Člen 1Predmet urejanja in področje uporabe1.Ta direktiva določa skupna pravila o:(a)vzorcih, standardih in kategorijah vozniških dovoljenj;(b)izdajanju, veljavnosti, podaljševanju in vzajemnem priznavanju vozniških dovoljenj;(c)nekaterih vidikih zamenjave, nadomestitve, odvzema, omejitve, začasnega odvzema in razveljavitve vozniških dovoljenj;(d)nekaterih vidikih, ki se med drugim uporabljajo za voznike začetnike. [Sprememba 36]2.Brez poseganja v člena 12 in 20 te direktive ter v pravico držav članic, da vozniškim dovoljenjem, ki jih izdajo v skladu s Prilogo I, dodajo nacionalne kategorije, se ta direktiva se ne uporablja za vozila na motornipremične stroje na lastni pogon, na kolesih ali gosenicah, ki imajo najmanj dve osi ter katerih glavna funkcija je vlečna moč, zasnovana pa so predvsem za vlečenje, potiskanje, prevažanje ali pogon različnih orodij, naprav ali priklopnih vozil, ki se uporabljajo v kmetijstvu ali gozdarstvu, in katerih uporaba za prevoz oseb ali blaga po cesti ali za vleko vozil, ki se uporabljajo za prevoz oseb ali blaga na cesti, je samo sekundarna funkcija.ki spadajo na področje uporabe Direktive 2006/42/ES in so zasnovani ali izdelani za opravljanje del, kot so necestni premični stroji, kot so opredeljeni v [uredbi o odobritvi in tržnem nadzoru necestne mobilne mehanizacije, ki vozi po javnih cestah, ter spremembi Uredbe (EU) 2019/1020 (2023/0090(COD))]. [Sprememba 312]

Člen 2Opredelitev pojmovV tej direktivi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:(1)„vozniško dovoljenje“ pomeni elektronski ali fizični dokument, ki potrjuje pravico do vožnje vozil na motorni pogon in navaja pogoje, pod katerimi lahko imetnik vozi, bodisi v fizični bodisi v digitalni obliki bodisi v obeh; [Sprememba 38](2)„fizično vozniško dovoljenje“ pomeni vozniško dovoljenje v fizični obliki, izdano v skladu s členom 4;(3)„mobilno vozniško dovoljenje“ pomeni vozniško dovoljenje v digitalni obliki, izdano v skladu s členom 5;(4)„vozilo na motorni pogon“ pomeni katerokoli vozilo na lastni pogon, ki vozi po cesti in ni tirno vozilo;(5)„dvokolesno vozilo“ pomeni vozilo iz člena 4(2), točka (a), Uredbe (EU) št. 168/2013 Evropskega parlamenta in SvetaUredba (EU) št. 168/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. januarja 2013 o odobritvi in tržnem nadzoru dvo- ali trikolesnih vozil in štirikolesnikov (UL L 60, 2.3.2013, str. 52).;(6)„trikolesno vozilo“ pomeni vozilo iz člena 4(2), točka (b), Uredbe (EU) št. 168/2013;(7)„lahki štirikolesnik“ pomeni vozilo iz člena 4(2), točka (f), Uredbe (EU) št. 168/2013;(8)„motorno kolo“ pomeni dvokolesno vozilo z bočno prikolico ali brez nje iz člena 4(2), točki (c) in (d), Uredbe (EU) št. 168/2013;(9)„trikolesnik na motorni pogon“ pomeni vozilo s tremi simetrično nameščenimi kolesi iz člena 4(2), točka (e), Uredbe (EU) št. 168/2013.(10)„motorno vozilo“ pomeni vsako vozilo na motorni pogon, ki se običajno uporablja za prevoz oseb ali blaga po cesti ali za cestno vleko vozil, ki se uporabljajo za prevoz oseb ali blaga. Ta pojem vključuje trolejbuse, to so vozila, priključena na električni drsnik, ki ne vozijo po tirih;(11)„težki štirikolesnik“ pomeni vozilo iz člena 4(2), točka (g), Uredbe (EU) št. 168/2013;(11a) „reševalno vozilo“ pomeni motorno vozilo kategorije M za prevoz bolnih ali poškodovanih oseb, ki je posebej opremljeno za ta namen, kot je navedeno v Merilih za razvrstitev vozil, Vozila za posebne namene, Priloga I, del A, točka 5.3, Uredbe (EU) 2018/858 Evropskega parlamenta in SvetaUredba (EU) 2018/858 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. maja 2018 o odobritvi in tržnem nadzoru motornih vozil in njihovih priklopnikov ter sistemov, sestavnih delov in samostojnih tehničnih enot, namenjenih za taka vozila, spremembi uredb (ES) št. 715/2007 in (ES) št. 595/2009 ter razveljavitvi Direktive 2007/46/ES (UL L 151, 14.6.2018, str. 1).; [Sprememba 39](11b) „bivalno vozilo“ pomeni vozilo kategorije M z bivalnim prostorom s sedeži in mizo, ločenimi ali zložljivimi ležišči, prostori za kuhanje ter omarami in prostorom za shranjevanje, ki so vsi trdno pritrjeni na bivalni prostor, kot je navedeno v Merilih za razvrstitev vozil, Vozila za posebne namene, Priloga I, del A, točka 5.1, Uredbe (EU) 2018/858; [Sprememba 40](11c) „vozilo na alternativna goriva“1a pomeni motorno vozilo, ki ga v celoti ali delno poganja alternativno gorivo, ki je odobreno, v skladu z Uredbo (EU) 2018/858; [Sprememba 41](11d) „alternativna goriva“ pomeni goriva ali vire energije, ki se vsaj deloma uporabljajo kot nadomestek za fosilne naftne vire pri oskrbi prometa z energijo ter ki lahko prispevajo k razogljičenju prometa in izboljšujejo okoljsko učinkovitost prometnega sektorja; vključujejo:(a) električno energijo, ki se uporablja v vseh vrstah električnih vozil;(b) vodik;(c) zemeljski plin, vključno z biometanom, v plinasti (stisnjeni zemeljski plin – SZP) in tekoči obliki (utekočinjeni zemeljski plin – UZP);(d) utekočinjeni naftni plin (UNP);(e) mehansko energijo iz shranjevanja v vozilu/vira v vozilu, vključno z odpadno toploto;(f) katero koli drugo „gorivo brez emisij CO2“, ki pomeni vsa goriva, kot so opredeljena v Direktivi (EU) 2018/2001, pri katerih se lahko emisije, ki nastajajo pri uporabi goriva (eu), štejejo za neto ničelne, kar pomeni, da je ekvivalent CO2 ogljika, vključenega v kemično sestavo goriva, ki se uporablja (eu), biogenega izvora in/ali pa je zajet, s čimer se prepreči sprostitev CO2 v ozračje, ali pa je zajet iz zunanjega zraka, kar vključuje:(i) obnovljiva in/ali sintetična goriva, kot so biogoriva, bioplin, biomasna goriva, obnovljivo tekoče in plinasto gorivo nebiološkega izvora, namenjeno uporabi v prometu, ali reciklirano ogljično gorivo;(ii) druga goriva, ki niso našteta v Direktivi (EU) 2018/2001, lahko ustrezajo tej opredelitvi goriva brez emisij CO2, če izpolnjujejo navedena merila in trajnostna merila iz navedene direktive in povezanih delegiranih aktov; ter(iii) mešanica dveh ali več goriv brez emisij CO2 se šteje za gorivo brez emisij CO2; [Sprememba 42](12)„prepoved vožnje“ pomeni vsako odločitev, ki ima za posledico odvzem, razveljavitev, omejitev ali začasni odvzem vozniškega dovoljenja ali pravice do vožnje voznika vozila na motorni pogon in zoper katero ni več mogoče vložiti pritožbe. Tak ukrep je lahko primarna, sekundarna ali dopolnilna sankcija ali varnostni ukrep.

Člen 3Standardne specifikacije Unije za vozniška dovoljenja in vzajemno priznavanje1.Države članice zagotovijo, da se njihova nacionalna vozniška dovoljenja izdajajo v skladu z določbami te direktive ter s standardnimi specifikacijami Unije in drugimi merili na podlagi:(a)člena 4 za fizična vozniška dovoljenja;(b)člena 5 za mobilna vozniška dovoljenja.2.Države članice zagotovijo, da so fizična in mobilna vozniška dovoljenja, izdana isti osebi, popolnoma enakovredna in navajajo popolnoma enake pravice in pogoje, pod katerimi je ta oseba pooblaščena za vožnjo.3.Države članice kot predpogoj pri izdaji, zamenjavi, podaljšanju ali zamenjavi vozniškega dovoljenja v eni obliki od kandidata ne smejo zahtevati, da ima pri sebi vozniško dovoljenje v drugi obliki.4.Države članice do [datum sprejetja + 4 leta] zagotovijo, da se kandidatom kot privzeto izdajajo samo mobilna vozniška dovoljenja in fizična vozniška dovoljenja. Države članice se lahko odločijo za izdajanje mobilnih vozniških dovoljenj pred tem datumom. [Sprememba 44]5.Z odstopanjem od odstavka 4 države članice na zahtevo kandidata zagotovijo možnostpravico, da se namesto mobilnega vozniškega dovoljenja ali skupaj z njim izda fizično vozniško dovoljenjelahko kandidati na zahtevo odpovejo fizičnemu ali digitalnemu vozniškemu dovoljenju. Države članice kandidatom olajšajo take zahteve in ne poskušajo na nikakršen način vplivati nanje. [Sprememba 45]5a. Z odstopanjem od odstavka 5 države članice dajo kandidatom, ki so se odpovedali eni od oblik vozniškega dovoljenja iz odstavka 4, pravico, da zahtevajo izdajo ali ponovno izdajo oblike, ki so se ji odpovedali. Vsaka izdaja ali ponovna izdaja oblike, ki so se ji odpovedali, se zagotovi brez nepotrebnega odlašanja in najpozneje v dveh tednih od datuma kandidatove zahteve. [Sprememba 46]6.Vozniška dovoljenja, ki jih izdajajo države članice, se vzajemno priznavajo.7.Z odstopanjem od odstavka 6 države članice vzajemno priznajo le mobilna vozniška dovoljenja, ki so bila izdana po [datum sprejetja + 3 leta] v skladu s členom 5. Mobilna vozniška dovoljenja, ki so bila izdana pred tem datumom, vendar izpolnjujejo zahteve iz člena 5, se vzajemno priznajo po tem datumu.

Člen 4Fizična vozniška dovoljenja1.Države članice izdajo fizična vozniška dovoljenja na podlagi standardnih specifikacij Unije iz dela A1 Priloge I.2.Države članice sprejmejo vse potrebne ukrepe za preprečevanje vsakršnega tveganja ponarejanja vozniških dovoljenj, vključno z vzorci vozniških dovoljenj, izdanih pred začetkom veljavnosti te direktive. O tem obvestijo Komisijo.Fizično vozniško dovoljenje se zaščiti pred ponarejanjem v skladu s standardnimi specifikacijami Unije iz dela A2 Priloge I. Države članice lahko uvedejo dodatne varnostne elemente.3.Kadar imetnik veljavnega fizičnega vozniškega dovoljenja, ki nima obdobja veljavnosti, pridobi običajno prebivališče v državi članici, ki ni izdajateljica vozniškega dovoljenja, lahko država članica gostiteljica uporabi obdobja veljavnosti iz člena 10(2), tako da po preteku dveh let od datuma, ko je imetnik pridobil običajno prebivališče na njenem ozemlju, podaljša vozniško dovoljenje.4.Države članice zagotovijo, da do 19. januarja 20302033 vsa fizična vozniška dovoljenja, ki so izdana ali so v obtoku, izpolnjujejo vse zahteve te direktive. [Sprememba 47]5.Države članice lahko kot sestavni del fizičnega vozniškega dovoljenja vključijo pomnilniški medij (mikročip). Če se država članica odloči, da bo v svoje fizično vozniško dovoljenje vključila mikročip, se lahko, kadar to določa njena nacionalna zakonodaja v zvezi z vozniškimi dovoljenji, odloči tudi, da bo na mikročipu shranila dodatne podatke poleg tistih iz dela D Priloge I. Obdobje hrambe osebnih podatkov, shranjenih na mikročipu, je, kadar je to mogoče, usklajeno z veljavnostjo vozniškega dovoljenja. [Sprememba 48]Kadar države članice vključijo mikročip kot del fizičnega vozniškega dovoljenja, upoštevajo tehnične zahteve iz dela B Priloge I. Uvedejo lahko dodatne varnostne elemente.Države članice v primeru, da se odločijo za vključitev mikročipa v svoja fizična vozniška dovoljenja ali kakršno koli spremembo take odločitve, o tem obvestijo Komisijo v treh mesecih od sprejetja te odločitve. Države članice, ki so na svoja fizična vozniška dovoljenja že vključile mikročip, o tem obvestijo Komisijo v treh mesecih od datuma začetka veljavnosti te direktive.6.Kadar mikročip ni vključen kot del fizičnega vozniškega dovoljenja, se lahko države članice odločijo, da na fizična vozniška dovoljenja, ki jih izdajo, na za to rezervirano mesto natisnejo kodo QR. Koda QR omogoča preverjanje verodostojnosti informacij, navedenih na fizičnem vozniškem dovoljenju.7.Države članice zagotovijo, da preveritelj ne shranjuje osebnih podatkov, potrebnih za preverjanje informacij, navedenih na fizičnem vozniškem dovoljenju, in da organ izdajatelj vozniškega dovoljenja ni obveščen o postopku preverjanja.Komisija sprejme izvedbene akte, s katerimi določi podrobne določbe v zvezi s funkcijami interoperabilnosti in varnostnimi ukrepi, ki jih morajo izpolnjevati kode QR, natisnjene na fizičnih vozniških dovoljenjih. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 22(2).Države članice v primeru, da se odločijo za vključitev kode QR na svoja fizična vozniška dovoljenja ali kakršno koli spremembo take odločitve, o tem obvestijo Komisijo v treh mesecih od sprejetja te odločitve.8.Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 21 o spremembi delov A, B in D Priloge I, kadar je ustrezno, da bi se upošteval tehnični, operativni ali znanstveni razvoj.

Člen 5Mobilna vozniška dovoljenja1.Države članice izdajo mobilna vozniška dovoljenja na podlagi standardnih specifikacij Unije iz dela C Priloge I.2.Države članice zagotovijo, da so elektronske aplikacije za mobilna vozniška dovoljenja brezplačno na voljo osebam, ki imajo običajno prebivališče na njihovem ozemlju ali so drugače upravičene do mobilnih vozniških dovoljenj, ki so jih izdale, da se omogoči preverjanje obstoja vozniških pravic imetnika vozniškega dovoljenja.Te aplikacije temeljijo na evropskih denarnicah za digitalno identiteto, izdanih v skladu z Uredbo (EU) št. 910/2014 Evropskega parlamenta in SvetaUredba (EU) št. 910/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. julija 2014 o elektronski identifikaciji in storitvah zaupanja za elektronske transakcije na notranjem trgu (UL L 257, 28.8.2014, str. 73)., in zagotoviti bi se morala ustrezna raven varnosti teh aplikacij. [Sprememba 49].3.Države članice objavijo in redno posodabljajo seznam razpoložljivih elektronskih aplikacij, ki se vzpostavijo in vzdržujejo za namene tega člena.Države članice zagotovijo, da elektronske aplikacije ne vsebujejo ali, v primeru uporabe kazalca, ne dajejo na voljo več podatkov, kot je navedeno v delu D Priloge I. [Sprememba 50]4.Države članice objavijo informacije, potrebne za dostop do nacionalnih sistemov iz dela C Priloge I, ki se uporabljajo za preverjanje mobilnih vozniških dovoljenj, in se o tem med seboj redno obveščajo.Države članice zagotovijo, da preveritelj ne shranjuje osebnih podatkov, potrebnih za preverjanje vozniških pravic imetnika mobilnega vozniškega dovoljenja, in da organ izdajatelj vozniškega dovoljenja informacije, prejete v obvestilu, obdeluje le za namen odziva na zahtevo za preverjanje. Obdelava osebnih podatkov se izvaja v skladu z uredbama (EU) 2016/679 in (EU) 2018/1725 in po potrebi v skladu z Direktivo 2002/58/ES ter ob upoštevanju načel najmanjšega obsega podatkov, omejitve namena ter vgrajenega in privzetega varstva podatkov, zlasti kar zadeva tehnične ukrepe. [Sprememba 51]5.Države članice obvestijo Komisijo o seznamu ustreznih nacionalnih sistemov, pooblaščenih za izdajanje podatkov in kazalcev za mobilna vozniška dovoljenja. Komisija na varen način in v elektronsko podpisani ali ožigosani obliki, primerni za avtomatizirano obdelavo, da seznam takih nacionalnih sistemov držav članic na voljo javnosti. [Sprememba 52]6.Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 21 o spremembi dela C Priloge I, kadar je ustrezno, da bi se upošteval tehnični, operativni ali znanstveni razvoj.7.Komisija do ... [datum sprejetja + 18 mesecev] sprejme izvedbene akte, s katerimi določi podrobne določbe v zvezi z interoperabilnostjo, varnostjo in preizkušanjem mobilnih vozniških dovoljenj, vključno z elementi preverjanja in vmesnikom z nacionalnimi sistemi, in ob upoštevanju potrebnih zahtev za zagotovitev, da bodo organi tretjih držav priznavali ta vozniška dovoljenja. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 22(2). [Sprememba 53]7a. Komisija v zvezi s tem zagotovi pomoč državam članicam, ki bi morale sodelovati pri prizadevanjih za uporabo in priznavanje evropskega mobilnega vozniškega dovoljenja po vsem svetu prek spremembe Ženevske konvencije o cestnem prometu z dne 19. septembra 1949, Mednarodne konvencije o motornem prometu z dne 24. aprila 1926 in Dunajske konvencije o cestnem prometu z dne 8. novembra 1968. [Sprememba 54]

Člen 6Kategorije vozniških dovoljenj1.Z vozniškim dovoljenjem se dovoli vožnja vozil na motorni pogon, ki spadajo v naslednje kategorije:(a)mopedi:kategorija AM:—dvo- ali trikolesna vozila z največjo konstrukcijsko določeno hitrostjo, ki ne presega 45 km/h, in neto največjo močjo, ki ne presega 4 kW (razen vozil, katerih največja konstrukcijsko določena hitrost je manjša ali enaka 25 km/h); [Sprememba 55]—lahki štirikolesniki;(b)motorna kolesa in trikolesniki na motorni pogon:(i)kategorija A1:—motorna kolesa s prostornino valja, ki ne presega 125 kubičnih centimetrov, z neto največjo močjo, manjšo od 11 kW, in z razmerjem moči/teže, ki ne presega 0,1 kW/kg; [Sprememba 56]—trikolesniki na motorni pogon, katerih neto največja moč ne presega 15 kW; [Sprememba 57](ii)kategorija A2:—motorna kolesa z neto največjo močjo, manjšo od 35 kW, in z razmerjem moči/teže, ki ne presega 0,2 kW/kg in ki ne izvira iz vozila z močjo, večjo od 70 kW; [Sprememba 58](iii)kategorija A:—motorna kolesa;—trikolesniki na motorni pogon z neto največjo močjo, ki presega 15 kW;brez poseganja v pravila o homologaciji zadevnih vozil, so lahko motorna vozila kategorij iz točk (a) in (b) kombinirana s priklopnikom, katerega največja dovoljena masa ne presega polovice mase neobremenjenega vlečnega vozila; [Sprememba 59](c)motorna vozila:(i)kategorija B1:—težki štirikolesniki.Kategorija B1 je izbirna; v državah članicah, ki te kategorije vozniškega dovoljenja ne uvedejo, se zahteva za vožnjo teh vozil vozniško dovoljenje za kategorijo B.Države članice se lahko tudi odločijo, da bodo to kategorijo uvedle izključno za vozila iz člena 9(4), prvi pododstavek, točka (c), in pod pogoji iz navedenega odstavka. Če se država članica odloči, da bo to storila, to označi na vozniškem dovoljenju z uporabo kode Unije 60.03;(ii)kategorija B:—motorna vozila z največjo dovoljeno maso, ki ni večja od 3 500 kg, zasnovana in izdelana za prevoz največ osem potnikov poleg voznika;—motorna vozila v tej kategoriji se lahko kombinirajo s priklopnikom, katerega največja dovoljena masa ne presega 750 kg.Brez poseganja v pravila o homologaciji zadevnih vozil se lahko motorna vozila v tej kategoriji kombinirajo s priklopnikom, katerega največja dovoljena masa presega 750 kg, pod pogojem da največja dovoljena masa takšne kombinacije ne presega 4 250 kg. V primeru, da takšna kombinacija presega 3 500 kg, države članice v skladu z določbami Priloge V zahtevajo, da se lahko tako kombinacijo vozi le po:—končanem usposabljanju ali—opravljenem preizkusu spretnosti in ravnanja.Države članice lahko zahtevajo tudi tako usposabljanje in hkrati opravljen preizkus spretnosti in ravnanja.Države članice označijo pravico do vožnje take kombinacije na vozniškem dovoljenju z ustrezno kodo Unije iz dela E Priloge I;(iii)kategorija BE:—brez poseganja v pravila o homologaciji zadevnih vozil kombinacija vozil, sestavljena iz vlečnega vozila kategorije B in priklopnika ali polpriklopnika, pri čemer največja dovoljena masa priklopnika ali polpriklopnika ne presega 3 500 kg;(iv)kategorija C1:—motorna vozila, ki ne spadajo v kategoriji D1 ali D in katerih največja dovoljena masa presega 3 500 kg, vendar je manjša od 7 500 kg, ter ki so zasnovana in izdelana za prevoz največ osem potnikov poleg voznika;—motorna vozila v tej kategoriji se lahko kombinirajo s priklopnikom z največjo dovoljeno maso, ki ne presega 750 kg;(v)kategorija C1E:—brez poseganja v pravila o homologaciji zadevnih vozil kombinacije vozil, sestavljene iz vlečnega vozila kategorije C1 in priklopnika ali polpriklopnika, pri čemer največja dovoljena masa priklopnika ali polpriklopnika presega 750 kg, pod pogojem, da dovoljena masa kombinacije ne presega 12 000 kg;—brez poseganja v pravila o homologaciji zadevnih vozil kombinacije vozil, sestavljene iz vlečnega vozila kategorije B in priklopnika ali polpriklopnika, pri čemer največja dovoljena masa priklopnika ali polpriklopnika presega 3 500 kg, pod pogojem, da dovoljena masa kombinacije ne presega 12 000 kg;(vi)kategorija C:—motorna vozila, ki ne spadajo v kategoriji D1 ali D in katerih največja dovoljena masa presega 3 500 kg ter ki so zasnovana in izdelana za prevoz največ osem potnikov poleg voznika.—Motorna vozila v tej kategoriji se lahko kombinirajo s priklopnikom z največjo dovoljeno maso, ki ne presega 750 kg;(vii)kategorija CE:—brez poseganja v pravila o homologaciji zadevnih vozil kombinacije vozil, sestavljene iz vlečnega vozila kategorije C in priklopnika ali polpriklopnika, pri čemer največja dovoljena masa priklopnika ali polpriklopnika presega 750 kg;(viii)kategorija D1:—motorna vozila, ki so zasnovana in izdelana za prevoz več kot 8 in največ 16 potnikov poleg voznika ter katerih največja dolžina ne presega 8 m; [Sprememba 60]—motorna vozila v tej kategoriji se lahko kombinirajo s priklopnikom z največjo dovoljeno maso, ki ne presega 750 kg.(ix)kategorija D1E:—brez poseganja v pravila o homologaciji zadevnih vozil kombinacije vozil, sestavljene iz vlečnega vozila kategorije D1 in priklopnika ali polpriklopnika, pri čemer največja dovoljena masa priklopnika ali polpriklopnika presega 750 kg;(x)kategorija D:—motorna vozila, ki so zasnovana in izdelana za prevoz več kot osem potnikov poleg voznika; motorna vozila, za katere velja vozniško dovoljenje za kategorijo D, se lahko kombinirajo s priklopnikom z največjo dovoljeno maso, ki ne presega 750 kg;(xi)kategorija DE:—brez poseganja v pravila o homologaciji zadevnih vozil kombinacije vozil, sestavljene iz vlečnega vozila kategorije D in priklopnika, katerega največja dovoljena masa presega 750 kg;2.S predhodnim soglasjem Komisije, ki oceni vpliv predlaganega ukrepa na varnost v cestnem prometu, lahko države članice iz uporabe tega člena izključijo nekatere posebne tipe vozil na motorni pogon, vključno s posebnimi vozili za invalide ali vozili za uporabo v gradbenem sektorju, ki so pogosto razvrščena med necestno mobilno mehanizacijo. [Sprememba 69]Države članice lahko iz uporabe te direktive izključijo tipe vozil, ki jih uporabljajo oborožene sile in civilna zaščita oziroma tipe vozil pod njihovim nadzorom. O tem obvestijo Komisijo.

Člen 7Najnižje starosti1.Najnižja starost za izdajo vozniškega dovoljenja je:(a)16 let za kategorije AM, A1, B1 in T in B1; [Sprememba 70](b)18 let za kategorije A2, B, BE, C1 in C1E;(c)v zvezi s kategorijo A:(i)20 let za motorna kolesa. Vendar pa je vožnja motornih koles iz te kategorije dovoljena le osebam, ki imajo vsaj dvoletne vozniške izkušnje z vožnjo motornih koles, za katere velja vozniško dovoljenje za kategorijo A2. Pogoj dvoletnih izkušenj se lahko opusti, če je kandidat star najmanj 24 let;(ii)21 let za trikolesnike na motorni pogon z močjo nad 15 kW;(d)21 let za kategorije C, CE, D1 in D1E;(da) brez poseganja v okoliščine iz člena 6(1) Direktive (EU) 2022/2561, 18 let za kategorije C, CE, D1 in D1E za poklicne voznike, ki vozniško dovoljenje uporabljajo na nacionalni in mednarodni ravni, pod pogojem, da imajo spričevalo o strokovni usposobljenosti; [Sprememba 71](e)24 let za kategorije D in DE.(ea) brez poseganja v okoliščine iz člena 6(1) Direktive (EU) 2022/2561, 21 let za kategoriji D in DE za poklicne voznike, ki vozniško dovoljenje uporabljajo na nacionalni in mednarodni ravni, pod pogojem, da imajo spričevalo o strokovni usposobljenosti. [Sprememba 72]2.Države članice lahko zvišajo ali znižajo najnižjo starost za izdajo vozniškega dovoljenja:(a)za kategorijo AM navzdol do 14 let ali navzgor do 18 let;(b)za kategorijo B1 navzgor do 18 let;Države članice ne smejo izdati vozniškega dovoljenja za kategorijo B1 za kandidate, starejše od 21 let, za vozila iz člena 9(4), prvi pododstavek, točka (c), in pod pogoji iz navedenega odstavka. [Sprememba 73](c)za kategorijo A1 navzgor do 18 let, če sta izpolnjena oba naslednja pogoja:(i)med najnižjo starostjo za kategorijo A1 in najnižjo starostjo za kategorijo A2 sta dve leti razlike;(ii)zahteva se najmanj dve leti izkušenj za motorna kolesa kategorije A2, preden se lahko dovoli vožnja motornih koles za kategorijo A, kot je navedeno v odstavku 1, točka (c)(i);(d)za kategoriji B in BE navzdol do 17 let.3.Države članice lahko znižajo najnižjo starost za kategorijo C do 18 let in za kategorijo D do 21 let v zvezi z:(a)vozili, ki jih uporabljajo gasilske službe in civilna zaščita, in vozili, ki se uporabljajo za vzdrževanje javnega reda in miru; [Sprememba 74](b)vozili, ki se uporabljajo za preskuse na cesti za namen popravil ali vzdrževanja.Države članice lahko na svojem ozemlju vzajemno priznajo veljavnost vozniških dovoljenj, izdanih voznikom, starim manj kakor določeno z najnižjimi starostnimi mejami iz tega odstavka. [Sprememba 75]4.Vozniška dovoljenja, ki se izdajo v skladu z odstavkoma 2 in 3odstavkom 2, so veljavna le na ozemlju države članice izdajateljice, dokler imetnik dovoljenja ne doseže najnižje starostne meje iz odstavka 1. [Sprememba 76]Države članice lahko na svojem ozemlju priznajo veljavnost vozniških dovoljenj, izdanih voznikom, starim manj kakor določeno z najnižjimi starostnimi mejami iz odstavka 1.5. Z odstopanjem od odstavka 1, točki (d) in (e), tega člena je za izdajo vozniškega dovoljenja, kadar ima kandidat spričevalo o strokovni usposobljenosti iz člena 6 Direktive (EU) 2022/2561, najnižja starost naslednja:(a) najnižja starost iz člena 5(2), točka (a)(i), Direktive (EU) 2022/2561 za kategoriji C in CE;(b) najnižja starost iz člena 5(3), točka (a)(i), drugi pododstavek, navedene direktive za kategoriji D1 in D1E;(c) najnižja starost iz člena 5(3), točka (a)(i), prvi pododstavek, člena 5(3), točka (a)(ii), prvi pododstavek, ter člena 5(3), točka (b), navedene direktive za kategoriji D in DE.[Sprememba 77]Kadar država članica v skladu s členom 5(3), točka (a)(i), drugi pododstavek, ali členom 5(3), točka (a)(ii), drugi pododstavek, Direktive (EU) 2022/2561 na svojem ozemlju dovoli vožnjo pri nižji starosti, je vozniško dovoljenje veljavno le na ozemlju države članice izdajateljice, dokler imetnik dovoljenja ne dopolni ustrezne najnižje starosti iz prvega pododstavka tega odstavka in pridobi spričevala o strokovni usposobljenosti.

Člen 8Pogoji in omejitve1.Države članice označijo vozniška dovoljenja, izdana osebi, za katero velja eden ali več pogojev, pod katerimi je ta oseba pooblaščena za vožnjo. V ta namen države članice uporabljajo ustrezne kode Unije iz dela E Priloge I. Za pogoje, ki niso zajeti v delu E Priloge I, lahko uporabijo nacionalne kode in, kadar to storijo, to nemudoma sporočijo Komisiji, skupaj s podrobnostmi o kodah in primerih, v katerih se uporabljajo, od začetka veljavnosti te direktive in v primeru [naknadnih] novih dodatkov ali sprememb obstoječih kod. [Sprememba 78]Če je vozniku zaradi fizične nezmožnosti dovoljena samo vožnja nekaterih tipov vozil ali vozil, prilagojenih takim nezmožnostim, se preizkus spretnosti in ravnanja iz člena 10(1) opravi v takem vozilu.2.Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 21 o spremembi dela E Priloge I, kadar je ustrezno, da bi se upošteval tehnični, operativni ali znanstveni razvoj.

Člen 9Stopnjevitost in ekvivalentnost kategorij1.Vozniška dovoljenja za kategorije BE, C1, C1E, C, CE, D1, D1E, D in DE se izdajo samo voznikom, ki so že upravičeni do vožnje vozil kategorije B.2.Veljavnost vozniških dovoljenj se določi na naslednji način:(a)dovoljenja, izdana za kategorije C1E, CE, D1E ali DE, so veljavna za skupino vozil v kategoriji BE;(b)dovoljenja, izdana za kategorijo CE, so veljavna za kategorijo DE, v kolikor so njihovi imetniki upravičeni do vožnje vozil v kategoriji D;(c)dovoljenja, izdana za kategorijo C1E ali CE, so veljavna za kategorijo D1E, v kolikor so njihovi imetniki upravičeni do vožnje vozil v kategoriji D1;(ca) dovoljenja, izdana za kategoriji CE in DE, so veljavna za kategoriji C oziroma D; [Sprememba 80](d)dovoljenja, izdana za kategorijo CE in DE, so veljavna za skupino vozil v kategorijah C1E oziroma D1E;(da) dovoljenja, izdana za kategoriji C1E in D1E, so veljavna za kategoriji C1 oziroma D1; [Sprememba 81](e)dovoljenja, izdana za katero koli kategorijo, so veljavna za vozila v kategoriji AM, vendar pa lahko država članica za vozniška dovoljenja, izdana na njenem ozemlju, omeji ekvivalentnost za kategorijo AM na kategorije A1, A2 in A, če država članica uvede praktični preizkus kot pogoj za pridobitev kategorije AM;(f)dovoljenja, izdana za kategorijo A2, so veljavna tudi za kategorijo A1;(g)dovoljenja, izdana za kategorijo A, B, C ali D, so veljavna za kategorijo A1, A2, B1, C1 oziroma D1;(h)vozniško dovoljenje za kategorijo B dve leti po prvi izdaji velja za vožnjo vozil na alternativna goriva iz člena 2[11c] te direktive Sveta 96/53/ESDirektiva Sveta 96/53/ES z dne 25. julija 1996 o določitvi največjih dovoljenih mer določenih cestnih vozil v Skupnosti v notranjem in mednarodnem prometu in največjih dovoljenih tež v mednarodnem prometu (UL L 235, 17.9.1996, str. 59)., za vozila kategorije M in N, določena z Uredbo (EU) 2018/858 Evropskega parlamenta in Sveta Uredba (EU) 2018/858 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. maja 2018 o odobritvi in tržnem nadzoru motornih vozil in njihovih priklopnikov ter sistemov, sestavnih delov in samostojnih tehničnih enot, namenjenih za taka vozila, spremembi uredb (ES) št. 715/2007 in (ES) št. 595/2009 ter razveljavitvi Direktive 2007/46/ES (UL L, 151, 14.6.2018, str. 1)., ki so namenjena za uporabo na javnih cestah, vključno z vozili, ki so bila zasnovana in izdelana v eni ali več stopnjah z največjo dovoljeno maso nad 3 500 kg, ki pa ne presega 4 250 kg, brez priklopnika, in za prevoz potnikov z največ osmimi sedežnimi mesti poleg voznikovega. Ta vozila se lahko kombinirajo s priklopnikom ali polpriklopnikom, če največja dovoljena masa te kombinacije ne presega 5 000 kg; [Sprememba 82](ha) vozniško dovoljenje za kategorijo B dve leti po prvi izdaji velja za vožnjo reševalnih vozil, kot so opredeljena v členu 2[(11a)], in drugih vozil za posebne namene, pa tudi bivalnih vozil, kot so opredeljena v členu 2[(11b)] te direktive, ki ne presegajo 4 250 kg;Komisija v rednih poročilih Evropskemu parlamentu in Svetu iz člena 20 te direktive pregleda vpliv tehnološkega napredka na področju nujne medicinske opreme in/ali uporabe alternativnih goriv na skupno maso reševalnih vozil. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 21 te direktive za spremembo te direktive s posodobitvijo največje teže reševalnih vozil na podlagi ugotovitev iz teh rednih poročil.Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 21 za spremembo te direktive s posodobitvijo največje teže vozil iz prvega pododstavka te točke, da bi se upošteval vpliv tehničnega razvoja in razvoja alternativnih goriv na reševalna vozila; [Sprememba 83](hb) vozniško dovoljenje za kategorijo BE dve leti po prvi izdaji dovoljuje vožnjo vozil na alternativna goriva iz člena 2(11c) te direktive, za vozila kategorij M in N, določenih z Uredbo (EU) 2018/858, ki so namenjena za uporabo na javnih cestah, vključno z vozili, ki so bila zasnovana in izdelana v eni ali več stopnjah z največjo dovoljeno maso nad 3500 kg, ki pa ne presega 4250 kg, brez priklopnika. Ta vozila se lahko kombinirajo s priklopnikom ali polpriklopnikom, če največja dovoljena masa priklopnika ali polpriklopnika ne presega 3500 kg; [Sprememba 84](hc) vozniško dovoljenje za kategorijo C1 tri leta po prvi izdaji velja za vožnjo vozil na alternativna goriva iz člena 2[(11c)] te direktive z največjo dovoljeno maso nad 7500 kg, ki pa ne presega 8250 kg, brez priklopnika, ter zasnovanih in izdelanih za prevoz največ osem potnikov poleg voznika. Ta vozila se lahko kombinirajo s priklopnikom z največjo dovoljeno maso, ki ne presega 750 kg; [Sprememba 85](hd) vozniško dovoljenje za kategorijo C1E tri leta po prvi izdaji velja za vožnjo vozil na alternativna goriva iz člena 9(2), točka (hc), pri čemer največja dovoljena masa priklopnika ali polpriklopnika presega 750 kg, če skupna dovoljena masa kombinacije ne presega 12.750 kg; [Sprememba 86](he) vozniško dovoljenje za kategorijo D1 tri leta po prvi izdaji velja za vožnjo vozil, ki so zasnovana in izdelana za prevoz največ 22 potnikov poleg voznika in katerih največja dolžina ne presega 8 metrov. [Sprememba 88]Komisija v svojem drugem poročilu o izvajanju Evropskemu parlamentu in Svetu iz člena 20 te direktive oceni vpliv razvoja in uvedbe vozil na alternativna goriva in/ali uporabe [točk (h) do (hd) tega člena] na varnost v cestnem prometu. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 21 za spremembo te direktive s posodobitvijo največje teže vozil na alternativni pogon. [Sprememba 89]3.Države članice lahko za vožnjo na svojem ozemlju odobrijo naslednje ekvivalentnosti:(a)trikolesnike na motorni pogon z dovoljenjem za kategorijo B za trikolesnike na motorni pogon z močjo, ki presega 15 kW, pod pogojem, da je imetnik dovoljenja za kategorijo B star najmanj 21 let;(b)motorna kolesa kategorije A1 z dovoljenjem za kategorijo B.Ekvivalentnosti iz prvega pododstavka vzajemno priznavajo države članice, ki so jih odobrile.Države članice na vozniškem dovoljenju ne navedejo pravice imetnika do vožnje vozil iz prvega pododstavka drugače kot z ustrezno kodo Unije iz dela E Priloge I.Države članice nemudoma obvestijo Komisijo o ekvivalentnostih iz prvega pododstavka, ki se odobrijo na njihovem ozemlju, vključno z nacionalnimi kodami, ki so se morebiti uporabljale pred začetkom veljavnosti te direktive. Komisija da te informacije na voljo državam članicam, da bi olajšala uporabo tega odstavka.4.Države članice lahko na svojem ozemlju dovolijo vožnjo naslednjih kategorij vozil:(a)vozil kategorije D1 z največjo dovoljeno maso 3 500 kg, ki ne vključuje nobene posebne opreme, namenjene za prevoz invalidnih potnikov, voznikom imetnikom dovoljenja za kategorijo B, starejšim od 21 let, če je bilo dovoljenje prvič izdano najmanj dve leti pred tem in pod pogojem, da vozila uporabljajo neprofitni organi za socialne namene in da voznik svoje storitve opravlja prostovoljno;(b)vozil z največjo dovoljeno maso, ki presega 3 500 kg, voznikom imetnikom dovoljenja za kategorijo B, starejšim od 21 let, če je bilo dovoljenje prvič izdano najmanj dve leti pred tem in če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:(i)ta vozila so v mirujočem stanju namenjena le za uporabo kot prostor za poučevanje ali rekreacijo;(ii)uporabljajo jih nekomercialni organi za socialne namene;(iii)spremenjena so bila tako, da jih ni mogoče uporabljati za prevoz več kot devetih oseb ali za prevoz kakršnega koli blaga, razen tistega, ki je nujno potrebno za njihove namene;(c)vozila kategorije B z največjo dovoljeno maso 2 500 kg in največjo hitrostjo fizično omejeno na 45 km/h voznikom imetnikom dovoljenja za kategorijo B1, mlajšim od 21 let.Države članice ne navedejo pravice imetnika do vožnje vozil iz prvega pododstavka, točki (a) in (b), na vozniškem dovoljenju na drug način kot z ustreznimi nacionalnimi kodami.Države članice obvestijo Komisijo o vseh dovoljenjih, odobrenih v skladu s tem odstavkom.4a. Države članice imajo pravico, da na svojem ozemlju dovolijo vožnjo vozil kategorije D ali D1 imetnikom vozniškega dovoljenja, izdanega za kategorijo C, pod pogojem, da se v vozilu ne prevaža nobena druga oseba in je voznik oseba, ki opravlja tehnični pregled v skladu z Direktivo 2014/45/EU, ali mehanik delavnice za popravilo avtomobilov, ki opravlja testno vožnjo, in sicer v oddaljenosti 5 km od servisne delavnice, potem ko je bilo vozilo popravljeno, ali za namene vzdrževanja ali kontrolne vožnje. Države članice obvestijo Komisijo o vseh dovoljenjih, odobrenih v skladu s tem odstavkom. [Sprememba 91]

Člen 10Izdaja, veljavnost in podaljšanje1.Vozniška dovoljenja se izdajo samo kandidatom, ki:(a)so opravili preizkus spretnosti in ravnanja in teoretični preizkus ter izpolnjujejo minimalne standarde psihofizične sposobnosti za vožnjo v skladu z določbami prilog II in III;(b)so v zvezi s kategorijo AM opravili le teoretični preizkus; države članice lahko od kandidatov zahtevajo, da opravijo preizkus spretnosti in ravnanja ter zdravniški pregled za to kategorijo.Za trikolesna vozila in štirikolesnike v tej kategoriji lahko države članice uvedejo poseben preizkus spretnosti in ravnanja. Za razlikovanje vozil znotraj kategorije AM se lahko v vozniško dovoljenje vpiše nacionalna koda;(c)so v zvezi s kategorijo A2 ali A in pod pogojem, da so pridobili najmanj dve leti izkušenj z motornim kolesom kategorije A1 oziroma A2, bodisi:(i)opravili le preizkus spretnosti in ravnanja bodisi(ii)opravili usposabljanje v skladu s Prilogo VI;(d)so opravili le usposabljanje ali preizkus spretnosti in ravnanja ali tako usposabljanje kot preizkus spretnosti in ravnanja v skladu s Prilogo V, kar zadeva kategorijo B za vožnjo kombinacije vozil iz člena 6(1), točka (c)(ii), tretji odstavek;(e)imajo svoje običajno prebivališče na ozemlju države članice izdajateljice dovoljenja ali ki lahko predložijo dokaze, da tam študirajo že vsaj šest mesecev.1a. Države članice sprejmejo potrebne določbe, s katerimi zagotovijo, da so invalidi, ki preizkus opravljajo v vozilu, prilagojenem njihovi invalidnosti, izvzeti iz opravljanja nalog, nezdružljivih z njihovo invalidnostjo; [Sprememba 94]2.Najkrajše obdobje veljavnosti vozniških dovoljenj, ki jih izdajo države članice, je naslednje: [Sprememba 95](a)15 let za kategorije AM, A1, A2, A, B, B1 in BE;(b)5 let za kategorije C, CE, C1, C1E, D, DE, D1 in D1E.Podaljšanje vozniškega dovoljenja ima lahko za posledico novo obdobje veljavnosti za drugo kategorijo ali kategorije, za katere je imetnik dovoljenja upravičen do vožnje, v kolikor je to v skladu s pogoji, določenimi v tej direktivi.Prisotnost mikročipa ali kode QR v skladu s členom 4(5) oziroma členom 4(6) ni predpogoj za veljavnost vozniškega dovoljenja. Izguba, nečitljivost ali kakršna koli druga poškodba mikročipa ali kode QR ne vpliva na veljavnost dovoljenja.Države članice lahko omejijo obdobje veljavnosti vozniških dovoljenj, ki se izdajo voznikom začetnikom v smislu člena 15(1), za katerokoli kategorijo, z namenom, da bi za te voznike uporabljale posebne ukrepe za izboljšanje njihove prometne varnosti.Države članice lahko ob upoštevanju načela subsidiarnosti omejijo obdobje veljavnosti posameznih vozniških dovoljenj za katero koli kategorijo, pri čemer upoštevajo njihovo zdravstveno stanje in sposobnost za varno vožnjo v skladu s Prilogo III, v primeru, da se za nadaljnje izboljšanje ukrepov za varnost v cestnem prometu zdi nujno pogosteje izvajati zdravniške preglede ali druge posebne ukrepe, vključno z omejitvami za storilce prometnih prekrškov. [Spremembe 253, 315 in 335]Države članice skrajšajo obdobje veljavnosti vozniških dovoljenj, določeno v prvem pododstavku, na pet let ali manj za imetnike, ki prebivajo na njihovem ozemlju in so dopolnili 70 let, z namenom, da se pogosteje izvajajo zdravniški pregledi ali drugi posebni ukrepi, vključno z osvežitvenimi tečaji. To skrajšano obdobje veljavnosti se uporabi le pri podaljšanju vozniškega dovoljenja. [Sprememba 97]Države članice lahko skrajšajo obdobje veljavnosti vozniških dovoljenj iz tega odstavka osebam, ki jim je bilo na njihovem ozemlju izdano dovoljenje za začasno prebivanje ali ki uživajo začasno zaščito ali ustrezno zaščito v skladu z nacionalnim pravom. V ta namen je to skrajšano obdobje veljavnosti enako ali krajše od obdobja veljavnosti dovoljenja za začasno prebivanje ali začasne zaščite ali ustrezne zaščite.3.Pogoja za podaljšanje vozniških dovoljenj po izteku njihove veljavnosti sta:(a)nadaljnje izpolnjevanje minimalnih standardov psihofizične sposobnosti za vožnjo iz Priloge III;(b)običajno prebivališče na ozemlju države članice izdajateljice dovoljenja ali dokazilo, da je kandidat v času vložitve vloge tam študiral že vsaj šest mesecev.4.V primeru krize lahko države članice za največ šest mesecev podaljšajo obdobje veljavnosti vozniških dovoljenj, ki bi sicer prenehala veljati. Podaljšanje se lahko obnovi, če se kriza nadaljuje.Vsako tako podaljšanje se ustrezno utemelji in nemudoma sporoči Komisiji. Komisija nemudoma objavi te podatke v Uradnem listu Evropske unije. Države članice priznajo veljavnost vozniških dovoljenj, katerih obdobje veljavnosti je bilo podaljšano v skladu s tem odstavkom.Kadar kriza prizadene več držav članic, lahko Komisija sprejme izvedbene akte za podaljšanje obdobja veljavnosti vseh ali nekaterih kategorij vozniških dovoljenj, ki bi sicer prenehala veljati. To podaljšanje ne sme biti daljše od šestih mesecev in se lahko obnovi, če se kriza nadaljuje. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 22(3).Kadar država članica ni in verjetno ne bo prizadeta zaradi težav, zaradi katerih podaljšanje vozniških dovoljenj zaradi krize iz tretjega pododstavka ni izvedljivo, ali kadar je sprejela ustrezne nacionalne ukrepe za ublažitev posledic krize, se ta država članica lahko odloči, da ne bo uporabila podaljšanja, uvedenega z izvedbenim aktom iz tretjega pododstavka, potem ko o tem najprej obvesti Komisijo. Komisija o tem obvesti druge države članice in obvestilo objavi v Uradnem listu Evropske unije.Za namene tega odstavka kriza pomeni izjemen, nepričakovan in nenaden dogodek izredne narave in obsega, ki je naraven ali ga povzroči človek ter se zgodi znotraj ali zunaj Unije, z znatnimi neposrednimi ali posrednimi vplivi na področje cestnega prometa, ki imetnikom vozniških dovoljenj ali ustreznim nacionalnim organom prav tako preprečuje ali znatno zmanjšuje možnost izvajanja potrebnih postopkov za podaljšanje dovoljenj.5.Brez poseganja v nacionalno kazensko in policijsko zakonodajo lahko države članice za izdajo vozniških dovoljenj uporabijo določbe svojih nacionalnih predpisov, ki se nanašajo na pogoje, ki niso navedeni v tej direktivi. O tem obvestijo Komisijo.6.Države članice lahko pri izdaji ali podaljšanju vozniških dovoljenj za kategorije AM, A, A1, A2, B, B1 in BE namesto samoocene iz točke 3 Priloge III zahtevajo pregled, pri katerem se uporabljajo minimalni standardi psihofizične sposobnosti za vožnjo iz navedene priloge. V tem primeru zdravniški pregled zajema vse zdravstvene nezmožnosti iz Priloge III.Komisija do [datuma sprejetja + 18 mesecev] sprejme izvedbene akte, ki določajo vsebino samoocene iz točke 3 Priloge III in zajemajo vse zdravstvene nezmožnosti iz navedene priloge. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 22(2). [Sprememba 99]Države članice lahko ob upoštevanju načela subsidiarnosti pri podaljšanju vozniških dovoljenj za kategorije AM, A, A1, A2, B, B1, BE in T zahtevajo pregled, pri katerem se uporabljajo minimalni standardi sposobnosti za vožnjo iz Priloge III. [Spremembi 256 in 318]6a. Države članice pripravijo na dokazih temelječe smernice za splošne zdravnike in družinske zdravnike, da bi identificirali osebe, za katere je vožnja lahko nevarna, in delujejo v sodelovanju z organi, pristojnimi za izdajo vozniških dovoljenj. [Sprememba 100]6b. Države članice pripravijo nacionalne informacijske kampanje za ozaveščanje širše javnosti o duševnih ali fizičnih znakih, ki lahko kažejo, da je vožnja vozila za nekoga lahko nevarna. [Sprememba 101]7.Nihče ne more imeti več kot eno fizično vozniško dovoljenje. Oseba imapa lahko več mobilnih vozniških dovoljenj, če jih izda ista država članica.shrani mobilno vozniško dovoljenje na več naprav. [Sprememba 102]Nihče ne more imeti vozniških dovoljenj, izdanih v več kot eni državi članici.Država članica zavrne izdajo vozniškega dovoljenja, če ugotovi, da kandidat že ima vozniško dovoljenje, izdano v drugi državi članici.Države članice sprejmejo potrebne ukrepe za uporabo tretjega pododstavka. Potrebni ukrepi glede izdaje, nadomestitve, podaljšanja ali zamenjave vozniškega dovoljenja vključujejo preverjanje pri drugih državah članicah, kadar obstaja utemeljen sum, da kandidat že ima drugo vozniško dovoljenje. V ta namen države članice uporabljajo omrežje EU za vozniška dovoljenja iz člena 19.Brez poseganja v člen 3(6) država članica pri izdajanju vozniškega dovoljenja ravna z vso potrebno skrbnostjo za zagotovitev, da oseba izpolnjuje zahteve iz prvega odstavka tega člena, in uporablja nacionalne predpise o razveljavitvi ali odvzemu vozniškega dovoljenja ali pravice do vožnje, če se ugotovi, da je bilo dovoljenje izdano, ne da bi bile navedene zahteve izpolnjene.8.Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 21 o spremembi prilog II, III, V in VI, kadar je ustrezno, da bi se upošteval tehnični, operativni ali znanstveni razvoj.8a. Komisija na podlagi strokovnih nasvetov pripravi spletni tečaj usposabljanja za splošne zdravnike, da bi ocenili vse vidike sposobnosti kandidata za vožnjo. [Sprememba 103]

Člen 11Zamenjava in nadomestitev vozniških dovoljenj, ki jih izdajo države članice1.Če imetnik veljavnega vozniškega dovoljenja, ki ga je izdala država članica, pridobi običajno prebivališče v drugi državi članici, lahko zahteva, da se njegovo vozniško dovoljenje zamenja za enakovredno dovoljenje. Država članica, ki izvede zamenjavo, preveri, za katero kategorijo je predloženo dovoljenje dejansko še veljavno.2.Ob upoštevanju načela teritorialnosti kazenske in policijske zakonodaje lahko država članica, v kateri ima imetnik vozniškega dovoljenja, izdanega v drugi državi članici, običajno prebivališče, uporabi svoje nacionalne predpise o omejitvi, začasnem odvzemu, odvzemu ali razveljavitvi pravice do vožnje in, kadar je ustrezno, v ta namen zamenja dovoljenje.3.Država članica, ki izvede zamenjavo fizičnega vozniškega dovoljenja, vrne staro dovoljenje organom države članice izdajateljice in navede razloge za to dejanje. Država članica, ki izvede zamenjavo vozniškega dovoljenja, o tem obvesti organe države članice izdajateljice in navede razloge za to zamenjavo. Države članice, ki so izdale izvirno vozniško dovoljenje, zagotovijo, da prejšnjega mobilnega vozniškega dovoljenja ni več mogoče prikazati. Države članice za namene sporočanja uporabljajo omrežje EU za vozniška dovoljenja iz člena 19(1). [Sprememba 104]4.Nadomestno vozniško dovoljenje za vozniško dovoljenje, ki je bilo izgubljeno ali ukradeno, lahko izdajo samo pristojni organi države članice, v kateri ima imetnik običajno prebivališče. Ti organi izdajo nadomestno dovoljenje na podlagi informacij, s katerimi razpolagajo, ali po potrebi na podlagi dokazila pristojnih organov države članice izdajateljice prvotnega dovoljenja.

Člen 11aZačasno vozniško dovoljenje1. Med nadomestitvijo, podaljšanjem ali zamenjavo vozniškega dovoljenja država članica, ki opravi nadomestitev, podaljšanje ali zamenjavo, izda začasno vozniško dovoljenje v obliki potrdila, tudi če je ista država članica, ki je izdala prejšnje vozniško dovoljenje. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov do 31. december 2025 v skladu s členom 21 za dopolnitev te direktive z določitvijo modela standardizirane oblike takega potrdila. Komisija pri sprejemanju teh delegiranih aktov ustrezno upošteva morebitno tveganje ponarejanja takih oblik.2. Potrdilo, ki ga v skladu s tem členom izda država članica, velja največ en mesec. Ta potrdila države članice medsebojno priznavajo. Kadar nadomestitev, podaljšanje ali zamenjava vozniškega dovoljenja traja dlje časa, lahko države članice to potrdilo podaljšajo dvakrat, vsakič za obdobje največ enega meseca. Veljavnost takega potrdila samodejno preneha, ko imetnik pridobi fizično ali mobilno dovoljenje v skladu s členom 3. [Sprememba 105]

Člen 12Zamenjava vozniških dovoljenj, ki jih izdajo tretje države1.Kadar država članica zagotovi zamenjavo vozniškega dovoljenja, ki ga je tretja država izdala imetniku, ki je pridobil običajno prebivališče na ozemlju te države članice, slednja vozniško dovoljenje zamenja v skladu z določbami tega člena.2.Kadar država članica zamenja vozniško dovoljenje, izdano v tretji državi, ki ni bilo predmet izvedbenega sklepa iz odstavka 7, se taka zamenjava navede na vozniškem dovoljenju, ki ga je izdala ta država članica, tako da se navede ustrezna koda iz dela E Priloge I, enako kot vsako poznejše podaljšanje ali nadomestitev. Če imetnik tega dovoljenja prenese svoje običajno prebivališče v drugo državo članico, tej državi ni treba uporabiti načela medsebojnega priznavanja, določenega v členu 3(6).Države članice za take zamenjave uporabljajo določbe svoje nacionalne zakonodaje v skladu s pogoji iz tega odstavka.3.Kadar je vozniško dovoljenje izdano za kategorijo in v tretji državi, ki je predmet izvedbenega sklepa iz odstavka 7, se taka zamenjava ne navede na vozniškem dovoljenju, ki ga je izdala zadevna država članica. V teh primerih države članice zamenjajo vozniško dovoljenje v skladu s pogoji, določenimi v ustreznem izvedbenem sklepu.4.Kadar je bilo vozniško dovoljenje, ki ga je izdala država članica, zamenjano za vozniško dovoljenje, ki ga je izdala tretja država, države članice ne zahtevajo izpolnjevanja dodatnih pogojev, razen tistih iz člena 10(3), točka (a), niti ne navedejo kakršnih koli dodatnih informacij za zamenjavo tega vozniškega dovoljenja za vozniško dovoljenje, ki so ga izdale same, v zvezi s kategorijami prvotnega vozniškega dovoljenja.V primeru iz prvega pododstavka, kadar kandidat zaprosi za zamenjavo vozniškega dovoljenja, ki velja tudi za kategorije, za katere je pridobil pravico do vožnje v tretji državi, se uporabljajo naslednja pravila:(a)če je bilo vozniško dovoljenje izdano za kategorijo in v tretji državi, ki je predmet izvedbenega sklepa iz odstavka 7, se uporablja odstavek 3;(b)če takega izvedbenega sklepa ni, se uporablja odstavek 2.5.Zamenjave iz odstavkov 2, 3 in 4 se lahko opravijo samo, če je bilo vozniško dovoljenje, ki ga je izdala tretja država, izročeno pristojnim organom države članice, ki izvede zamenjavo.6.Komisija lahko opredeli, da ima tretja država okvir za cestni promet, ki v celoti ali delno zagotavlja raven varnosti v cestnem prometu, primerljivo ravni varnosti v Uniji, ter omogoča zamenjavo vozniških dovoljenj, ki jih je izdala ta tretja država, brez navedbe take zamenjave na vozniških dovoljenjih, ki jih izdajo države članice, po potrebi po izpolnitvi nekaterih vnaprej določenih pogojev.Kadar Komisija opredeli tako tretjo državo, lahko v sodelovanju z državami članicami oceni okvir za cestni promet te tretje države. Države članice imajo na voljo šest mesecev, da predložijo svoje mnenje o okviru za cestni promet, ki je vzpostavljen v določeni tretji državi. Komisija nadaljuje z oceno, ko prejme mnenje vseh držav članic ali ko se izteče rok za pošiljanje mnenj, kar koli nastopi poznejeprej.[Sprememba 106]Komisija pri ocenjevanju okvira za cestni promet, ki je vzpostavljen v tretji državi, upošteva najmanj naslednje elemente:(a)veljavne zahteve za vozniško dovoljenje, kot so razvrstitev kategorij vozniških dovoljenj, zahteve glede najnižje starosti, zahteve in pogoji za usposabljanje in vozniške izpite ter zdravstveni standardi za izdajo dovoljenja;(b)ali tretja država izdaja mobilna vozniška dovoljenja in če jih, tehnične in strukturne podrobnosti, ki se uporabljajo za upravljanje sistema;(c)obseg ponarejenih vozniških dovoljenj v prometu in ukrepe za preprečevanje ponarejanja vozniških dovoljenj;(d)obdobje veljavnosti vozniških dovoljenj, ki jih je izdala tretja država;(e)prometne razmere v tretji državi in ali so te razmere primerljive s prometnimi razmerami na cestnih omrežjih v Uniji;(f)uspešnost tretje države na področju varnosti v cestnem prometu.(fa) sistem za zamenjavo vozniških dovoljenj EU, ki ga v praksi uporablja tretja država. [Sprememba 107]7.Komisija lahko po opravljeni oceni iz odstavka 6 in z izvedbenimi sklepi odloči, da ima tretja država vzpostavljen okvir za cestni promet, ki v celoti ali delno zagotavlja raven varnosti v cestnem prometu, primerljivo ravni varnosti v Uniji, tako da se lahko vozniška dovoljenja, ki jih izda ta tretja država, zamenjajo, ne da bi se taka zamenjava navedla na vozniških dovoljenjih, ki jih izda država članica.Izvedbeni sklep zajema vsaj:(a)kategorije vozniških dovoljenj iz člena 6, v zvezi s katerimi se lahko izvede zamenjava brez navedbe te zamenjave na vozniškem dovoljenju, ki ga je izdala država članica;(b)datume izdaje vozniških dovoljenj tretje države, ki se lahko zamenjajo brez navedbe te zamenjave na vozniškem dovoljenju, ki ga je izdala država članica;(c)vse splošne pogoje, ki morajo biti izpolnjeni za preverjanje verodostojnosti uradnega dokumenta, ki se zamenja;(d)vse splošne pogoje, ki jih mora kandidat izpolnjevati pred zamenjavo, da dokaže izpolnjevanje zdravstvenih standardov iz Priloge III.Kadar vozniško dovoljenje kandidata ne omogoča skladnosti z drugim pododstavkom, točka (a) ali (b), tega odstavka, se lahko države članice odločijo, da vozniško dovoljenje zamenjajo v skladu z odstavkom 2. Kadar kandidat ne more izpolniti zahtev iz drugega pododstavka, točka (c) ali (d), tega odstavka, države članice zavrnejo zamenjavo vozniškega dovoljenja. Vsak dodatni pogoj, ki ga lahko vsebuje izvedbeni sklep, določa uporabo nacionalnih določb države članice v skladu z odstavkom 2 ali zavrnitev zamenjave vozniškega dovoljenja, kadar kandidat ne izpolnjuje teh pogojev.Izvedbeni sklepi se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 22(2).8.Izvedbeni sklep iz odstavka 7 določa, da se vsaj vsaka štiri leta opravi redni pregled razmer na področju varnosti v cestnem prometu v zadevni tretji državi. Glede na ugotovitve pregleda Komisija v ustreznem obsegu ohrani, spremeni ali začasno razveljavi izvedbeni sklep iz odstavka 7.8a. Spričevalo o strokovni usposobljenosti ali enakovredno spričevalo, ki ga izda tretja država iz odstavka 2, se lahko nadomesti z novim spričevalom o strokovni usposobljenosti, ki ga izda država članica, če je imetnik v tej državi članici opravil dodatno strokovno usposabljanje, ki traja do 35 ur. To dodatno strokovno usposabljanje se izvaja v jeziku EU, ki ga [kandidat] najbolje razume. Po potrebi se v skladu z Direktivo (EU) 2022/2561 o temeljnih kvalifikacijah in rednem usposabljanju voznikov nekaterih cestnih vozil za prevoz blaga ali potnikovDirektiva (EU) 2022/2561 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. decembra 2022 o temeljnih kvalifikacijah in rednem usposabljanju voznikov nekaterih cestnih vozil za prevoz blaga ali potnikov (UL L 330, 23.12.2022, str. 46). poskrbi za ustrezno jezikovno podporo, da se zagotovita visoka raven usposobljenosti in varnosti v cestnem prometu. Za namene ugotavljanja, ali imajo tretje države pravila, ki so v celoti ali delno primerljiva z ustreznimi pravili Unije in zagotavljajo raven varnosti v cestnem prometu, ki je v celoti ali delno primerljiva s tisto v Uniji, se na Komisijo prenese pooblastilo, da do ... [dve leti po začetku veljavnosti te direktive o spremembi] sprejme delegirane akte v skladu s členom 21 za dopolnitev te direktive z določitvijo pogojev ter meril in metodologij, ki se uporabljajo pri ocenjevanju pravil tretjih držav o poklicnem usposabljanju voznikov ali pravil tretjih držav o izdajanju spričeval in postopkih preverjanja oziroma obojem.Komisija na podlagi teh [delegiranih aktov/pogojev, meril in metodologij za ocenjevanje] ter v sodelovanju z državami članicami v skladu s postopkom iz odstavka 6 sprejme izvedbene akte, s katerimi odloči, da ima določena tretja država pravila o strokovnem usposabljanju voznikov in/ali pravila o izdajanju spričeval in postopkih preverjanja, ki so v celoti ali delno primerljiva z ustreznimi pravili Unije in zagotavljajo raven varnosti v cestnem prometu, ki je v celoti ali delno primerljiva z ravnjo varnosti v Uniji. Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 22(2). [Sprememba 108]9.Komisija v Uradnem listu Evropske unije in na svoji spletni strani objavi seznam tretjih držav, ki so bile predmet izvedbenega sklepa v skladu z odstavkom 7odstavkoma 7 in 8a, ter ustrezno objavi tudi vse ustrezne spremembe, uvedene v skladu z odstavkom 98. [Sprememba 109]10.Komisija vzpostavi mrežo znanja za združevanje, obdelavo ter širjenje znanja in informacij o najboljših praksah za vključevanje tujih poklicnih voznikov na notranji trg. Mreža vključuje ustrezne organe držav članic, centre odličnosti, univerze in raziskovalce, socialne partnerje ter druge ustrezne akterje v sektorju cestnega prometa.

Člen 12aPlatforma za sodelovanje1. Komisija vzpostavi platformo za sodelovanje za združevanje, obdelavo in razširjanje znanja in informacij o dobrih praksah za:(a) sheme usposabljanja voznikov v državah članicah, vključno z usposabljanjem za uporabo vozil za posebne namene, kot je necestna mobilna mehanizacija;(b) licenciranje in običajna uporaba vozil za posebno uporabo, kot je necestna mobilna mehanizacija, v različnih državah članicah, vključno s čezmejnimi posledicami razlik med temi pravili, da se olajša uporaba takih strojev; in(c) vsa druga vprašanja, ki se štejejo za ustrezna.2. Platforma vključuje ustrezne organe držav članic in ustrezne deležnike v sektorju cestnega prometa ter po možnosti olajša uporabo teh dobrih praks. [Sprememba 320]

Člen 13Učinki omejitve, začasnega odvzema, odvzema ali razveljavitve pravice do vožnje ali vozniškega dovoljenja1.Država članica zavrne izdajo vozniškega dovoljenja kandidatu, čigar vozniško dovoljenje je omejeno, začasno odvzeto, odvzeto ali razveljavljeno v drugi državi članici.2.Država članica zavrne priznanje veljavnosti vsakega vozniškega dovoljenja, ki ga je izdala druga država članica osebi, čigar vozniško dovoljenje ali pravica do vožnje je na ozemlju prve države članice omejena, začasno odvzeta, odvzeta ali razveljavljena.3.Vozniško dovoljenje ali pravica do vožnje se šteje za omejeno, začasno odvzeto, odvzeto ali razveljavljeno za namene tega člena, dokler zadevna oseba ne izpolnjuje vseh pogojev za ponovno pridobitev pravice do vožnje ali vozniškega dovoljenja ali za vložitev zahtevka za novo dovoljenje, ki jih je določila država članica.Države članice zagotovijo, da so vsi pogoji, ki jih določijo za to, da bi imetnik lahko ponovno pridobil pravico do vožnje ali vozniško dovoljenje ali vložil zahtevek za novo dovoljenje, sorazmerni in nediskriminatorni do imetnikov vozniških dovoljenj, ki jih je izdala druga država članica, ter da sami po sebi ne privedejo do neomejene zavrnitve izdaje vozniškega dovoljenja ali priznanja vozniškega dovoljenja, ki ga je izdala druga država članica.Država članica začasno odvzame vozniško dovoljenje, če zdravniški pregled, ki potrjuje veljavnost iz člena 10, pokaže, da obstaja začasna izguba telesnih in duševnih sposobnosti v zvezi z zdravstvenimi stanji iz Priloge III. [Sprememba 110]4.Nič v tem členu se ne sme razumeti kot preprečevanje državam članicam, da osebi prepovejo vožnjo na njihovem ozemlju za nedoločen čas, ne da bi ji zagotovile možnost ponovne pridobitve pravice do vožnje ali vozniškega dovoljenja ali vložitve zahtevka za novo dovoljenje, kadar je to upravičeno zaradi njenega ravnanja.Kadar država članica v skladu s tem odstavkom uvede prepoved vožnje za nedoločen čas, lahko ta država članica na svojem ozemlju za nedoločen čas zavrne priznanje veljavnosti vozniškega dovoljenja, ki ga je izdala druga država članica. Z odstopanjem od odstavka 1 lahko druge države članice po posvetovanju z državo članico, ki je uvedla prepoved vožnje za nedoločen čas, taki osebi izdajo vozniško dovoljenje.

Člen 14Shema vožnje s spremstvom1.Z odstopanjem od člena 7(1), točka (b) oziroma (d), države članice v skladu s členom 10(1) izdajo vozniška dovoljenja za kategoriji B in Ckategorije B, C in C1 z navedeno kodo Unije 98.02 iz dela E Priloge I kandidatom, ki so dopolnili 17 let. [Sprememba 111]2.Imetniki vozniškega dovoljenja z navedeno kodo Unije 98.02, ki niso dopolnili 18 let, vozijo le ob spremstvu osebe na sovozniškem sedežu, ki lahko med vožnjo daje napotke. Spremljevalec ravna v skladu s pravili o vožnji pod vplivom alkohola ali drog ali v stanju, ko ni sposoben odločati o sebi iz katerega koli drugega razloga, in, ki izpolnjuje naslednje pogoje: [Sprememba 112](a)stara je najmanj 25 let;(b)ima vozniško dovoljenje EU ustrezne kategorije, ki je bilo izdano pred več kot petimi leti; [Sprememba 113](c)v zadnjih petih letih zanjo ni veljala prepoved vožnje;(d)ni bila predmet odločbe na področju kazenskega prava, ki izhaja iz kaznivega dejanja, povezanega s cestnim prometom;(e)v primeru vozila kategorije Ckategorij C in C1 ima kvalifikacije in opravljeno usposabljanje iz Direktive (EU) 2022/2561. [Sprememba 114](ea) je v primeru vozila kategorij C in C1 opravila namenski sedemurni tečaj usposabljanja za pridobitev potrebnih strokovnih in pedagoških znanj in veščin v okviru rednega usposabljanja za spričevalo o strokovni usposobljenosti. [Sprememba 115]Države članice se lahko odločijo, da trajanje tečaja usposabljanja podaljšajo na največ 14 ur. [Sprememba 116]3.Države članice lahko za zagotovitev skladnosti s tem členom zahtevajo identifikacijo spremljevalcev iz odstavka 2. Države članice lahko omejijo število morebitnih spremljevalcev.3a. Shema vožnje s spremstvom ne omejuje obstoječih možnosti držav članic, da znižajo najnižjo starost za kategorijo B, kot je določena v členu 7(2), te direktive, in uporabijo s tem povezane pogoje na nacionalni ravni. [Sprememba 117]4.Države članice lahko uporabijo dodatne pogoje za izdajo vozniškega dovoljenja z navedeno kodo Unije 98.02 kandidatom, ki niso dopolnili 18 let. O tem obvestijo Komisijo. Komisija da te podatke na voljo javnosti.4a. Države članice lahko znižajo starost iz odstavka 1 za osebe, ki imajo stalno prebivališče na njihovem ozemlju, za izvajanje pilotnih projektov in zbiranje podatkov o učinku shem vožnje s spremstvom pri nižji starosti v okviru usposabljanja kandidata, dokler ta ne prevozi 3500 km. Če želi država članica uporabiti to možnost, Komisiji predloži utemeljeno zahtevo. Komisija oceni takšno zahtevo v dialogu z zadevno državo članico in v treh mesecih poda odločitev. Komisija lahko zahtevo odobri ali zavrne s predložitvijo obrazloženega mnenja oziroma jo lahko odobri pod dodatnimi pogoji, da se zagotovi varnost v cestnem prometu. Določbe odstavkov 2, 3 in 4 se še naprej uporabljajo, če Komisija odobri odstopanje. Države članice spremljajo rezultate odobrenih pilotnih projektov in o njih poročajo Komisiji. Komisija v svojih rednih pregledih oceni zahteve in, če so na voljo, rezultate odobrenih pilotnih projektov. [Sprememba 118]

Člen 15Poskusna doba1.Imetnik vozniškega dovoljenja določene kategorije, ki je bilo izdano prvič, se šteje za voznika začetnika, za katerega velja poskusna doba najmanj dveh let. Države članice določijo pravila o trajanju obdobja in kazni za voznike začetnike. [Sprememba 119]1a. Države članice določijo obveznost za voznike začetnike, da mora biti med celotno poskusno dobo na zadnjem vetrobranskem steklu njihovega vozila pritrjena standardna unijska tablica. Komisija najpozneje ... [6 mesecev od datuma začetka veljavnosti te direktive] sprejme delegirani akt v skladu s členom 21, v katerem določi skupne vizualne specifikacije za poenoteno tablico. [Sprememba 268]2.Države članice določijo pravila o kaznih za voznike začetnike, ki vozijo z vsebnostjo alkohola v krvi nad 0,0 g/ml0,2 g/ml ali pod vplivom psihotropnih snovi ali prepovedanih drog. Izvršilni organi držav članic na podlagi najnižje možne opredelitve količine, pri kateri se upošteva pasivna ali naključna izpostavljenost, določijo tehnični prag meritev za ničelno toleranco in sprejmejo vse potrebne ukrepe za zagotovitev njihovega izvajanja. Te kazni morajo biti učinkovite, sorazmerne, odvračilne in nediskriminatorne ter lahko vključujejo prepoved vožnje. [Sprememba 120]2a. Države članice določijo strožja pravila o kaznih za voznike začetnike, tudi za primere, ko ne uporabljajo varnostne opreme ali vozijo brez veljavnega vozniškega dovoljenja, in sprejmejo vse potrebne ukrepe za zagotovitev njihovega izvajanja. Te kazni morajo biti učinkovite, sorazmerne, odvračilne in nediskriminatorne. [Sprememba 121]2b. Države članice lahko uporabo sistema ničelne tolerance do alkohola in prepovedanih psihoaktivnih snovi razširijo na vse voznike. [Sprememba 269]3.Države članice lahko za boljšo varnost v cestnem prometu določijo dodatna pravila, ki se uporabljajo na njihovem ozemlju za voznike začetnike med poskusno dobo. O tem obvestijo Komisijo. Ta pravila ne omejujejo nočne vožnje. [Sprememba 122]4.Države članice na vozniških dovoljenjih, izdanih med poskusno dobo, navedejo kodo Unije 98.01 iz dela E Priloge I.5.Poskusna doba se ne uporablja za voznike, ki pridobijo vozniško dovoljenje kategorije A2 ali A v skladu s členom 10(1), točka (c).5a. Za voznike, ki pridobijo novo kategorijo med poskusno dobo za kategorijo vozniškega dovoljenja, ki je bilo izdano predhodno, se lahko poskusna doba za novo kategorijo skrajša, pri čemer se upošteva že zaključena poskusna doba, ki ne sme biti krajša od šestih mesecev. Takšno skrajšanje se ne uporabi, če je obstoječe vozniško dovoljenje izdano samo za kategorijo AM. [Sprememba 123]5b. Države članice se spodbuja, naj v svoje osnovne in srednješolske učne načrte vključijo starosti primerno usposabljanje o predpisih o varnosti v cestnem prometu in usposabljanje za ozaveščanje o prometnih tveganjih. Države članice lahko uporabijo namenske prihodke iz [Direktive 2015/413 Evropskega parlamenta in SvetaDirektiva (EU) 2015/413 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2015 o lažji čezmejni izmenjavi informacij o prometnih prekrških, povezanih z varnostjo v cestnem prometu (UL L 68, 13.3.2015, str. 9).], da finančno podprejo te pobude. Komisija lahko sredstva iz [člena 8a te direktive] uporabi tudi za finančno podporo takim pobudam. [Sprememba 124]

Člen 16Člani izpitne komisije1.Člani izpitne komisije morajo izpolnjevati minimalne standarde iz Priloge IV.Za člane izpitne komisije, ki so bili pred 19. januarjem 2013začetkom veljavnosti te direktive že v tej funkciji, veljajo le zahteve o zagotavljanju kakovosti in o ukrepih rednega periodičnega usposabljanja. [Sprememba 125]2.Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 21 o spremembi Priloge IV, kadar je ustrezno, da bi se upošteval tehnični, operativni ali znanstveni razvoj.

Člen 17Običajno prebivališče1.V tej direktivi „običajno prebivališče“ pomeni kraj, v katerem oseba navadno stanuje, to pomeni vsaj 185 dni v vsakem koledarskem letu zaradi osebnih inali poklicnih vezi aliin v primeru osebe brez poklicnih vezi zaradi osebnih vezi, ki kažejo tesno povezavo med to osebo in krajem, v katerem živi. [Sprememba 126]Vendar se za običajno prebivališče osebe, katere poklicne vezi so v drugem kraju kakor njene osebne vezi in ki zaradi tega živi v različnih krajih v dveh ali več državah članicah, šteje kraj njenih osebnih vezi, če se ta oseba redno vrača v ta kraj. Kadar oseba živi v državi članici, da bi izpolnila nalogo z določenim trajanjem, ni treba, da je ta zadnji pogoj izpolnjen. Obiskovanje univerze ali šole ne pomeni prenosa običajnega prebivališča.2.Za namene člena 10(3), točka (b), in člena 11(4) se za običajno prebivališče osebja diplomatskih služb Unije ali njenih držav članic ali njihovih družinskih članov, ki so del njihovih gospodinjstev, šteje, da je na ozemlju države članice izdajateljice vozniškega dovoljenja, ki se podaljšuje ali nadomešča.Za namene tega člena „diplomatske službe Unije“ pomeni uradnike iz ustreznih oddelkov generalnega sekretariata Sveta oziroma Komisije in osebje, napoteno iz nacionalnih diplomatskih služb držav članic, ter vse druge zaposlene ali pogodbene izvajalce, ki delajo za institucije, organe, urade in agencije Unije na področju zunanjega zastopanja in ki morajo, da bi lahko opravljali svoje pogodbene dolžnosti, v koledarskem letu živeti vsaj 181 dni na ozemlju ene ali več tretjih držav.3.Kadar imetnik vozniškega dovoljenja ne more dokazati, da ima običajno prebivališče v določeni državi članici v skladu z odstavkom 1, se lahko imetniku v skrajnem primeru podaljša vozniško dovoljenje v državi članici, ki ga je prvotno izdala.4.Z odstopanjem od člena 10(1), točka (e), in za specifičen namen prve izdaje vozniškega dovoljenja kategorije B lahko kandidatu, čigar država članica običajnega prebivališča ni država članica njegovega državljanstva, vozniško dovoljenje izda slednja, kadar država članica običajnega prebivališča ne zagotavlja možnosti opravljanja teoretičnih ali praktičnih preizkusov v enem od uradnih jezikov EU države članice državljanstva ali ob navzočem tolmaču. [Sprememba 127]

Člen 18Ekvivalentnosti vzorcev dovoljenj, ki niso standardni vzorci Unije1.Države članice uporabijo ekvivalentnosti, določene s Sklepom Komisije (EU) 2016/1945Sklep Komisije (EU) 2016/1945 z dne 14. oktobra 2016 o ekvivalentnosti med kategorijami vozniških dovoljenj (UL L 302, 9.11.2016, str. 62)., med pravicami, pridobljenimi pred 19. januarjem 2013začetkom veljavnosti te direktive, in kategorijami iz člena 6 te direktive. [Sprememba 128]2.Z določbami te direktive se ne odvzema ali kakor koli omejuje nobene pravice do vožnje, podeljene pred 19. januarjem 2013.začetkom veljavnosti te direktive. [Sprememba 129]

Člen 19Medsebojna pomoč1.Države članice si med seboj pomagajo pri izvajanju te direktive. Izmenjujejo si informacije o dovoljenjih, ki so jih izdale, zamenjale, nadomestile, podaljšale, omejile, začasno odvzele, odvzele, razveljavile ali preklicale, o prepovedih vožnje, ki so jih uvedle ali jih nameravajo uvesti, in se medsebojno posvetujejo, da bi preverile, ali za kandidata za vozniško dovoljenje ne velja prepoved vožnje v kateri koli državi članici. Države članice uporabljajo omrežje EU za vozniška dovoljenja, vzpostavljeno za ta namen.2.Države članice lahko omrežje EU za vozniška dovoljenja uporabljajo tudi za izmenjavo informacij z namenom:(a)omogočanja svojim organom, da preverijo veljavnost in verodostojnost vozniškega dovoljenja med cestnim preverjanjem ali kot del ukrepov proti ponarejanju;(b)olajševanja preiskav, katerih cilj je identificirati osebo, odgovorno za prometne prekrške, povezane z varnostjo v cestnem prometu, v skladu z Direktivo (EU) 2015/413 Evropskega parlamenta in SvetaDirektiva (EU) 2015/413 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2015 o lažji čezmejni izmenjavi informacij o prometnih prekrških, povezanih z varnostjo v cestnem prometu (UL L 68, 13.3.2015, str. 9).;(c)preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj, povezanih s cestnim prometom, v skladu z iz [SKLIC NA PRÜM II], pod pogojem, da veljajo vsi potrebni pogoji, ki so tam določeni za ta namen, in ob ustreznem upoštevanju načel omejitve namena, nujnosti in sorazmernosti; [Sprememba 130](d)izvrševanja Direktive (EU) 2022/2561;(e)izvajanja in izvrševanja [NOVE DIREKTIVE O UČINKU NEKATERIH PREPOVEDI VOŽNJE PO VSEJ UNIJI].3.Dostop do omrežja je zaščiten. Omrežje zagotavlja sinhrono (realnočasovno) in asinhrono izmenjavo informacij ter pošiljanje in prejemanje zavarovanih sporočil, obvestil in prilog.Države članice sprejmejo vse potrebne ukrepe za zagotovitev, da so informacije, izmenjane prek omrežja, posodobljene.Države članice lahko odobrijo dostop do omrežja samo organom, pristojnim za namene iz odstavkov 1 in 2.4.Države članice si medsebojno pomagajo tudi pri izvajanju mobilnega vozniškega dovoljenja, zlasti za zagotovitev nemotene interoperabilnosti med aplikacijami in funkcijami preverjanja iz dela C Priloge I.5.Za zagotovitev interoperabilnosti med nacionalnimi sistemi, povezanimi v omrežje EU za vozniška dovoljenja, in varstva osebnih podatkov, izmenjanih v tem okviru, Komisija do 6. junija 2026 sprejme izvedbene akte, s katerimi določi podrobne operativne in tehnične zahteve ter zahteve glede vmesnika za omrežje EU za vozniška dovoljenja. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 22(2).6.Države članice lahko sodelujejo pri izvrševanju kakršne koli delne omejitve, začasnega odvzema, odvzema ali preklica pravice do vožnje ali vozniškega dovoljenja, zlasti kadar so zadevni ukrepi omejeni na nekatere kategorije vozniških dovoljenj ali na ozemlja nekaterih držav članic, zlasti z navedbami na vozniških dovoljenjih, ki so jih izdale.

Člen 20Ponovni pregledDržave članice vsako leto obvestijo Komisijo o številu izdanih, podaljšanih, nadomeščenih, odvzetih in zamenjanih vozniških dovoljenj za vsako kategorijo, vključno s podatki o izdaji in uporabi mobilnih vozniških dovoljenj. Države članice v treh mesecih obvestijo tudi Komisijo, če so zakoni, predpisi in upravne določbe, ki so jih sprejele in so potrebni za uskladitev s to direktivo, spremenjeni na način, ki vpliva na uporabo določb te direktive. [Sprememba 131]Države članice si tudi izmenjujejo podatke o dobri praksi pri ukrepih za varnost v cestnem prometu in usposabljanjih za ozaveščanje o tveganjih, zlasti kar zadeva voznike začetnike in v okviru vseživljenjskega usposabljanja, o vrstah preverjanja zdravstvene sposobnosti po starostnih skupinah, uporabi podpornega sistema za vsako starostno skupino s posredovanjem povratnih informacij, ki dokazujejo udeležbo, in priporočil inštruktorja vožnje, prometnega psihologa ali člana izpitne komisije, ter o ukrepih za izboljšanje ukrepov za varnost v cestnem prometu med ranljivimi udeleženci, vključno z ukrepi, ki urejajo mikromobilnost. [Sprememba 132]Komisija naj do 1. julija 2027 Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo o učinkih uporabe nacionalnih določb na necestno mobilno mehanizacijo ter njenih posledicah za notranji trg in varnost v cestnem prometu. Poročilu se lahko po potrebi priloži predlog Evropskemu parlamentu in Svetu za lažjo uporabo necestne mobilne mehanizacije po vsej Uniji. [Sprememba 321]Države članice Komisiji vsako leto sporočijo statistične podatke o prometnih nesrečah po kategorijah vozniških dovoljenj, ki jih povzročijo vozniki začetniki v okviru sheme vožnje s spremstvom, kot je opredeljena v členu 14. Vsaka tri leta se Komisija pozove, naj pripravi poročilo, v katerem primerja prometne nesreče, ki jih povzročijo vozniki, ki so pridobili vozniško dovoljenje na podlagi sheme vožnje s spremstvom, in drugi vozniki. V poročilu upošteva podatke za vsako kategorijo vozniškega dovoljenja. Komisija da poročilo na voljo javnosti, tudi prek portala za čezmejno izvrševanje, vzpostavljenega z [direktiva o čezmejnem izvrševanju]. [Sprememba 133]Komisija do ... [začetek veljavnosti + 5 let] in nato vsakih pet let Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo o izvajanju te direktive, vključno z njenim vplivom na varnost v cestnem prometu.

Člen 21Izvajanje prenosa pooblastila1.Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.2.Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 4(8), člena 5(6), člena 8(2), člena 9(2), člena 10(8), člena 11(a), člena 12(8a) ter10(8) in člena 16(2) in člena 16a(2) se prenese na Komisijo za obdobje petih let od [datum začetka veljavnosti Direktive]. Komisija pripravi poročilo o prenosu pooblastila najpozneje devet mesecev pred koncem petletnega obdobja. Prenos pooblastila se samodejno podaljšuje za enako dolga obdobja, razen če Evropski parlament ali Svet nasprotuje temu podaljšanju najpozneje tri mesece pred koncem vsakega obdobja. [Sprememba 134]3.Pooblastilo iz člena 4(8), člena 5(6), člena 8(2), člena 10(8) in člena 16(2) lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne učinkovati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.4.Komisija se pred sprejetjem delegiranega akta posvetuje s strokovnjaki, ki jih imenujejo države članice, v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje.5.Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem sočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.6.Delegirani akt, sprejet na podlagi člena 4(8), člena 5(6), člena 8(2), člena 10(8) in člena 16(2), začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.

Člen 22Postopek v odboru1.Komisiji pomaga odbor za vozniška dovoljenja. Ta odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011.2.Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 5 Uredbe (EU) št. 182/2011.Kadar je treba pridobiti mnenje odbora na podlagi pisnega postopka, se ta postopek zaključi brez izida, ko v roku za izdajo mnenja tako odloči predsednik odbora ali to zahteva navadna večina članov odbora.Kadar odbor ne poda mnenja, Komisija izvedbenega akta ne sprejme in se uporabi člen 5(4), tretji pododstavek, Uredbe (EU) št. 182/2011.3.Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 8 Uredbe (EU) št. 182/2011.

Člen 23Spremembe Direktive (EU) 2022/2561Direktiva (EU) 2022/2561 se spremeni:(1)v členu 5(2) Direktive (EU) 2022/2561 se doda naslednja točka:

„(c) od 17. leta vozilo, za katero se zahteva vozniško dovoljenje kategorije Ckategorij C in C1, pod pogojem, da imajo spričevalo iz člena 6(1), in samo pod pogoji iz člena 14(2) Direktive [SKLIC NA TO DIREKTIVO];“ [Sprememba 135]

(2)v členu 5, odstavek 3, se točka (a) nadomesti z naslednjim:

„(a) od 21. leta:(i)vozilo, za katero se zahteva vozniško dovoljenje kategorij D in D + E, pod pogojem, da imajo spričevalo iz člena 6(2).

Vsaka država članica lahko dovoli voznikom vozil iz kategorij D1 in D1 + E, da vozijo taka vozila na njenem ozemlju od 18. leta, pod pogojem, da imajo spričevalo iz člena 6(1).

Vsaka država članica lahko zniža najnižjo starost za kategoriji D in DE za poklicne voznike avtobusov na:— 19 let na njenem ozemlju, pod pogojem, da so vozniki opravili polno strokovno usposabljanje in so imetniki spričeval o strokovni usposobljenosti v skladu s členom 6(1) Direktive (EU) 2022/2561;— 18 let na njenem ozemlju, pod pogojem, da so vozniki opravili polno strokovno usposabljanje in so imetniki spričeval o strokovni usposobljenosti v skladu s členom 6(1) Direktive (EU) 2022/2561 ter vozijo taka vozila brez potnikov ali s potniki na linijah, krajših od 50 km.(ii)vozilo, za katero se zahteva vozniško dovoljenje kategorij D in D + E, pod pogojem, da imajo spričevalo iz člena 6(1).

(3)v členu 5, odstavek 3, se točka (b) črta. [Sprememba 323]

Člen 24Spremembe Uredbe (EU) 2018/1724Priloga II k Uredbi (EU) 2018/1724 se spremeni:(a)v drugem stolpcu vrstice „Selitev“ se doda naslednja celica: „pridobitev in podaljšanje vozniškega dovoljenja“;(b)v tretjem stolpcu vrstice „Selitev“ se doda naslednja celica: „izdaja, zamenjava in nadomestitev vozniških dovoljenj EU“.

Člen 25Prenos1.Države članice brez poseganja v odstavek 1 najpozneje do ... [datum sprejetja + 2 leti] sprejmejo in objavijo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo. Komisiji nemudoma sporočijo besedilo navedenih predpisov. [Sprememba 324]Brez poseganja v odstavek 1a te predpise uporabljajo od ... [datum sprejetja + 3 leta]. [Sprememba 325]Države članice se v sprejetih predpisih sklicujejo na to direktivo ali pa sklic nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi. Način sklicevanja določijo države članice.1a. Države članice najpozneje do ... [datum sprejetja + 4 meseci] sprejmejo in objavijo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s členom 9, odstavkom 2 te direktive.Ti predpisi se uporabljajo od ... [datum sprejetja + 4 meseci]. [Sprememba 326]2.Države članice sporočijo Komisiji besedilo temeljnih predpisov nacionalne zakonodaje, sprejetih na področju, ki ga ureja ta direktiva.

Člen 26Razveljavitev1.Direktiva 2006/126/ES se razveljavi z učinkom od [datum sprejetja + 3 leta].Sklicevanja na Direktivo 2006/126/ES se razumejo kot sklicevanja na to direktivo in jih je treba brati v skladu s korelacijsko tabelo iz Priloge VII.2.Uredba (EU) št. 383/2012 se razveljavi z učinkom od [datum sprejetja + 3 leta].3.Sklicevanja na Uredbo (EU) št. 383/2012 se razumejo kot sklicevanja na del B Priloge I k tej direktivi in jih je treba brati v skladu s korelacijsko tabelo iz Priloge VII.

Člen 27Začetek veljavnostiTa direktiva začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Člen 28NaslovnikiTa direktiva je naslovljena na države članice.