskem litoralnem kannitem dnu spremenljive slanosti
1170; 1130
MB121
Združbe kelpa in morskih alg na atlantskem litoralnem kamnitem dnu
1170; 1160
MB123
Združbe kelpa in morskih alg na atlantskem litoralnem kamnitem dnu, na katere so vplivali sediment ali motnje
1170; 1160
MB124
Združbe kelpa na atlantskem litoralnem kamnitem dnu spremenljive slanosti
1170; 1130; 1160
MB321
Združbe kelpa in morskih alg na atlantskem infralitoralnem grobem sediment
1160
MB521
Združbe kelpa in morskih alg na atlantskem infralitoralnem pesku
1160
MB621
Vegetacijske združbe na atlantskem infralitoralnem mulju
1160
Baltsko morje

MA131
Baltsko hidrolitoralno kamnito dno in balvani, za katere so značilne trajne alge
1160; 1170; 1130; 1610; 1620
MB131
Trajne alge na baltskem infralitoralnem kamnitem dnu in balvanih
1170; 1160
MB232
Baltska infralitoralna dna, za katera je značilen školjčni prod
1160; 1110
MB333
Baltski infralitoralni grobi sediment, za katerega so značilne trajne alge
1110; 1160
MB433
Baltski infralitoralni premešani sediment, za katerega so značilne trajne alge
1110; 1130; 1160; 1170
Črno morje

MB144
Črnomorsko izpostavljeno zgornje infralitoralno kamnito dno, na katerem prevladuje mitilid, z algami reda Fucales
1170; 1160
MB149
Črnomorsko zmerno izpostavljeno zgornje infralitoralno kamnito dno, na katerem prevladuje mitilid, z algami reda Fucales
1170; 1160
MB14A
Alge reda Fucales in druge alge na črnomorskem zgornjem infralitoralnem kamnitem dnu v zavetnih legah, dobro osvetljen
1170; 1160
Sredozemsko morje

MA1548
Asociacija z vrsto Fucus virsoides
1160; 1170
MB1512
Asociacija z vrsto Cystoseira tamariscifolia in vrsto Saccorhiza polyschides
1170; 1160
MB1513
Asociacija z vrsto Cystoseira amentacea (var. amentacea, var. stricta, var. spicata)
1170; 1160
MB151F
Asociacija z vrsto Cystoseira brachycarpa
1170; 1160
MB151G
Asociacija z vrsto Cystoseira crinita
1170; 1160
MB151H
Asociacija z vrsto Cystoseira crinitophylla
1170; 1160
MB151J
Asociacija z vrsto Cystoseira sauvageauana
1170; 1160
MB151K
Asociacija z vrsto Cystoseira spinosa
1170; 1160
MB151L
Asociacija z vrsto Sargassum vulgare
1170; 1160
MB151M
Asociacija z vrsto Dictyopteris polypodioides
1170; 1160
MB151W
Asociacija z vrsto Cystoseira compressa
1170; 1160
MB1524
Asociacija z vrsto Cystoseira barbata
1170; 1160
MC1511
Asociacija z vrsto Cystoseira zosteroides
1170; 1160
MC1512
Asociacija z vrsto Cystoseira usneoides
1170; 1160
MC1513
Asociacija z vrsto Cystoseira dubia
1170; 1160
MC1514
Asociacija z vrsto Cystoseira corniculata
1170; 1160
MC1515
Asociacija z vrsto Sargassum spp.
1170; 1160
MC1518
Asociacija z vrsto Laminaria ochroleuca
1170; 1160
MC3517
Asociacija z vrsto Laminaria rodriguezii na detritnem dnu
1160

3.Skupina 3: Z lupinarji poraslo dno

Oznaka EUNIS
Ime habitatnega tipa EUNIS
Povezana oznaka habitatnega tipa, kot je navedena v Prilogi I k Direktivi 92/43/EGS
Atlantik
MA122
Združbe z vrsto Mytilus edulis in/ali združbe loparja na atlantskem litoralnem kamnitem dnu, izpostavljenem valovom
1160; 1170
MA124
Združbe školjk in/ali združbe loparja z morskimi algami na atlantskem litoralnem kamnitem dnu
1160; 1170
MA227
Školjčni grebeni v atlantskem litoralnem območju
1170; 1140
MB222
Školjčni grebeni v atlantskem infralitoralnem območju
1170; 1130; 1160
MC223
Školjčni grebeni v atlantskem cirkalitoralnem območju
1170
Baltsko morje

MB231
Baltska infralitoralna dna, na katerih prevladujejo epibentoške školjke
1170; 1160
MC231
Baltska cirkalitoralna dna, na katerih prevladujejo epibentoške školjke
1170; 1160; 1110
MD231
Baltska cirkalitoralna biogena dna odprtih voda, za katera so značilne epibentoške školjke
1170
MD232
Baltska cirkalitoralna dna s školjčnim prodom odprtih voda, za katera so značilne epibentoške školjke
1170
MD431
Baltska cirkalitoralna premešana dna odprtih voda, za katera so značilne makroskopske epibentoške biotske strukture

MD531
Baltski cirkalitoralni pesek odprtih voda, za katerega so značilne makroskopske epibentoške biotske strukture

MD631
Baltski cirkalitoralni mulj odprtih voda, za katerega so značilne epibentoške školjke

Črno morje

MB141
Črnomorsko spodnje infralitoralno kamnito dno, na katerem prevladujejo nevretenčarji
1170
MB143
Črnomorsko izpostavljeno zgornje infralitoralno kamnito dno, na katerem prevladuje mitilid, s folioznimi algami (ni alg reda Fucales)
1170; 1160
MB148
Črnomorski zmerno izpostavljeno zgornje infralitoralno kamnito dno, na katerem prevladuje mitilid, s folioznimi algami (druge alge, ki niso alge reda Fucales)
1170; 1160
MB242
Školjčna dna v črnomorskem infralitoralnem območju
1170; 1130; 1160
MB243
Grebeni ostrig na črnomorskem spodnje infralitoralnem kamnitem dnu
1170
MB642
Črnomorski infralitoralni terigeni mulji
1160
MC141
Črnomorsko cirkalitoralno kamnito dno, na katerem prevladujejo nevretenčarji
1170
MC241
Školjčna dna na črnomorskih cirkalitoralnih terigenih muljih
1170
MC645
Črnomorski spodnji cirkalitoralni mulj

Sredozemsko morje

MA1544
Facies z vrsto Mytilus galloprovincialis v vodah, obogatenih z organsko snovjo
1160; 1170
MB1514
Facies z vrsto Mytilus galloprovincialis
1170; 1160

Sredozemska infralitoralna ostrižišča

Sredozemska cirkalitoralna ostrižišča

4.Skupina 4: Podmorski travnik z apnenčastimi morskimi algami (maerl)

Oznaka EUNIS
Ime habitatnega tipa EUNIS
Povezana oznaka habitatnega tipa, kot je navedena v Prilogi I k Direktivi 92/43/EGS
Atlantik
MB322
Podmorski travnik z apnenčastimi morskimi algami (maerl) na atlantskem infralitoralnem grobem sedimentu
1110; 1160
MB421
Podmorski travnik z apnenčastimi morskimi algami (maerl) na atlantskem infralitoralnem premešanem sedimentu
1110; 1160
MB622
Podmorski travnik z apnenčastimi morskimi algami (maerl) na atlantskem infralitoralnem muljastem sedimentu
1110; 1160
Sredozemsko morje

MB3511
Asociacija z rodoliti na grobih peskih in finem produ, ki jih mešajo valovi
1110; 1160
MB3521
Asociacija z rodoliti na grobih peskih in finem produ pod vplivom tokov na dnu
1110; 1160
MB3522
Asociacija z maerlom (= asociacija z vrsto Lithothamnion corallioides in vrsto Phymatolithon calcareum) na sredozemskih grobih peskih in produ
1110; 1160
MC3521
Asociacija z rodoliti na obalnih detritnih dnih
1110
MC3523
Asociacija z maerlom (Lithothamnion corallioides in Phymatholithon calcareum) na obalnih detritnih dnih
1110

5.Skupina 5: Podmorski travnik s spužvami, koralami in koraligeni

Oznaka EUNIS
Ime habitatnega tipa EUNIS
Povezana oznaka habitatnega tipa, kot je navedena v Prilogi I k Direktivi 92/43/EGS
Atlantik
MC121
Živalske rušne združbe na atlantskem cirkalitoralnem kamnitem dnu
1170
MC124
Živalske združbe na atlantskem cirkalitoralnem kamnitem dnu spremenljive slanosti
1170; 1130
MC126
Združbe atlantskih cirkalitoralnih jam in previsov
8330; 1170
MC222
Mrzlovodni koralni grebeni v atlantskem cirkalitoralnem območju
1170
MD121
Združbe spužev na atlantskem cirkalitoralnem kamnitem dnu odprtih voda
1170
MD221
Mrzlovodni koralni grebeni v atlantskem cirkalitoralnem območju odprtih voda
1170
ME122
Združbe spužev na atlantskem zgornjem batialnem kamnitem dnu
1170
ME123
Mešane mrzlovodne koralne združbe na atlantskem zgornjem batialnem kamnitem dnu
1170
ME221
Mrzlovodni koralni greben na atlantskem zgornjem batialnem kamnitem dnu
1170
ME322
Mešane mrzlovodne koralne združbe na atlantskem zgornjem batialnem grobem sedimentu

ME324
Združbe spužev na atlantskem zgornjem batialnem grobem sedimentu

ME422
Združbe spužev na atlantskem zgornjem batialnem premešanem sedimentu

ME623
Združbe spužev na atlantskem zgornjem batialnem mulju

ME624
Pokončno koralno polje na atlantskem zgornjem batialnem mulju

MF121
Mešana mrzlovodna koralna skupnost na atlantskem spodnjem batialnem kamnitem dnu
1170
MF221
Atlantski spodnji batialni mrzlovodni koralni greben
1170
MF321
Mešana mrzlovodna koralna skupnost na atlantskem spodnjem batialnem grobem sedimentu

MF622
Združbe spužev na atlantskem spodnjem batialnem mulju

MF623
Pokončno koralno polje na atlantskem spodnjem batialnem mulju

Baltsko morje

MB138
Baltsko infralitoralno kamnito dno in balvani, za katere so značilne epibentoške spužve
1170; 1160
MB43A
Baltski infralitoralni premešani sediment, za katerega so značilne epibentoške spužve (Porifera)
1160; 1170
MC133
Baltsko cirkalitoralno kamnito dno in balvani, za katere so značilni epibentoški ožigalkarji
1170; 1160
MC136
Baltsko cirkalitoralno kamnito dno in balvani, za katere so značilne epibentoške spužve
1170; 1160
MC433
Baltski cirkalitoralni premešani sediment, za katerega so značilni epibentoški ožigalkarji
1160; 1170
MC436
Baltski cirkalitoralni premešani sediment, za katerega so značilne epibentoške spužve
1160
Črno morje

MD24
Črnomorski cirkalitoralni biogeni habitati odprtih voda
1170
ME14
Črnomorsko zgornje batialno kamnito dno
1170
ME24
Črnomorski zgornji batialni biogeni habitat
1170
MF14
Črnomorsko spodnje batialno kamnito dno
1170
Sredozemsko morje

MB151E
Facies z vrsto Cladocora caespitosa
1170; 1160
MB151Q
Facies z vrsto Astroides calycularis
1170; 1160
MB151α
Facies in asociacija koraligene biocenoze (v enklavi)
1170; 1160
MC1519
Facies z vrsto Eunicella cavolini
1170; 1160
MC151A
Facies z vrsto Eunicella singularis
1170; 1160
MC151B
Facies z vrsto Paramuricea clavata
1170; 1160
MC151E
Facies z vrsto Leptogorgia sarmentosa
1170; 1160
MC151F
Facies z vrsto Anthipatella subpinnata in redke rdeče alge
1170; 1160
MC151G
Facies z ogromnimi spužvami in redkimi rdečimi algami
1170; 1160
MC1522
Facies z vrsto Corallium rubrum
8330; 1170
MC1523
Facies z vrsto Leptopsammia pruvoti
8330; 1170
MC251
Koraligene platforme
1170
MC6514
Facies lepljivih muljev z vrsto Alcyonium palmatum in vrsto Parastichopus regalis na cirkalitoralnem mulju
1160
MD151
Biocenoza sredozemskega kamnitega dna na robovih šelfov
1170
MD25
Sredozemski cirkalitoralni biogeni habitati odprtih voda
1170
MD6512
Facies lepljivih muljev z vrsto Alcyonium palmatum in vrsto Parastichopus regalis na spodnjem cirkalitoralnem mulju

ME1511
Sredozemski zgornji batialni grebeni vrste Lophelia pertusa
1170
ME1512
Sredozemski zgornji batialni grebeni vrste Madrepora oculata
1170
ME1513
Sredozemski zgornji batialni grebeni vrste Madrepora oculata in vrste Lophelia pertusa
1170
ME6514
Sredozemske zgornje batialne facies z vrsto Pheronema carpenteri

MF1511
Sredozemski spodnji batialni grebeni vrste Lophelia pertusa
1170
MF1512
Sredozemski spodnji batialni grebeni vrste Madrepora oculata
1170
MF1513
Sredozemski spodnji batialni grebeni vrste Madrepora oculata in vrste Lophelia pertusa
1170
MF6511
Sredozemske spodnje batialne facies s peščenimi mulji z vrsto Thenea muricata

MF6513
Sredozemske spodnje batialne facies s kompaktnimi mulji z vrsto Isidella elongata

6.Skupina 6: Vrelci in hladni izviri

Oznaka EUNIS
Ime habitatnega tipa EUNIS
Povezana oznaka habitatnega tipa, kot je navedena v Prilogi I h kodam iz Direktive 92/43/EGS
Atlantik
MB128
Vrelci in hladni izviri v atlantskem infralitoralnem kamnitem dnu
1170; 1160; 1180
MB627
Vrelci in hladni izviri v atlantskem infralitoralnem mulju
1130; 1160
MC127
Vrelci in hladni izviri v atlantskem cirkalitoralnem kamnitem dnu
1170; 1180
MC622
Vrelci in hladni izviri v atlantskem cirkalitoralnem mulju
1160
MD122
Vrelci in hladni izviri v atlantskem cirkalitoralnem kamnitem dnu odprtih voda
1170
MD622
Vrelci in hladni izviri v atlantskem cirkalitoralnem mulju odprtih voda

7.Skupina 7: Mehki sedimenti (ne globje kot 1 000 metrov globine)

Oznaka EUNIS
Ime habitatnega tipa EUNIS
Povezana oznaka habitatnega tipa, kot je navedena v Prilogi I k Direktivi 92/43/EGS
Atlantik
MA32
Atlantski litoralni grobi sediment
1130; 1160
MA42
Atlantski litoralni premešani sediment
1130; 1140; 1160
MA52
Atlantski litoralni pesek
1130; 1140; 1160
MA62
Atlantski litoralni mulj
1130; 1140; 1160
MB32
Atlantski infralitoralni grobi sediment
1110; 1130; 1160
MB42
Atlantski infralitoralni premešani sediment
1110; 1130; 1150; 1160
MB52
Atlantski infralitoralni pesek
1110; 1130; 1150; 1160
MB62
Atlantski infralitoralni mulj
1110; 1130; 1160
MC32
Atlantski cirkalitoralni grobi sediment
1110; 1160
MC42
Atlantski cirkalitoralni premešani sediment
1110; 1160
MC52
Atlantski cirkalitoralni pesek
1110; 1160
MC62
Atlantski cirkalitoralni mulj
1160
MD32
Atlantski cirkalitoralni grobi sediment odprtih voda

MD42
Atlantski cirkalitoralni premešani sediment odprtih voda

MD52
Atlantski cirkalitoralni pesek odprtih voda

MD62
Atlantski cirkalitoralni mulj odprtih voda

ME32
Atlantski zgornji batialni grobi sediment

ME42
Atlantski zgornji batialni premešani sediment

ME52
Atlantski zgornji batialni pesek

ME62
Atlantski zgornji batialni mulj

MF32
Atlantski spodnji batialni grobi sediment

MF42
Atlantski spodnji batialni premešani sediment

MF52
Atlantski spodnji batialni pesek

MF62
Atlantski spodnji batialni mulj

Baltsko morje

MA33
Baltski hidrolitoralni grobi sediment
1130; 1160; 1610; 1620
MA43
Baltski hidrolitoralni premešani sediment
1130; 1140; 1160; 1610
MA53
Baltski hidrolitoralni pesek
1130; 1140; 1160; 1610
MA63
Baltski hidrolitoralni mulj
1130; 1140; 1160; 1650
MB33
Baltski infralitoralni grobi sediment
1110; 1150; 1160
MB43
Baltski infralitoralni premešani sediment
1110; 1130; 1150; 1160; 1170; 1650
MB53
Baltski infralitoralni pesek
1110; 1130; 1150; 1160
MB63
Baltski infralitoralni mulj
1130; 1150; 1160; 1650
MC33
Baltski cirkalitoralni grobi sediment
1110; 1160
MC43
Baltski cirkalitoralni premešani sediment
1160; 1170
MC53
Baltski cirkalitoralni pesek
1110; 1160
MC63
Baltski cirkalitoralni mulj
1160; 1650
MD33
Baltski cirkalitoralni grobi sediment odprtih voda

MD43
Baltski cirkalitoralni premešani sediment odprtih voda

MD53
Baltski cirkalitoralni pesek odprtih voda

MD63
Baltski cirkalitoralni mulj odprtih voda

Črno morje

MA34
Črnomorski litoralni grobi sediment
1160
MA44
Črnomorski litoralni premešani sediment
1130; 1140; 1160
MA54
Črnomorski litoralni pesek
1130; 1140; 1160
MA64
Črnomorski litoralni mulj
1130; 1140; 1160
MB34
Črnomorski infralitoralni grobi sediment
1110; 1160
MB44
Črnomorski infralitoralni premešani sediment
1110; 1170
MB54
Črnomorski infralitoralni pesek
1110; 1130; 1160
MB64
Črnomorski infralitoralni mulj
1130; 1160
MC34
Črnomorski cirkalitoralni grobi sediment
1160
MC44
Črnomorski cirkalitoralni premešani sediment

MC54
Črnomorski cirkalitoralni pesek
1160
MC64
Črnomorski cirkalitoralni mulj
1130; 1160
MD34
Črnomorski cirkalitoralni grobi sediment odprtih voda

MD44
Črnomorski cirkalitoralni premešani sediment odprtih voda

MD54
Črnomorski cirkalitoralni pesek odprtih voda

MD64
Črnomorski cirkalitoralni mulj odprtih voda

Sredozemsko morje

MA35
Sredozemski litoralni grobi sediment
1160; 1130
MA45
Sredozemski litoralni premešani sediment
1140; 1160
MA55
Sredozemski litoralni pesek
1130; 1140; 1160
MA65
Sredozemski litoralni mulj
1130; 1140; 1150; 1160
MB35
Sredozemski infralitoralni grobi sediment
1110; 1160
MB45
Sredozemski infralitoralni premešani sediment

MB55
Sredozemski infralitoralni pesek
1110; 1130; 1150; 1160
MB65
Sredozemski infralitoralni mulj
1130; 1150
MC35
Sredozemski cirkalitoralni grobi sediment
1110; 1160
MC45
Sredozemski cirkalitoralni premešani sediment

MC55
Sredozemski cirkalitoralni pesek
1110; 1160
MC65
Sredozemski cirkalitoralni mulj
1130; 1160
MD35
Sredozemski cirkalitoralni grobi sediment odprtih voda

MD45
Sredozemski cirkalitoralni premešani sediment odprtih voda

MD55
Sredozemski cirkalitoralni pesek odprtih voda

MD65
Sredozemski cirkalitoralni mulj odprtih voda

ME35
Sredozemski zgornji batialni grobi sediment

ME45
Sredozemski zgornji batialni premešani sediment

ME55
Sredozemski zgornji batialni pesek

ME65
Sredozemski zgornji batialni mulj

MF35
Sredozemski spodnji batialni grobi sediment

MF45
Sredozemski spodnji batialni premešani sediment

MF55
Sredozemski spodnji batialni pesek

MF65
Sredozemski spodnji batialni mulj

PRILOGA IIIMORSKE VRSTE IZ ČLENA 5(5)

(1)škratji pilar (Pristis clavata);

(2)drobnozobi pilar (Pristis pectinata);

(3)pilar (Pristis pristis);

(4)morski pes orjak (Cetorhinus maximus) in beli morski volk (Carcharodon carcharias);

(5)gladki svetilec (Etmopterus pusillus);

(6)Alfredova manta (Mobula alfredi);

(7)manta (Mobula birostris);

(8)vražja manta (Mobula mobular);

(9)mala gvinejska manta (Mobula rochebrunei);

(10)japonska manta (Mobula japanica);

(11)gladkorepa manta (Mobula thurstoni);

(12)dolgoroga manta (Mobula eregoodootenkee);

(13)srpastokrila manta (Mobula tarapacana);

(14)kratkokrila manta (Mobula kuhlii);

(15)mala vražja manta (Mobula hypostoma);

(16)norveška kljunata raža (Dipturus nidarosiensis);

(17)bela raža (Rostroraja alba);

(18)goslaši (Rhinobatidae);

(19)sklat (Squatina squatina);

(20)atlantski losos (Salmo salar);

(21)morska postrv (Salmo trutta);

(22)nosata ozimica (Coregonus oxyrhynchus).

PRILOGA IVSEZNAM KAZALNIKOV BIOTSKE RAZNOVRSTNOSTI ZA KMETIJSKE EKOSISTEME IZ ČLENA 11(2)

Kazalnik
Opis, enote in metodologija za določanje in spremljanje kazalnika
Indeks travniških metuljev
Opis: Ta kazalnik sestavljajo vrste, za katere se šteje, da so značilne za evropska travišča, ki so prisotne v velikem delu Evrope in jih zajema večina programov spremljanja metuljev. Temelji na geometrični sredini trendov vrst.
Enota: indeks.
Metodologija: Kot jo je oblikovala in jo uporablja organizacija Butterfly Conservation Europe, Van Swaay, C.A.M, Assessing Butterflies in Europe - Butterfly Indicators 1990–2018, tehnično poročilo, organizacija Butterfly Conservation Europe, 2020.
Zaloge organskega ogljika v obdelovanih mineralnih tleh
Opis: Ta kazalnik opisuje zaloge organskega ogljika v obdelovalnih mineralnih tleh v globini od 0 do 30 cm.
Enota: tone organskega ogljika/ha
Metodologija: Določena v Prilogi V k Uredbi (EU) 2018/1999 v skladu s smernicami IPCC za nacionalne evidence toplogrednih plinov iz leta 2006 in podprta s statističnim raziskovanjem rabe in pokrovnosti tal (LUCAS), Jones A. in drugi, LUCAS Soil 2022, tehnično poročilo Skupnega raziskovalnega središča, Urad za publikacije Evropske unije, 2021.
Delež kmetijskih površin z visokoraznovrstnimi krajinskimi značilnostmi
Opis: Visokoraznovrstne krajinske značilnosti, kot so varovalni pasovi, mejice, posamezna drevesa ali skupine dreves, drevoredi, robovi polja, zaplate, jarki, potoki, majhna mokrišča, terase, kamnita znamenja, kamniti zidovi, majhni ribniki in kulturne značilnosti, so elementi stalne naravne ali polnaravne vegetacije v kmetijskem okviru, ki zagotavljajo ekosistemske storitve in podporo biotski raznovrstnosti.
V ta namen morajo biti krajinske značilnosti izpostavljene čim manj negativnim zunanjim motnjam, da bi zagotovile varne habitate za različne taksone, in morajo zato izpolnjevati naslednje pogoje:
(a)ne smejo se uporabljati za kmetijsko proizvodnjo (vključno s pašo ali proizvodnjo krme), razen če je takšna uporaba nujna za ohranjanje biotske raznovrstnosti, in
(b)ni jih dovoljeno gnojiti ali obdelovati s pesticidi, razen obdelave s hlevskim gnojem z majhnimi vložki.
Neobdelana zemljišča, vključno z začasno neobdelanimi, lahko štejejo za visokoraznovrstne krajinske značilnosti, če izpolnjujejo merili, določeni na podlagi točk (a) in (b) drugega odstavka. Produktivna drevesa, ki so del trajnostnih agrogozdarskih sistemov, ali drevesa v obsežnih starih sadovnjakih na trajnih traviščih ter produktivni elementi v ▌živih mejah lahko prav tako štejejo za visokoraznovrstne krajinske značilnosti, če izpolnjujejo merilo, določeno na podlagi točke (b) drugega odstavka, in če pobiranje pridelkov poteka le takrat, ko ne ogroža visokih ravni biotske raznovrstnosti.

Enota: odstotek (delež kmetijske površine v uporabi).
Metodologija: Oblikovana v okviru kazalnika I.21, Priloga I k Uredbi (EU) 2021/2115, na podlagi zadnje posodobljene različice LUCAS za krajinske elemente, Ballin M. in drugi, Redesign sample for Land Use/Cover Area frame Survey (LUCAS), Eurostat, 2018, in za neobdelana zemljišča, Farm Structure, Reference Metadata in Single Integrated Metadata Structure, spletna objava, Eurostat, ter po potrebi metodologija, kot jo v skladu s členom 11(7) te uredbe razvijejo države članice za visokoraznovrstne krajinske značilnosti, ki niso zajete v navedeni metodologiji.
Metodologija LUCAS se redno posodablja, da se izboljša zanesljivost podatkov, ki jih države članice na ravni Unije in na nacionalni ravni uporabljajo pri izvajanju svojih nacionalnih načrtov za obnovo.

PRILOGA VINDEKS SPLOŠNO RAZŠIRJENIH PTIC KMETIJSKE KRAJINE NA NACIONALNI RAVNI

Opis

V indeksu splošno razširjenih ptic kmetijske krajine so povzeti trendi populacij običajnih in splošno razširjenih ptic kmetijske krajine. Indeks se uporablja za oceno stanja biotske raznovrstnosti v kmetijskih ekosistemih v Evropi. Nacionalni indeks splošno razširjenih ptic kmetijske krajine je zbirni indeks več vrst, s katerim se meri stopnja spremembe relativne številčnosti vrst ptic kmetijske krajine na izbranih območjih raziskav na nacionalni ravni. Navedeni indeks temelji na posebej izbranih vrstah, ki jim habitati kmetijske krajine omogočajo prehranjevanje ali gnezdenje ali oboje. Nacionalni indeksi splošno razširjenih ptic kmetijske krajine temeljijo na skupinah vrst, pomembnih za posamezno državo članico. Nacionalni indeks splošno razširjenih ptic kmetijske krajine se izračuna glede na osnovno leto, v katerem je vrednost indeksa navadno nastavljena na 100. Vrednosti trendov izražajo spremembo skupne populacije v velikosti populacij sestavnih ptic kmetijske krajine v določenem obdobju let.

Metodologija: Brlík in drugi (2021), Long-term and large-scale multispecies dataset tracking population changes of common European breeding birds (Dolgoročno in obsežno spremljanje sprememb v populacijah splošno razširjenih evropskih ptic gnezdilk na podlagi nabora podatkov za več vrst). Znanstveni podatki 8, 21. https://doi.org/10.1038/s41597-021-00804-2.

„Države članice s populacijami ptic kmetijske krajine, ki so bile v zgodovini bolj izčrpane“ pomeni države članice, v katerih je pri več kot polovici vrst, ki prispevajo k nacionalnemu indeksu splošno razširjenih ptic kmetijske krajine, dolgoročni trend populacije negativen. V državah članicah, v katerih informacije o dolgoročnih trendih populacije za nekatere vrste niso na voljo, se uporabljajo informacije evropskega stanja vrst.

Te države članice so:

Češka

Danska

Nemčija

Estonija

Španija

Francija

Italija

Luksemburg

Madžarska

Nizozemska

Finska

„Države članice s populacijami ptic kmetijske krajine, ki so bile v zgodovini manj izčrpane“ pomeni države članice, v katerih je pri manj kot polovici vrst, ki prispevajo k nacionalnemu indeksu splošno razširjenih ptic kmetijske krajine, dolgoročni trend populacije negativen. V državah članicah, v katerih informacije o dolgoročnih trendih populacije za nekatere vrste niso na voljo, se uporabljajo informacije evropskega stanja vrst.

Te države članice so:

Belgija

Bolgarija

Irska

Grčija

Hrvaška

Ciper

Latvija

Litva

Malta

Avstrija

Poljska

Portugalska

Romunija

Slovenija

Slovaška

Švedska

Seznam vrst, ki se uporablja za indeks splošno razširjenih ptic kmetijske krajine v državah članicah

Belgium - Flandrija
Belgium - Valonija
Alauda arvensis
Alauda arvensis
Anthus pratensis
Anthus pratensis
Emberiza citrinella
Corvus frugilegus
Falco tinnunculus
Emberiza citrinella
Haematopus ostralegu
Falco tinnunculus
Hirundo rustica
Hirundo rustica
Limosa limosa
Lanius collurio
Linaria cannabina
Linaria cannabina
Motacilla flava
Miliaria calandra
Numenius arquata
Motacilla flava
Passer montanus
Passer montanus
Perdix perdix
Perdix perdix
Saxicola torquatus
Saxicola torquatus
Sylvia communis
Streptopelia turtur
Vanellus vanellus
Sturnus vulgaris

Sylvia communis

Vanellus vanellus

Bolgarija
Alauda arvensis
Carduelis carduelis
Coturnix coturnix
Corvus frugilegus
Emberiza hortulana
Emberiza melanocephala
Falco tinnunculus
Galerida cristata
Hirundo rustica
Lanius collurio
Linaria cannabina
Miliaria calandra
Motacilla flava
Perdix perdix
Passer montanus
Sylvia communis
Streptopelia turtur
Sturnus vulgaris
Upupa epops

Češka
Alauda arvensis
Anthus pratensis
Ciconia ciconia
Corvus frugilegus
Emberiza citronella
Falco tinnunculus
Hirundo rustica
Lanius collurio
Linaria cannabina
Miliaria calandra
Motacilla flava
Passer montanus
Perdix perdix
Saxicola rubetra
Saxicola torquatus
Serinus serinus
Streptopelia turtur
Sturnus vulgaris
Sylvia communis
Vanellus vanellus

Danska
Alauda arvensis
Anthus pratensis
Carduelis carduelis
Corvus corone
Corvus frugilegus
Emberiza citronella
Falco tinnunculus
Gallinago gallinago
Hirundo rustica
Lanius collurio
Linaria cannabina
Miliaria calandra
Motacilla alba
Motacilla flava
Oenanthe oenanthe
Passer montanus
Perdix perdix
Saxicola rubetra
Sylvia communis
Sylvia curruca
Turdus pilaris
Vanellus vanellus

Nemčija
Alauda arvensis
Athene noctua
Emberiza citronella
Lanius collurio
Limosa limosa
Lullula arborea
Miliaria calandra
Milvus milvus
Saxicola rubetra
Vanellus vanellus

Estonija
Alauda arvensis
Anthus pratensis
Corvus frugilegus
Emberiza citronella
Hirundo rustica
Lanius collurio
Linaria cannabina
Motacilla flava
Passer montanus
Saxicola rubetra
Streptopelia turtur
Sturnus vulgaris
Sylvia communis
Vanellus vanellus

Irska
Carduelis carduelis
Columba oenas
Columba palumbus
Corvus cornix
Corvus frugilegus
Corvus monedula
Emberiza citronella
Falco tinnunculus
Fringilla coelebs
Hirundo rustica
Chloris chloris
Linaria cannabina
Motacilla alba
Passer domesticus
Phasianus colchicus
Pica pica
Saxicola torquatus
Sturnus vulgaris

Grčija
Alauda arvensis
Apus apus
Athene noctua
Calandrella brachydactyla
Carduelis carduelis
Carduelis chloris
Ciconia ciconia
Corvus corone
Corvus monedula
Delichon urbicum
Emberiza cirlus
Emberiza hortulana
Emberiza melanocephala
Falco naumanni
Falco tinnunculus
Galerida cristata
Hirundo daurica
Hirundo rustica
Lanius collurio
Lanius minor
Lanius senator
Linaria cannabina
Lullula arborea
Luscinia megarhynchos
Melanocorypha calandra
Miliaria calandra
Motacilla flava
Oenanthe hispanica
Oenanthe oenanthe
Passer domesticus
Passer hispaniolensis
Passer montanus
Pica pica
Saxicola rubetra
Saxicola torquatus
Streptopelia decaocto
Streptopelia turtur
Sturnus vulgaris
Sylvia melanocephala
Upupa epops

Španija
Alauda arvensis
Alectoris rufa
Athene noctua
Calandrella brachydactyla
Carduelis carduelis
Cisticola juncidis
Corvus monedula
Coturnix coturnix
Emberiza calandra
Falco tinnunculus
Galerida cristata
Hirundo rustica
Linaria cannabina
Melanocorypha calandra
Merops apiaster
Oenanthe hispanica
Passer domesticus
Passer montanus
Pica pica
Pterocles orientalis
Streptopelia turtur
Sturnus unicolor
Tetrax tetrax
Upupa epops

Francija
Alauda arvensis
Alectoris rufa
Anthus campestris
Anthus pratensis
Buteo buteo
Corvus frugilegus
Coturnix coturnix
Emberiza cirlus
Emberiza citronella
Emberiza hortulana
Falco tinnunculus
Galerida cristata
Lanius collurio
Linaria cannabina
Lullula arborea
Melanocorypha calandra
Motacilla flava
Oenanthe oenanthe
Perdix perdix
Saxicola torquatus
Saxicola rubetra
Sylvia communis
Upupa epops
Vanellus vanellus

Hrvaška
Alauda arvensis
Anthus campestris
Anthus trivialis
Carduelis carduelis
Coturnix coturnix
Emberiza cirlus
Emberiza citronella
Emberiza melanocephala
Falco tinnunculus
Galerida cristata
Jynx torquilla
Lanius collurio
Lanius senator
Linaria cannabina
Lullula arborea
Luscinia megarhynchos
Miliaria calandra
Motacilla flava
Oenanthe hispanica
Oriolus oriolus
Passer montanus
Pica pica
Saxicola rubetra
Saxicola torquatus
Streptopelia turtur
Sylvia communis
Upupa epops
Vanellus vanellus

Italija
Alauda arvensis
Anthus campestris
Calandrella brachydactyla
Carduelis carduelis
Carduelis chloris
Corvus cornix
Emberiza calandra
Emberiza hortulana
Falco tinnunculus
Galerida cristata
Hirundo rustica
Jynx torquilla
Lanius collurio
Luscinia megarhynchos
Melanocorypha calandra
Motacilla alba
Motacilla flava
Oriolus oriolus
Passer domesticus italiae
Passer hispaniolensis
Passer montanus
Pica pica
Saxicola torquatus
Serinus serinus
Streptopelia turtur
Sturnus unicolor
Sturnus vulgaris
Upupa epops

Ciper
Alectoris chukar
Athene noctua
Carduelis carduelis
Cisticola juncidis
Clamator glandarius
Columba palumbus
Coracias garrulus
Corvus corone cornix
Coturnix coturnix
Emberiza calandra
Emberiza melanocephala
Falco tinnunculus
Francolinus francolinus
Galerida cristata
Hirundo rustica
Chloris chloris
Iduna pallida
Linaria cannabina
Oenanthe cypriaca
Parus major
Passer hispaniolensis
Pica pica
Streptopelia turtur
Sylvia conspicillata
Sylvia melanocephala

Latvija
Acrocephalus palustris
Alauda arvensis
Anthus pratensis
Carduelis carduelis
Carpodacus erythrinus
Ciconia ciconia
Crex crex
Emberiza citronella
Lanius collurio
Locustella naevia
Motacilla flava
Passer montanus
Saxicola rubetra
Sturnus vulgaris
Sylvia communis
Vanellus vanellus

Litva
Alauda arvensis
Anthus pratensis
Carduelis carduelis
Ciconia ciconia
Crex crex
Emberiza citronella
Hirundo rustica
Lanius collurio
Motacilla flava
Passer montanus
Saxicola rubetra
Sturnus vulgaris
Sylvia communis
Vanellus vanellus

Luksemburg
Alauda arvensis
Emberiza citronella
Lanius collurio
Linaria cannabina
Passer montanus
Saxicola torquatus
Sylvia communis

Madžarska
Alauda arvensis
Anthus campestris
Coturnix coturnix
Emberiza calandra
Falco tinnunculus
Galerida cristata
Lanius collurio
Lanius minor
Locustella naevia
Merops apiaster
Motacilla flava
Perdix perdix
Sturnus vulgaris
Sylvia communis
Sylvia nisoria
Vanellus vanellus

Malta
Calandrella brachydactyla
Linaria cannabina
Cettia cetti
Cisticola juncidis
Coturnix coturnix
Emberiza calandra
Lanius senator
Monticola solitarius
Passer hispaniolensis
Passer montanus
Serinus serinus
Streptopelia decaocto
Streptopelia turtur
Sturnus vulgaris
Sylvia conspicillata
Sylvia melanocephala

Nizozemska
Alauda arvensis
Anthus pratensis
Athene noctua
Calidris pugnax
Carduelis carduelis
Corvus frugilegus
Coturnix coturnix
Emberiza citronella
Falco tinnunculus
Gallinago gallinago
Haematopus ostralegus
Hippolais icterina
Hirundo rustica
Limosa limosa
Miliaria calandra
Motacilla flava
Numenius arquata
Passer montanus
Perdix perdix
Saxicola torquatus
Spatula clypeata
Streptopelia turtur
Sturnus vulgaris
Sylvia communis
Tringa totanus
Turdus viscivorus
Vanellus vanellus

Avstrija
Acrocephalus palustris
Alauda arvensis
Anthus spinoletta
Anthus trivialis
Carduelis carduelis
Emberiza citronella
Falco tinnunculus
Jynx torquilla
Lanius collurio
Linaria cannabina
Lullula arborea
Miliaria calandra
Oenanthe oenanthe
Passer montanus
Perdix perdix
Saxicola rubetra
Saxicola torquatus
Serinus citrinella
Serinus serinus
Streptopelia turtur
Sturnus vulgaris
Sylvia communis
Turdus pilaris
Vanellus vanellus

Poljska
Alauda arvensis
Anthus pratensis
Ciconia ciconia
Emberiza citronella
Emberiza hortulana
Falco tinnunculus
Galerida cristata
Hirundo rustica
Lanius collurio
Limosa limosa
Linaria cannabina
Miliaria calandra
Motacilla flava
Passer montanus
Saxicola torquatus
Saxicola rubetra
Serinus serinus
Streptopelia turtur
Sturnus vulgaris
Sylvia communis
Upupa epops
Vanellus vanellus

Portugalska
Athene noctua
Bubulcus ibis
Carduelis carduelis
Chloris chloris
Ciconia ciconia
Cisticola juncidis
Coturnix coturnix
Delichon urbicum
Emberiza cirlus
Falco tinnunculus
Galerida cristata
Hirundo rustica
Lanius meridionalis
Linaria cannabina
Merops apiaster
Miliaria calandra
Milvus migrans
Passer domesticus
Pica pica
Saxicola torquatus
Serinus serinus
Sturnus unicolor
Upupa epops

Romunija
Alauda arvensis
Anthus campestris
Calandrella brachydactyla
Ciconia ciconia
Corvus frugilegus
Emberiza calandra
Emberiza citronella
Emberiza hortulana
Emberiza melanocephala
Falco tinnunculus
Galerida cristata
Hirundo rustica
Lanius collurio
Lanius minor
Linaria cannabina
Melanocorypha calandra
Motacilla flava
Passer montanus
Perdix perdix
Saxicola rubetra
Saxicola torquatus
Streptopelia turtur
Sturnus vulgaris
Sylvia communis
Upupa epops
Vanellus vanellus

Slovenija
Acrocephalus palustris
Alauda arvensis
Anthus trivialis
Carduelis carduelis
Columba oenas
Columba palumbus
Emberiza calandra
Emberiza cirlus
Emberiza citronella
Falco tinnunculus
Galerida cristata
Hirundo rustica
Jynx torquilla
Lanius collurio
Linaria cannabina
Lullula arborea
Luscinia megarhynchos
Motacilla flava
Passer montanus
Phoenicurus phoenicurus
Picus viridis
Saxicola rubetra
Saxicola torquatus
Serinus serinus
Streptopelia turtur
Sturnus vulgaris
Sylvia communis
Upupa epops
Vanellus vanellus

Slovaška
Alauda arvensis
Carduelis carduelis
Emberiza calandra
Emberiza citronella
Falco tinnunculus
Hirundo rustica
Chloris chloris
Lanius collurio
Linaria cannabina
Locustella naevia
Motacilla flava
Passer montanus
Saxicola rubetra
Saxicola torquatus
Serinus serinus
Streptopelia turtur
Sturnus vulgaris
Sylvia communis
Sylvia nisoria
Vanellus vanellus

Finska
Alauda arvensis
Anthus pratensis
Corvus monedula
Crex crex
Delichon urbica
Emberiza hortulana
Hirundo rustica
Numenius arquata
Passer montanus
Saxicola rubertra
Sturnus vulgaris
Sylvia communis
Turdus pilaris
Vanellus vanellus

Švedska
Alauda arvensis
Anthus pratensis
Corvus frugilegus
Emberiza citronella
Emberiza hortulana
Falco tinnunculus
Hirundo rustica
Lanius collurio
Linaria cannabina
Motacilla flava
Passer montanus
Saxicola rubetra
Sturnus vulgaris
Sylvia communis
Vanellus vanellus

PRILOGA VISEZNAM KAZALNIKOV BIOTSKE RAZNOVRSTNOSTI ZA GOZDNE EKOSISTEME IZ ČLENA 12(2) IN (3)

Kazalnik
Opis, enote in metodologija za določanje in spremljanje kazalnika
Stoječi odmrli les
Opis: Ta kazalnik kaže količino nežive stoječe lesne biomase v gozdu in na drugi gozdni površini.
Enota: m3/ha.
Metodologija: Oblikovana in uporabljana v okviru konference FOREST EUROPE, State of Europe’s Forests 2020, FOREST EUROPE 2020, in opisa nacionalnih popisov gozdov v Tomppo E. in drugi, National Forest Inventories, Pathways for Common Reporting, Springer, 2010, in ob upoštevanju metodologije, kot je določena v Prilogi V k Uredbi (EU) 2018/1999 v skladu s smernicami IPCC za nacionalne evidence toplogrednih plinov iz leta 2006.
Ležeči odmrli les
Opis: Ta kazalnik kaže količino nežive lesne biomase, ki leži na tleh v gozdu in na drugi gozdni površini.
Enota: m3/ha.
Metodologija: Oblikovana in uporabljana v okviru konference FOREST EUROPE, State of Europe’s Forests 2020, FOREST EUROPE 2020, in opisa nacionalnih popisov gozdov v Tomppo E. in drugi, National Forest Inventories, Pathways for Common Reporting, Springer, 2010, in ob upoštevanju metodologije, kot je določena v Prilogi V k Uredbi (EU) 2018/1999 v skladu s smernicami IPCC za nacionalne evidence toplogrednih plinov iz leta 2006.
Delež gozdov z neenakomerno starostno strukturo
Opis: Ta kazalnik se nanaša na delež gozdov, na voljo za oskrbo z lesom, z neenakomerno starostno strukturo v primerjavi z gozdovi z enakomerno starostno strukturo.
Enota: odstotek gozdov, na voljo za oskrbo z lesom, z neenakomerno starostno strukturo.
Metodologija: Oblikovana in uporabljana v okviru konference FOREST EUROPE, State of Europe’s Forests 2020, FOREST EUROPE 2020, in opisa nacionalnih popisov gozdov v Tomppo E. in drugi, National Forest Inventories, Pathways for Common Reporting, Springer, 2010.
Gozdna povezljivost
Opis: Gozdna povezljivost je stopnja kompaktnosti območij, pokritih z gozdom. Opredeljena je v razponu od 0 do 100.
Enota: indeks.
Metodologija: Kot jo je razvila Organizacija Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO), Vogt P. in drugi, FAO – State of the World’s Forests: Forest Fragmentation, tehnično poročilo Skupnega raziskovalnega središča, Urad za publikacije Evropske unije, Luxembourg, 2019.
Indeks splošno razširjenih gozdnih ptic
Opis: Kazalnik gozdnih ptic opisuje trende na področju številčnosti splošno razširjenih gozdnih ptic na njihovih evropskih območjih, kakor se spreminjajo skozi čas. Je zbirni indeks, ustvarjen na podlagi podatkov opazovanja značilnosti vrst ptic v gozdnih habitatih Evrope. Indeks temelji na posebnem seznamu vrst posamezne države članice.
Enota: indeks.
Metodologija: Brlík in drugi Long-term and large-scale multispecies dataset tracking population changes of common European breeding birds (Dolgoročno in obsežno spremljanje sprememb v populacijah splošno razširjenih evropskih ptic gnezdilk na podlagi nabora podatkov za več vrst), Sci Data 8, 21. 2021.
Zaloge organskega ogljika
Opis: Ta kazalnik opisuje zaloge organskega ogljika v stelji in mineralnih tleh v globini od 0 do 30 cm v gozdnih ekosistemih.
Enota: tone organskega ogljika/ha.
Metodologija: Določena v Prilogi V k Uredbi (EU) 2018/1999 v skladu s smernicami IPCC za nacionalne evidence toplogrednih plinov iz leta 2006 in podprta s statističnim raziskovanjem rabe in pokrovnosti tal (LUCAS), Jones A. in drugi, LUCAS Soil 2022, tehnično poročilo Skupnega raziskovalnega središča, Urad za publikacije Evropske unije, 2021.
Delež gozdov, v katerih prevladujejo domorodne drevesne vrste
Opis: Delež gozdov in drugih gozdnih zemljišč, v katerih prevladujejo (> 50-odstotna gozdnatost) domorodne drevesne vrste
Enota: odstotek
Metodologija: Oblikovana in uporabljana v okviru konference FOREST EUROPE, State of Europe’s Forests 2020, FOREST EUROPE 2020, in opisa nacionalnih popisov gozdov v Tomppo E. in drugi, National Forest Inventories, Pathways for Common Reporting, Springer, 2010.
Raznovrstnost drevesnih vrst
Opis: Ta kazalnik opisuje povprečno število drevesnih vrst, ki rastejo na gozdnih površinah.
Enota: indeks.
Metodologija: Na podlagi konference FOREST EUROPE, State of Europe’s Forests 2020, FOREST EUROPE 2020, in opisa nacionalnih popisov gozdov v Tomppo E. in drugi, National Forest Inventories, Pathways for Common Reporting, Springer, 2010.

PRILOGA VIISEZNAM PRIMEROV UKREPOV ZA OBNOVO IZ ČLENA 14(16)

(1)Obnova mokrišč s ponovnim močenjem izsušenih šotišč, odstranitvijo struktur za izsuševanje šotišč ali depoldiranjem in prenehanjem izkopavanja šote.

(2)Izboljšanje hidroloških razmer s povečanjem količine, kakovosti in dinamike površinskih voda ter gladine podzemne vode za naravne in polnaravne ekosisteme.

(3)Odstranitev neželenega širjenja grmišča ali tujerodnih nasadov na traviščih, mokriščih, v gozdovih in na redko poraslih območjih.

(4)Uporaba paludikulture.

(5)Ponovno oblikovanje rečnih meandrov in ponovna povezava umetno ločenih meandrov ali mrtvih rečnih rokavov.

(6)Odstranitev vzdolžnih in prečnih ovir, kot so nasipi in jezovi; omogočanje več prostora za rečno dinamiko in ponovna vzpostavitev delov prosto tekočih rečnih odsekov.

(7)Ponovna vzpostavitev naravne morfologije rečnih strug, jezer in vodotokov nižinskih rek, na primer z odstranitvijo umetne utrditve struge, optimizacijo sestave podlage in izboljšanjem ali razvojem površine habitata.

(8)Obnova naravnih procesov usedanja.

(9)Vzpostavitev obrežnih varovalnih pasov, kot so obrežni gozdovi, varovalni pasovi, travniki ali pašniki.

(10)Povečanje pogostosti ekoloških značilnosti v gozdovih, kot so visoka, stara in odmirajoča drevesa (habitatna drevesa) ter količina ležečega in stoječega odmrlega lesa.

(11)Prizadevanje za raznovrstno strukturo gozda v smislu, na primer, sestave vrst in njihove starosti, omogočanje naravne obnove in sukcesije drevesnih vrst.

(12)Pomoč pri selitvi provenienc in vrst, kjer je to morda treba storiti zaradi podnebnih sprememb.

(13)Izboljšanje raznovrstnosti gozda, tako da se obnovi mozaik negozdnih habitatov, kot so odprte zaplate travišča ali resave, ribniki ali skalnata območja.

(14)Uporaba gozdarskih pristopov „bližje naravi“ ali „stalna pokritost“; zasajanje domorodnih vrst.

(15)Spodbujanje razvoja domorodnih gozdov in zrelih sestojev odraslih dreves, na primer z opustitvijo sečnje ali aktivnim upravljanjem, ki spodbuja razvoj samouravnalnih funkcij in ustrezne odpornosti.

(16)Uvedba visokoraznovrstnih krajinskih značilnosti na orno zemljišče in travišče z intenzivno rabo, kot so varovalni pasovi, robovi polja z domorodnim cvetjem, mejice, drevesa, mali gozdovi, terasne stene, ribniki, ekološki koridorji in povezovalni elementi itd.

(17)Povečanje kmetijskih površin, na katerih se uporabljajo agroekološki pristopi upravljanja, kot so ekološko kmetovanje ali agrogozdarstvo, gojenje več vrst poljščin in kolobarjenje ter integrirano upravljanje škodljivih organizmov in hranil.

(18)Po potrebi zmanjšanje intenzivnosti paše ali režimov košnje na traviščih ter ponovna uvedba ekstenzivne paše z domačo živino in ekstenzivnih režimov košnje, kjer so bili opuščeni.

(19)Opustitev ali zmanjšanje uporabe kemičnih pesticidov ter kemičnih gnojil in gnojenja z živalskim gnojem.

(20)Opustitev obdelovanja travišč in uporabe semen produktivnih trav.

(21)Odstranitev nasadov na nekdanjih dinamičnih sistemih sipin celinskih predelov, da bi ponovno omogočili naravno dinamiko vetra, ki koristi odprtim habitatom.

(22)Izboljšanje povezanosti vseh habitatov, da bi omogočili razvoj populacij vrst in dovolj pogosto izmenjavo osebkov ali gensko izmenjavo ter selitev vrst in prilagajanje podnebnim spremembam.

(23)Omogočanje, da ekosistemi razvijejo lastno naravno dinamiko, na primer z opustitvijo pobiranja pridelka in spodbujanjem naravnosti in divjine.

(24)Odstranitev in nadzor invazivnih tujerodnih vrst ter preprečevanje ali zmanjšanje novih vnosov.

(25)Zmanjšanje negativnih učinkov ribolovnih dejavnosti na morski ekosistem, na primer z uporabo orodja, ki ima manjši vpliv na morsko dno.

(26)Obnova pomembnih drstitvenih območij in območij odraščanja mladic.

(27)Zagotovitev struktur ali podlag, ki spodbujajo vrnitev morskega življenja, v podporo obnovi koralnih grebenov, grebenov ostrig ali balvanskih grebenov.

(28)Obnova rastišč morskih trav in kelpovih gozdov z dejavnim stabiliziranjem morskega dna, z zmanjšanjem in po možnosti odstranitvijo pritiskov ali z dejavnim razmnoževanjem in zasajanjem.

(29)Obnova ali izboljšanje stanja značilne populacije domorodnih vrst, ki je bistvenega pomena za ekologijo morskih habitatov, z izvajanjem pasivnih ali aktivnih ukrepov za obnovo, na primer z doseljevanjem mladih osebkov.

(30)Zmanjšanje različnih oblik onesnaževanja morja, kot so obremenitev s hranili, obremenitev s hrupom in plastični odpadki.

(31)Povečanje urbanih zelenih površin z ekološkimi značilnostmi, kot so parki, drevesa in gozdnate zaplate▌, zelene strehe, travišča prostoživečih cvetlic, vrtovi, mestno vrtičkarstvo, drevoredi, mestni travniki, žive meje, ribniki in vodotoki, pri čemer se med drugim upoštevajo raznovrstnost vrst, domorodne vrste, lokalne razmere in odpornost proti podnebnim spremembam.

(32)Ustavitev, zmanjšanje ali sanacija onesnaževanja s farmacevtskimi izdelki, nevarnimi kemikalijami, komunalno in industrijsko odpadno vodo ter drugimi odpadki, vključno s smetmi in plastiko ter svetlobo v vseh ekosistemih.

(33)Pretvorba degradiranih območij, nekdanjih industrijskih območij in kamnolomov v naravna območja.

PRILOGA K ZAKONODAJNI RESOLUCIJIIzjava Komisije o ostopu do sodnega varstva ob sprejetju Uredbe (EU) 2024/…+ UL: prosimo, da v besedilo vstavite številko uredbe ter v opombo vstavite številko, datum in sklic na UL za to uredbo. Evropskega parlamenta in Sveta o obnovi narave in spremembi Uredbe (EU) 2022/869

EU in njene države članice so pogodbenice Konvencije Ekonomske komisije Združenih narodov za Evropo o dostopu do informacij, udeležbi javnosti pri odločanju in dostopu do pravnega varstva v okoljskih zadevah z dne 25. junija 1998 (v nadaljnjem besedilu: Aarhuška konvencija).

Države članice morajo zagotoviti, da imajo člani zadevne javnosti, ki imajo v skladu z nacionalnim pravom zadosten interes ali uveljavljajo kršeno pravico, dostop do revizije postopka pred sodiščem ali drugim neodvisnim in nepristranskim organom, ustanovljenim z zakonom, da izpodbijajo materialno ali postopkovno zakonitost nacionalnih načrtov za obnovo in vse opustitve ukrepanja pristojnih organov, ne glede na vlogo, ki so jo člani zadevne javnosti imeli med postopkom priprave in izdelave nacionalnih načrtov za obnovo. To mora biti v skladu z ustrezno sodno prakso Sodišča Evropske unije v zvezi z dostopom do pravnega varstva v okoljskih zadevah in ob popolnem spoštovanju obveznosti, ki so jih države članice prevzele kot pogodbenice Aarhuške konvencije Glej tudi sporočilo „Izboljšanje dostopa do pravnega varstva v okoljskih zadevah v EU in njenih državah članicah“ (COM(2020)0643)..