(1)Zagotavljanje pravične obdavčitve na notranjem trgu in dobrega delovanja unije kapitalskih trgov sta politični prednostni nalogi Evropske unije (EU). V okviru tega je ključno odpraviti ovire za čezmejne naložbe, hkrati pa se boriti proti davčnim goljufijam in zlorabam. Do takih ovir prihaja na primer zaradi za vlagatelje nerezidente neučinkovitih in nesorazmerno obremenjujočih postopkov za razbremenitev pri viru odtegnjenih presežnih davkov na prihodke od dividend ali obresti, ki se izplačajo za delnice ali obveznice, s katerimi se javno trguje. Take ovire pred izziv postavljajo zlasti male vlagatelje. Poleg tega se je izkazalo, da sedanje stanje ni ustrezno za preprečevanje ponavljajočih se tveganj davčnih goljufij, utaj in izogibanja davkom, kot so pokazali nedavni škandali Cum/Ex in Cum/Cum. Namen tega predloga je povečati učinkovitost postopkov davčnega odtegljaja v EU, hkrati pa jih zavarovati pred tveganjem davčnih goljufij in zlorab. Predlog temelji na zadevnih prejšnjih ukrepih na ravni EU in mednarodni ravni, kot sta priporočilo Komisije iz leta 2009 o poenostavitvi postopkov davčnega odtegljaja ter pobuda OECD za poenostavitev postopkov priznavanja davčnih ugodnosti po mednarodnih pogodbah in krepitev ravnanj, skladnih z zakonodajo (TRACE)28.

_________________

28 Priporočilo Komisije z dne 19. oktobra 2009 o postopkih za oprostitev davčnega odtegljaja (UL L 279, 24.10.2009, str. 8).

(2)Da bi okrepili zmožnost držav članic za preprečevanje morebitnih goljufij ali zlorab in boj proti njim, ki ju trenutno ovirata razdrobljenost ter splošno pomanjkanje zanesljivih in pravočasnih informacij o vlagateljih, je treba vzpostaviti skupni okvir za oprostitev presežnega davčnega odtegljaja od čezmejnih naložb v vrednostne papirje, ki bo odporen na tveganje davčnih goljufij ali zlorab. Ta okvir bi moral voditi k zbliževanju različnih postopkov oprostitev, ki se uporabljajo po EU, hkrati pa, odvisno od primera, izdajateljem vrednostnih papirjev, plačnikom davka, finančnim posrednikom in državam članicam zagotoviti preglednost in gotovost glede identitete vlagateljev. V ta namen bi moral okvir temeljiti na avtomatiziranih postopkih, kot je digitalizacija potrdila o davčnem rezidentstvu (tako z vidika postopka kot oblike), ki je predpogoj za dostop vlagateljev do vseh postopkov za oprostitev ali vračilo. Tak okvir bi moral biti tudi dovolj prožen, da bi ustrezno upošteval različne sisteme, ki se uporabljajo v različnih državah članicah, hkrati pa zagotavljal večjo konvergenco in ustrezna orodja za preprečevanje zlorab, da bi se zmanjšalo tveganje davčnih goljufij, utaj in izogibanja davkom. Če naj bo ta direktiva uspešna, morajo države članice davčne uprave opremiti z orodji za varno in pravočasno obravnavo postopkov vračila/oprostitve pri viru ter si bolj prizadevati za zagotovitev digitaliziranih, avtomatiziranih in bolje usklajenih ključnih elementov. Za ta namen je poleg tega treba ustrezno usposobiti osebje, pristojno za nadzor digitalnih orodij.

(4)Da bi zagotovili, da imajo vsi davkoplačevalci v EU dostop do skupnega, ustreznega in učinkovitega dokazila o svojem rezidentstvu za davčne namene, bi morale države članice uporabljati avtomatizirane postopke za izdajo potrdil o davčnem rezidentstvu v enaki prepoznavni in sprejemljivi digitalni obliki ter z enako vsebino. Za večjo učinkovitost bi moralo potrdilo veljati vsaj za celotno leto, v katerem so ga izdale in priznale druge države članice za zadevno obdobje. E-potrdilo o davčnem rezidentstvu bi moralo vsebovati tudi sklic na veljavne sporazume o izogibanju dvojnega obdavčevanja. Države članice lahko izdano e-potrdilo o rezidentstvu prekličejo, če ima davčna uprava glede davčnega rezidentstva za zadevno leto dokaz o nasprotnem. Da bi omogočili učinkovito identifikacijo podjetij EU, bi moralo potrdilo vključevati informacije o evropskem enotnem identifikatorju (EUID).

(6)Pri sistemih trgovanja z dividendno arbitražo Cum-Ex in Cum-Cum gre za prakso, pri kateri se z delnicami trguje tako, da se identiteta dejanskega lastnika prikrije in da lahko obe ali več vpletenih strani zahteva vračilo davčnega odtegljaja od davka na kapitalski dobiček, ki pa je bil plačan samo enkrat, pri teh kriminalnih praksah so sicer bili vpleteni tudi finančni posredniki. Ker so finančni posredniki, ki so najpogosteje vključeni v plačilne verige vrednostnih papirjev, velike institucije, kakor so opredeljene v uredbi o kapitalskih zahtevah (CRR)29, in centralne depotne družbe, ki opravljajo storitve plačnika davka, bi morali ti subjekti zahtevati registracijo v nacionalnih registrih držav članic, vzpostavljenih, kot je navedeno zgoraj. Drugi finančni posredniki bi morali imeti možnost, da zahtevajo registracijo po lastni presoji. Registracijo bi moral zahtevati finančni posrednik sam, in sicer tako, da pri pristojnemu organu, ki ga določi država članica, vloži vlogo, vključno z dokazilom, da finančni posrednik izpolnjuje določene zahteve. Namen zahtev je preveriti, ali posrednik, ki je vložil zahtevo, izpolnjuje zahteve iz ustreznih predpisov EU in se nadzoruje glede skladnosti z njimi. Če ima finančni posrednik sedež zunaj EU, mora zanj veljati zakonodaja tretje države, v kateri je rezident, ki je za namene te direktive primerljiva, tretja država rezidentstva pa ne sme biti niti na seznamu EU z jurisdikcijami, ki niso pripravljene sodelovati v davčne namene, Priloga I, niti na seznamu EU tretjih držav z visokim tveganjem (seznam držav z visokim tveganjem za pranje denarja). Za registracijo finančnega posrednika iz tretje države bi moral biti potreben minimalen upravni napor. Komisija bi morala državam članicam pomagati pri tem, da bi koncept primerljive zakonodaje v zvezi s tretjimi državami razumele na enak način. Skladnost finančnega posrednika iz tretje države z ustreznimi zahtevami EU se nanaša izključno na namene iz te direktive in ne vpliva na uveljavljanje ali uporabo katerih koli drugih pravic in obveznosti na podlagi druge zakonodaje EU. Ko so finančni posredniki registrirani, bi jih bilo treba šteti za „certificirane finančne posrednike“ v zadevni državi članici, zanje bi morale veljati ustrezne obveznosti poročanja in obveščanja v skladu s to direktivo, hkrati pa bi morali imeti pravico zahtevati uporabo postopkov za oprostitev iz te direktive. Države članice, ki vodijo nacionalni register, bi morale sprejeti tudi ukrepe, s katerimi bi iz registra odstranile vse certificirane finančne posrednike, ki to zahtevajo ali ne izpolnjujejo več zadevnih zahtev. Poleg tega lahko te države članice določijo, da se iz njihovih nacionalnih registrov izbrišejo tisti certificirani finančni posredniki ali se jim onemogoči dostop do sistemov oprostitve davčnega odtegljaja, če se ugotovi, da so večkrat kršili svoje obveznosti. Kadar država članica sprejme tak ukrep izbrisa ali zavrnitve dostopa, bi morala o tem obvestiti ostale države članice, ki vodijo nacionalni register, da bi lahko ocenile, ali naj istega certificiranega finančnega posrednika izbrišejo iz svojih nacionalnih registrov. Za pravice in obveznosti zadevnih strank v zvezi s katero koli odločitvijo države članice glede registracije in izbrisa iz nacionalnega registra, tudi za pritožbe, se uporablja nacionalna zakonodaja zadevnih držav članic.

__________________

29 Uredba (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o bonitetnih zahtevah za kreditne institucije in investicijska podjetja ter o spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 (UL L 176, 27.6.2013, str. 1).

(8)Da bi bila unija kapitalskih trgov učinkovitejša in konkurenčnejša, bi bilo treba olajšati in pospešiti postopke za oprostitev presežnega davčnega odtegljaja od prihodkov iz vrednostnih papirjev, kadar zadevni certificirani finančni posredniki zagotovijo ustrezne informacije, tudi o identiteti vlagatelja. Zadevni certificirani finančni posredniki so vsi certificirani finančni posredniki v plačilni verigi med vlagateljem in izdajateljem vrednostnih papirjev, od katerih se lahko zahteva tudi predložitev informacij o plačilih, ki jih izvedejo necertificirani finančni posredniki v verigi, v skladu z izbiro politike vsake posamezne države članice. Ob upoštevanju različnih pristopov v državah članicah sta predvideni dve vrsti postopkov: (i) oprostitev pri viru z neposredno uporabo ustrezne davčne stopnje v času davčnega odtegljaja in (ii) hitro vračilo v največ 50 dneh od datuma izplačila dividende ali, odvisno od primera, od datuma, ko mora izdajatelj obveznice izplačati obresti imetniku obveznice (datum izplačila kupona). Države članice bi morale imeti izbiro, da uvedejo katerega koli od teh dveh postopkov ali kombinacijo obeh, kot menijo, da je primerno, hkrati pa bi morale zagotoviti, da je vsaj eden na voljo vsem vlagateljem, kadar so izpolnjene zahteve iz te direktive. Da bi zagotovili, da zadevne države članice pravilno in pravočasno izvajajo te postopke, je primerno, da se za pozno vračilo presežnih davčnih odtegljajev, ki jih zajema ta direktiva in ki izpolnjujejo pogoje za uporabo teh postopkov, zaračunajo obresti. Kadar ustrezne zahteve niso izpolnjene ali če zadevni vlagatelj tako želi, bi morale države članice za oprostitev presežnega davčnega odtegljaja uporabiti svoje obstoječe standardne postopke za vračilo. V vsakem primeru bi morali registrirani lastniki, zlasti mali vlagatelji, in njihovi pooblaščeni zastopniki ohraniti pravico do povračila presežnega davčnega odtegljaja, plačanega v državi članici, če predložijo dokazilo o izpolnjevanju pogojev, določenih v nacionalni zakonodaji. Države članice lahko zahtevek za vračilo zavrnejo, če je bil na podlagi meril za oceno tveganja in v skladu z nacionalno zakonodajo uveden kakršen koli postopek preverjanja ali davčni nadzor. 

(9)Da bi zaščitile sisteme za oprostitev presežnega davčnega odtegljaja, bi morale države članice, ki vodijo nacionalni register, od certificiranih finančnih posrednikov zahtevati tudi, da preverijo upravičenost vlagateljev, ki želijo uveljavljati oprostitev. Certificirani finančni posredniki bi morali zlasti pridobiti potrdilo o davčnem rezidentstvu zadevnega vlagatelja in izjavo, da je tak vlagatelj dejanski lastnik izplačila v skladu z zakonodajo države članice vira. Prav tako bi morali na podlagi posebnih okoliščin vlagatelja preveriti stopnjo davčnega odtegljaja, ki se uporablja, in navesti, ali so seznanjeni s kakršno koli finančno ureditvijo, ki vključuje temeljna sredstva, ki na prvi trgovalni dan brez upravičenja do dividende ni bila poravnana, ni potekla ali ni kako drugače prenehala. Zahteve glede potrebne skrbnosti bi lahko veljale na letni ravni. Certificirani finančni posredniki bi morali biti odgovorni za izgube davčnih prihodkov, ki nastanejo zaradi neustreznega izpolnjevanja teh obveznosti, kolikor tako določa nacionalno pravo države članice, v kateri je izguba nastala. Da bi zagotovili sorazmernost bremena in odgovornosti, naloženih certificiranim finančnim posrednikom, bi se morale, kadar je tveganje zlorabe majhno in zlasti kadar je skupni znesek dividend, izplačanih vlagatelju za delež v podjetju, nižji od 1500 EUR, za vse postopke za oprostitev uporabljati milejše obveznosti preverjanja. Če se taka zloraba dokaže drugače, lahko države članice sprejmejo ukrepe v skladu z nacionalno zakonodajo, vključno z zavrnitvijo uporabe sistemov oprostitve iz te direktive, vendar ne morejo uveljavljati odgovornosti certificiranih finančnih posrednikov za odsotnost preverjanja.

(12)Ker sta pravilno izvajanje in izvrševanje predlaganih pravil v vsaki posamezni zadevni državi članici ključna za spodbujanje unije kapitalskih trgov kot celote in za zaščito davčne osnove držav članic, bi ju morala Komisija spremljati. Države članice bi morale zato Komisiji redno sporočati statistične informacije o izvajanju in izvrševanju nacionalnih ukrepov, sprejetih v skladu s to direktivo, na svojem ozemlju, kakor so opredeljene z izvedbenimi akti. Komisija bi morala na podlagi informacij, ki jih zagotovijo države članice, in drugih razpoložljivih podatkov pripraviti oceno učinkovitosti predlaganih novih pravil. V zvezi s tem bi morala Komisija preučiti, ali bi bilo treba posodobiti pravila, uvedena s to direktivo.

(14)Vsaka obdelava osebnih podatkov v okviru te direktive bi morala potekati v skladu z Uredbo (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta31. Finančni posredniki in države članice lahko obdelujejo osebne podatke v skladu s to direktivo izključno s ciljem zasledovanja splošnega javnega interesa, in sicer za namene boja proti davčnim goljufijam, davčnim utajam in izogibanju davkom, zaščite davčnih prihodkov in spodbujanja pravične obdavčitve, kar krepi možnosti za socialno, politično in gospodarsko vključevanje v državah članicah. Dostop do teh podatkov bi morali imeti samo subjekti, vključeni v postopke za oprostitev davčnega odtegljaja v skladu s to direktivo. Poslati bi bilo treba le toliko osebnih podatkov, kolikor je minimalno potrebnih, da se lahko ugotovijo nezadostno poročanje, neporočanje, davčne goljufije ali zlorabe. Osebni podatki pa bi se morali hraniti le toliko časa, kolikor je potrebno za ta namen. Da bi omogočili učinkovito uresničevanje tega cilja, je treba omejiti nekatere pravice posameznikov, ki jih zagotavlja navedena uredba, če lahko uveljavljanje teh pravic ogrozi preiskavo, zlasti pravico do obveščanja o obdelavi njihovih podatkov in njeno področje uporabe ter pravico do privolitve v nekatere vrste obdelave podatkov. Takoj ko okoliščine, zaradi katerih je bila omejitev upravičena, ne obstajajo več, bi bilo treba ponovno vzpostaviti pravice posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki.

_________________

31 Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov) (UL L 119, 4.5.2016, str. 1).

(19)„sporazum o izogibanju dvojnega obdavčevanja“ pomeni sporazum ali konvencijo, ki določa odpravo dvojnega obdavčevanja dohodka in po potrebi kapitala ter ki velja med dvema ali več jurisdikcijami;

2.Države članice na podlagi razpoložljivih informacij in ob upoštevanju odstavka 4 e-potrdilo o davčnem rezidentstvu izdajo v treh delovnih dneh od vložitve zahtevka. E-potrdilo o davčnem rezidentstvu mora izpolnjevati tehnične zahteve iz Priloge I in vsebovati naslednje informacije:

(a)ime in priimek davčnega zavezanca ter datum in kraj rojstva, če je davčni zavezanec posameznik, ali ime davčnega zavezanca in, kadar je na voljo, njegov evropski enotni identifikator (EUID), če je davčni zavezanec subjekt;

črtano

4.Če je za preverjanje davčnega rezidentstva določenega davčnega zavezanca potrebnih več kot pet delovnih dni, država članica osebo, ki zahteva potrdilo, obvesti o potrebnem dodatnem času in razlogih za zamudo, ki v nobenem primeru ne sme biti daljša od petih delovnih dni.

5.Države članice e-potrdilo o davčnem rezidentstvu, ki ga je izdala druga država članica, priznajo kot ustrezno dokazilo o rezidentstvu davčnega zavezanca v tej drugi državi članici v skladu z odstavkom 3. Države članice imajo v vsakem primeru možnost, da v svoji jurisdikciji preučijo rezidentstvo za davčne namene. 

6.Komisija sprejme izvedbene akte, s katerimi določi standardne elektronske obrazce v strojno berljivi obliki, vključno z jezikovno ureditvijo, in tehnične protokole, vključno z varnostnimi standardi, za izdajo e-potrdila o davčnem rezidentstvu. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 18.

1.Države članice zagotovijo, da je finančni posrednik registriran v njihovem nacionalnem registru certificiranih finančnih posrednikov v dveh mesecih od takrat, ko je vložil zahtevek, ki dokazuje, da so izpolnjene vse naslednje zahteve:

(b)če je finančni posrednik, ki je vložil zahtevek, kreditna institucija, dovoljenje v jurisdikciji rezidentstva za davčne namene za opravljanje skrbniških dejavnosti iz točke (12) ali (14) Priloge I k Direktivi 2013/36/EU ali primerljive zakonodaje tretje države; če je finančni posrednik, ki je vložil zahtevek, investicijsko podjetje, dovoljenje v jurisdikciji rezidentstva za davčne namene za opravljanje skrbniških dejavnosti iz oddelka B(1) Priloge I k Direktivi 2014/65/EU ali primerljive zakonodaje tretje države, ali; če je finančni posrednik, ki je vložil zahtevek, centralna depotna družba, dovoljenje v jurisdikciji rezidentstva za davčne namene v skladu z Uredbo (EU) št. 909/2014 ali primerljivo zakonodajo tretje države rezidentstva; Komisija izda smernice o minimalnih standardih za primerljivo zakonodajo;

2.Finančni posredniki brez nepotrebnega odlašanja obvestijo pristojni organ države članice o vsaki spremembi informacij iz točk (a) do (c), pri čemer mu po potrebi predložijo ustrezne dokumente.

3.Država članica, ki certificiranega finančnega posrednika izbriše iz svojega nacionalnega registra, o tem v skladu z Direktivo 2011/16/EU brez nepotrebnega odlašanja obvesti vse ostale države članice, ki vodijo nacionalni register v skladu s členom 5, pri čemer navedejo razloge za izbris v skladu z odstavkoma 1 in 2.

1.Države članice sprejmejo potrebne ukrepe, s katerimi od certificiranih finančnih posrednikov, ki so v njihovem nacionalnem registru, zahtevajo, da pristojnemu organu čim prej, v vsakem primeru pa v 20 koledarskih dneh po referenčnem datumu sporočijo informacije iz Priloge II, razen če se na referenčni datum še čaka na izvršitev navodila za poravnavo v zvezi s katerim koli delom transakcije, v katerem primeru se za navedeno transakcijo informacije sporočijo čim prej po poravnavi. Če se 15 dni po referenčnem datumu še čaka na poravnavo za kateri koli del transakcije, certificirani finančni posredniki sporočijo informacije v naslednjih petih koledarskih dneh, pri čemer navedejo del, za katerega se še čaka na poravnavo.

2.Države članice določijo, da certificiranim finančnim posrednikom ni treba sporočati informacij iz Priloge II, naslov E, če skupna dividenda, izplačana registriranemu lastniku na njegov lastniški delež v podjetju, ne presega 1500 EUR.

5.Države članice od certificiranih finančnih posrednikov, ki so v njihovem nacionalnem registru, zahtevajo, da dokumentacijo, ki potrjuje sporočene informacije, hranijo šest let in da za namene revizije zagotovijo dostop do vseh drugih informacij in dostop do svojih prostorov, prav tako pa od certificiranih finančnih posrednikov zahtevajo, da takoj po zaključku revizije in najpozneje šest let po poročanju izbrišejo ali anonimizirajo vse osebne podatke, ki jih vsebuje taka dokumentacija.

(a)je bila dividenda izplačana za delnico, s katero se javno trguje, ki jo je registrirani lastnik pridobil v obdobju petih dni pred prvim trgovalnim dnem brez upravičenja do dividende;

1.Države članice sprejmejo ukrepe, ki so potrebni, da certificirani finančni posrednik, ki v imenu registriranega lastnika zahteva oprostitev v skladu s členom 12 in/ali 13, od takega registriranega lastnika pridobi izjavo, da:

(a)je registrirani lastnik dejanski lastnik dividende ali obresti, kakor je opredeljeno v nacionalni zakonodaji države članice vira ali sporazumu o izogibanju dvojnega obdavčevanja, ter

2.Države članice sprejmejo ukrepe, ki so potrebni, da certificirani finančni posredniki, ki v imenu registriranega lastnika zahtevajo oprostitev v skladu s členom 12 in/ali 13, preverijo:

(d)v primeru izplačila dividend in na podlagi informacij, ki so na voljo certificiranemu finančnemu posredniku, morebitni obstoj kakršne koli finančne ureditve, ki na prvi trgovalni dan brez upravičenja do dividende ni bila poravnana, ni potekla ali ni kako drugače prenehala, razen če dividenda, izplačana registriranemu lastniku za vsako skupino enakih delnic, ne presega 1500 EUR.

1.Države članice lahko pooblaščenim finančnim posrednikom, ki vodijo naložbeni račun registriranega lastnika, dovolijo, da v imenu takega registriranega lastnika zahtevajo hitro vračilo presežnega davčnega odtegljaja v skladu s členom 10, če se informacije iz odstavka 3 tega člena zagotovijo v 25 koledarskih dneh od datuma izplačila dividende ali obresti.

2.Države članice zahtevek za vračilo, ki je vložen v skladu z odstavkom 1, obravnavajo in znesek vrnejo v 25 koledarskih dneh od datuma takega zahtevka ali od datuma, ko so vsi zadevni certificirani finančni posredniki izpolnili obveznosti sporočanja iz te direktive, pri čemer se upošteva poznejši datum. Države članice za vsak dan zamude po 25. dnevu na znesek takega vračila obračunajo obresti v skladu s členom 14, razen če država članica upravičeno dvomi, da je zahtevek za vračilo upravičen.

Države članice sprejmejo ustrezne ukrepe, s katerimi zagotovijo, da kadar se za dividende člena 12 in 13 ne uporabljata, ker niso izpolnjeni pogoji iz te direktive, registrirani lastnik ali njegov pooblaščeni zastopnik, ki zahteva vračilo presežnega davčnega odtegljaja od takih dividend, zagotovi vsaj informacije, ki se zahtevajo v skladu s Prilogo II, naslov E, razen če skupna dividenda, izplačana registriranemu lastniku na njegov lastniški delež v podjetju, ne presega 1500 EUR oziroma so bile te informacije že zagotovljene v skladu z obveznostmi iz člena 9.

Splošna ocena, pregled in revizija

1.Komisija po začetku veljavnosti nacionalnih predpisov za prenos te direktive vsakih pet let preuči in oceni delovanje te direktive. Poročilo o oceni direktive in o pravilih, ki se uporabljajo za davčne odtegljaje v državah članicah, tudi o tem, ali bi bilo treba spremeniti specifične določbe te direktive, se predloži Evropskemu parlamentu in Svetu do decembra 2031, nato pa vsakih pet let. Komisija v poročilu o oceni:

2.Države članice Evropskemu parlamentu in Komisiji v skladu z odstavkom 3 sporočijo ustrezne statistične informacije za oceno iz odstavka 1.

3.Komisija z izvedbenimi akti določi statistične informacije, ki jih morajo države članice zagotoviti za namene ocenjevanja, ter obliko in pogoje za sporočanje teh informacij.

5.Informacije, ki jih država članica sporoči Komisiji v skladu z odstavkom 2, in vsa poročila ali dokumenti, ki jih pripravi Komisija s pomočjo teh informacij, se lahko pošljejo Evropskemu parlamentu in drugim državam članicam. Za poslane informacije velja obveznost varovanja uradne skrivnosti, varovane pa morajo biti tako, kot so varovane podobne informacije v nacionalnem pravu države članice, ki jih je prejela.

1.Države članice omejijo pravice, ki jih ima posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, na podlagi členov 15 do 19 Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta45, če lahko uveljavljanje teh pravic ogrozi preiskavo, in le v obsegu in le za toliko časa, kolikor je nujno potrebno, da njihovi pristojni organi zmanjšajo tveganje davčnih goljufij, utaj ali izogibanja davkom v državah članicah, zlasti s preverjanjem, ali se za registriranega lastnika uporablja pravilna stopnja davčnega odtegljaja, oziroma s preverjanjem, ali registrirani lastnik pravočasno pridobi oprostitev, če je do nje upravičen. Pravice posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, se ponovno vzpostavijo takoj, ko pogoji, na katerih omejitev temelji, ne obstajajo več.

__________________

45 Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (UL L 119, 4.5.2016, str. 1).

3.Informacije, vključno z osebnimi podatki, ki se obdelujejo v skladu s to direktivo, se hranijo le toliko časa, kolikor je potrebno za doseganje namenov te direktive, v skladu z nacionalnimi pravili o zastaranju, ki veljajo za posameznega upravljavca podatkov, v nobenem primeru pa ne dlje kot 5 let.