1.poudarja, da so njegove resolucije o izvajanju skupne zunanje in varnostne politike ključni element njenega prispevka k oblikovanju zunanje politike EU; poudarja, da kažejo praktične posledice boljšega spoštovanja pravice do nadzora na področju zunanje politike, ki jo ima Parlament z Lizbonsko pogodbo; opozarja, da je resolucija iz leta 2023 zadnja resolucija o izvajanju skupne zunanje in varnostne politike v tem zakonodajnem obdobju, njen namen pa je služiti kot vodilo za naslednjo izvršilno oblast EU pri določanju in nadaljnjem izvajanju prednostnih nalog zunanje politike za naslednje zakonodajno obdobje; poudarja, da se mora EU v vselej nestanovitnem mednarodnem okolju sočasno spoprijeti s številnimi zunanjepolitičnimi izzivi, ki nanjo neposredno in posredno vplivajo, kot so sedanja ruska vojaška agresija proti Ukrajini, vse večje tekmovanje za premoč, potencialno ponovna opredelitev svetovnega ravnovesja moči, nenehni poskusi spodkopavanja večstranskega mednarodnega reda, ki temelji na pravilih, ter vse večja povezava med zunanjimi in domačimi krizami; je trdno prepričan, da mora EU, če želi ostati pomembna na mednarodnem prizorišču in učinkovito braniti svoje interese in vrednote, sprostiti politično voljo držav članic za doseganje zunanjepolitičnih ciljev z instrumenti na ravni EU, povečati zmogljivosti, sodelovati s podobno mislečimi partnerji in regionalnimi organizacijami ter se osredotočiti na zagotavljanje konkurenčne ponudbe za svetovni jug, pri tem pa čim bolj učinkovito uporabiti vse vire, politike in orodja, ki jih ima na voljo v okviru celostnega pristopa; poudarja, da mora EU, če želi biti globalni akter v sedanjem globalnem okolju, voditi odločno, urejeno in agresivno zunanjo politiko, ki bo izpolnjevala lastne strateške cilje, ter še naprej proaktivno opredeljevati, uveljavljati in braniti svoje interese v svetu;

2.poudarja, da zmožnost EU, da je globalni akter na področju zunanje politike, zanesljiv mednarodni partner ter verodostojen varnostni in obrambni akter, temelji na razvoju in večanju njenega zunanjega delovanja v okviru SZVP, pa tudi na njeni zmožnosti, da proaktivno opredeli, uveljavlja in brani svoje interese v svetu, ne da bi se neupravičeno zanašala na vire tretjih držav, zaradi česar bi lahko bila Unija dovzetna za notranjo delitev, oživitvi obstoječih partnerstev in oblikovanju novih ter na politični volji, da prevzame več pobud in odgovornosti na svetovni ravni, hkrati pa učinkovito varuje, brani in spodbuja svoje vrednote; poudarja tudi, da morajo države članice EU omogočiti enotno nastopanje, da se tako poveča verodostojnost ter ohrani skladnost; zato ponovno poudarja, da je treba povečati enotnost in solidarnost, tako da se še naprej razvija skupno zaznavanje tveganj;

3.opozarja, da bi moralo zunanje delovanje EU temeljiti na vrednotah in načelih iz člena 2, člena 3(5) in člena 21 PEU, ki so navdihnili ustanovitev, razvoj in širitev EU, vključno z demokracijo, pravno državo, univerzalnostjo in nedeljivostjo človekovih pravic in temeljnih svoboščin, spoštovanje človekovega dostojanstva, načel enakosti in solidarnosti ter spoštovanje načel Ustanovne listine OZN, Helsinške sklepne listine, Evropske konvencije o človekovih pravicah in mednarodnega prava; obžaluje, da Unija včasih ne izpolnjuje teh ciljev, kar negativno vpliva na njene interese, varnost in mednarodni ugled; poudarja, da mora biti zunanja politika EU na področju človekovih pravic zaradi njenih ambicioznih zavez dosledna in zgledna;

4.meni, da bi morala EU svojo skupno zunanjo in varnostno politiko oblikovati v skladu s tem in na podlagi naslednjih štirih ciljev:(a)obravnavanje posledic ruske vojaške agresije proti Ukrajini,(b)postopna prilagoditev struktur, instrumentov, zmožnosti, skladov in postopkov odločanja EU,(c)krepitev in zaščita multilateralizma, ki temelji na pravilih, ter(d)uveljavljanje interesov z razvojem trdnih strateških zavezništev in podobno mislečih partnerstev;

5.je zaskrbljen, ker je nezakonita, neizzvana in neupravičena ruska vojaška agresija proti Ukrajini ob omogočanju in podpori nelegitimnega Lukašenkovega režima v Belorusiji in režima v Iranu ponovno zanetila vojno na evropski celini; ponovno najstrožje obsoja ukrepe ruskega vodstva, ki vključujejo kršitve mednarodnega prava, kršitve priznanih meja, nezakonite prevoze in deportacijo zaščitenih oseb in otrok ter krajo ozemlja in resne vojne zločine; zahteva, naj Rusija in njene pridružene enote prenehajo z vsemi vojaškimi akcijami ter naj rusko vodstvo nemudoma in brezpogojno umakne svoje enote z mednarodno priznanega ozemlja Ukrajine in iz vseh drugih držav, katerih ozemlje ali dele ozemlja nezakonito zaseda; obsoja vse hibridne napade, ki jih Rusija izvaja v Ukrajini, in odločno obsoja širjenje ruske propagande o vojni v Ukrajini;

6.obsoja vlogo nelegitimnega režima Aleksandra Lukašenka pri dejanski predaji nacionalne suverenosti Kremlju, da bi ohranil nadzor nad Belorusijo;

7.ponovno poudarja, da je Gruzija že avgusta 2008 doživela rusko vojaško agresijo; ostro obsoja rusko nezakonito okupacijo gruzijskih regij Abhazije in Chinvalske regije/Južne Osetije ter podobno obsoja spodkopavanje suverenosti in ozemeljske celovitosti Moldavije zaradi prisotnosti ruskih čet v Pridnestrju; ponovno poudarja podporo suverenosti in ozemeljski celovitosti Gruzije in Republike Moldavije in poudarja, da zlonamerni poskusi Rusije, da bi prisilno spremenila meje suverenih držav v Evropi, resno ogrožajo varnost EU; spodbuja EU in države članice, naj izboljšajo varnostno sodelovanje z Ukrajino, Gruzijo in Republiko Moldavijo, predvsem v boju proti hibridnim grožnjam, dezinformacijam in kibernetski varnosti;

8.izraža spoštovanje pogumnemu ukrajinskemu ljudstvu, ki pogumno brani svojo državo, suverenost, neodvisnost in ozemeljsko celovitost, hkrati pa tudi evropske vrednote in varnost ter brani norme in načela Ustanovne listine OZN in Helsinške sklepne listine; izraža spoštovanje in hvaležnost posameznikom in organizacijam civilne družbe, ki pomagajo ukrajinskemu ljudstvu; pozdravlja dejanja gruzijskega in beloruskega ljudstva, ki dejavno pomagata v boju Ukrajine; pozdravlja podaljšanje začasne zaščite za ljudi, ki bežijo pred rusko vojaško agresijo proti Ukrajini;

9.poudarja, da ruska vojaška agresija proti Ukrajini destabilizira in ogroža varnost in stabilnost vzhodnega sosedstva in Zahodnega Balkana, kar ogroža varnost same EU; zato meni, da bi morala EU dati prednost reformi svoje sosedske politike in pospešiti širitveni proces skupaj z institucionalnimi reformami in reformami odločanja, potrebnimi za zaščito sposobnosti Unije za vključevanje;

10.poziva k dejavnejši komunikacijski strategiji za spodbujanje vloge in koristi širitve na Zahodnem Balkanu in v vzhodnem partnerstvu, pa tudi za spodbujanje finančne in tehnične pomoči EU; v zvezi s tem opozarja, da je EU že največja trgovinska partnerica ter največja donatorka naložb in finančne pomoči na Zahodnem Balkanu; ugotavlja, da so bile do konca leta 2023 iz instrumenta IPA III že prevzete obveznosti v višini več kot 6,5 milijarde EUR in da je EU v obdobju 2021–2023 v regiji mobilizirala naložbe v višini 16,6 milijarde EUR;

11.je zlasti zaskrbljen, da ima ruska agresija proti Ukrajini učinek prelivanja, še posebej v južnem sosedstvu, širšem Sredozemlju, južnem Kavkazu, osrednji Aziji, Afriki in na Bližnjem vzhodu; obžaluje ruske zlonamerne vplive, hibridno vojskovanje in dezinformacijske kampanje v teh regijah ter poziva k večji vključenosti in pomoči EU;

12.pozdravlja tretje srečanje Evropske politične skupnosti kot platforme za razpravo, dialog in sodelovanje s partnerskimi državami; poziva, naj se Parlament tesno vključi v pojasnitev področja delovanja in prihodnjega dela skupnosti; poudarja, da je za prihodnji uspeh in skladnost tega foruma bistvena določena stopnja usklajenosti demokratičnih vrednot in načel; ponovno poudarja, da Evropska politična skupnost v nobenem primeru ne sme povzročiti zamud pri pristopu držav kandidatk k EU ali biti pretveza zanje;

13.poudarja, da morajo države članice skupaj in dobro usklajeno vlagati v obrambo, in poziva k celovitemu in hitremu izvajanju strateškega kompasa, ki vključuje izkušnje, pridobljene iz ruske vojaške agresije proti Ukrajini, da bi vzpostavili resnično evropsko obrambno unijo, ki bo interoperabilna in bo dopolnjevala zavezništvo Nata ter bo lahko potrebi delovala samostojno;

14.poudarja zlasti potrebo po nadaljnjem sodelovanju z Natom pri vzpostavitvi zmogljivosti za hitro napotitev in poziva države članice, naj poskrbijo, da bo vojaška zmogljivost za načrtovanje in izvajanje operacij do leta 2025 polno delovala; odločno spodbuja podpredsednika/visokega predstavnika, naj predlaga sklep Sveta o zmogljivosti EU za hitro napotitev, da bi zaščitili vrednote Unije in služili interesom Unije kot celote, se odzvali na neposredne grožnje in se hitro odzvali na krizne razmere zunaj Unije, tudi v nepermisivnih okoljih in v vseh fazah konfliktnega cikla; poudarja, da bi bilo treba zmogljivost EU za hitro napotitev vzpostaviti kot silo, ki je stalno na voljo in se usposablja skupaj, skupaj s ciljem, da postane stalna sila;

15.poudarja, da je treba povečati proizvodnjo vojaškega streliva v EU, kar bi bilo treba storiti z večjim industrijskim sodelovanjem in skupno proizvodnjo; poudarja, da je treba nujno doseči 35-odstotno referenčno vrednost evropskih skupnih javnih naročil za obrambno opremo in 20-odstotno referenčno vrednost glede evropskih skupnih raziskav in tehnologije na področju obrambe, o katerem so se dogovorile vse države članice v okviru Evropske obrambne agencije; poziva k okrepitvi Obveščevalnega in situacijskega centra EU ter centra za krizno odzivanje Evropske službe za zunanje delovanje (ESZD) tako, da bi vzpostavili sistem samodejnega pretoka obveščevalnih podatkov iz držav članic v ESZD in v Obveščevalni in situacijski center EU o zunanjih in varnostnih vprašanjih, ki se pojavljajo zunaj EU;

16.pozdravlja dodatna sredstva za evropski mirovni instrument in poziva države članice, naj izboljšajo njegove zmožnosti ukrepanja s trajnostnim in ustreznim financiranjem; v zvezi s tem pozdravlja sklepe Sveta za zunanje zadeve z dne 22. januarja 2024 in sklepe Evropskega sveta z dne 1. februarja 2024, v katerih je naveden dogovor o načinih in skupni finančni zgornji meji novega „sklada za pomoč Ukrajini“; pričakuje, da bo končna odločitev sprejeta na zasedanju Evropskega sveta 21. in 22. marca 2024; pozdravlja odločitve o sprejetju akta v podporo proizvodnji streliva in okrepitvi evropske obrambne industrije z aktom o skupnih javnih naročilih, da bi okrepili evropske obrambne zmogljivosti; ponovno poziva k nujnemu začetku razprave o oblikovanju novega zunajproračunskega finančnega instrumenta, ki bi obravnaval celoten življenjski cikel vojaških zmogljivosti na ravni EU;

17.ugotavlja, da odziv EU na rusko vojaško agresijo proti Ukrajini pozorno spremljajo avtokratski akterji po svetu in da bo imel odločilen vpliv pri oblikovanju njihovega vedenja na mednarodnem prizorišču; izreka pohvalo Svetu in državam članicam za odločen odziv na rusko vojaško agresijo proti Ukrajini; pozdravlja mobilizacijo doslej največje makroekonomske finančne, gospodarske in humanitarne pomoči Ukrajini, sprejetje dvanajstih svežnjev sankcij, ki bi morale imeti uničujoče posledice za rusko gospodarstvo, v sodelovanju s podobno mislečimi partnerji, in dobavo orožja in streliva držav članic, kar je omogočil evropski mirovni instrument; vendar je zaskrbljen, ker Madžarska še vedno blokira osmo tranšo evropskega mirovnega instrumenta, namenjene Ukrajini; poziva k nadaljnji osamitvi Ruske federacije in pritisku nanjo z obsežnejšim izvajanjem omejevalnih ukrepov, tudi proti Belorusiji; poziva, naj se okrepi diplomatsko ozaveščanje vseh držav, ki so se vzdržale glasovanja o resolucijah Generalne skupščine OZN z dne 13. oktobra 2022 in 2. marca 2023 ali pri njem niso sodelovale; poziva k proaktivni diplomaciji s tretjimi državami v sodelovanju s podobno mislečimi partnerji, predvsem ZDA, Kanado in Združenim kraljestvom, da bi čim bolj zmanjšali izogibanje sankcijam in odpravili vse preostale pravne vrzeli, da bi to prakso ustavili; obžaluje, da dvanajsti sveženj sankcij EU podaljšuje obdobja za prenehanje uvoza določenih jeklenih izdelkov;

18.pozdravlja odločnost Unije in večine držav članic pri prizadevanjih za popolno energetsko neodvisnost od Ruske federacije; ponovno poziva k takojšnjemu in popolnemu embargu na ruski uvoz fosilnih goriv in proizvode, narejene s surovo rusko nafto; poziva Komisijo in Svet, naj povečata svoje zmogljivosti za spremljanje fosilnih goriv, da bi preprečili ponovni izvoz; je zaskrbljen, ker so nekatere države članice v zadnjem letu povečale svoj uvoz zemeljskega plina in utekočinjenega zemeljskega plina iz Rusije;

19.opozarja, da je dosledna in enotna uporaba omejevalnih ukrepov v vseh državah članicah osnovni pogoj za verodostojnost in učinkovitost zunanjega delovanja EU; poziva vse tretje države, zlasti države kandidatke za članstvo v EU, naj pokažejo nedvoumno zavezanost mednarodnemu pravu in strateškim interesom in vrednotam EU ter naj se uskladijo z omejevalnimi ukrepi EU proti Rusiji; poziva Komisijo, naj kritično oceni pomoč EU tretjim državam, ki dejavno podpirajo rusko agresijo proti Ukrajini, in poziva Svet, naj uvede omejevalne ukrepe proti tretjim državam, ki omogočajo rusko invazijo na Ukrajino, bodisi z omogočanjem izogibanja sankcijam bodisi z neposredno vojaško pomočjo, kot v primeru Irana ali Demokratične ljudske republike Koreje;

20.spodbuja Komisijo, podpredsednika/visokega predstavnika in države članice, naj mobilizirajo mednarodno podporo mirovni formuli, ki jo je predstavila Ukrajina, in naj sprejmejo varnostne zaveze do Ukrajine, kot je priporočeno v varnostnem paktu iz Kijeva; pozdravlja dvostranske varnostne sporazume, ki so jih z Ukrajino sklenili Združeno kraljestvo, Nemčija in Francija, s čimer so bile izpolnjene zaveze skupine G7 z dne 12. julija 2023 o preprečitvi novih ruskih napadov na Ukrajino v bližnji prihodnosti; poudarja, da si morajo EU in njene države članice nujno prizadevati za ustanovitev posebnega mednarodnega sodišča za pregon kaznivega dejanja agresije, zločinov, ki pomenijo genocid, in vojnih hudodelstev proti Ukrajini, tudi pregon spolnega nasilja, povezanega s konflikti, ki so ga zagrešili Ruska federacija in njeni zavezniki, predvsem Belorusija, vključno z njihovim političnim in vojaškim vodstvom; poziva Komisijo in Svet, naj rusko zasebno vojaško skupino Wagner, ki jo financira država, razglasita za teroristično organizacijo; pozdravlja novoustanovljeni mednarodni center za pregon kaznivega dejanja agresije proti Ukrajini, ki ga gosti Agencija Evropske unije za pravosodno sodelovanje v kazenskih zadevah (Eurojust) in ki bo olajšal pripravo zadev za prihodnja sojenja; poziva Komisijo, naj poišče in evidentira neuporabljena ruska sredstva in pripravi pravno utemeljen in veljavni predlog za njihovo uporabo za financiranje obrambe in obnove Ukrajine in zagotovi, da bo ta pravni utemeljeni predlog pripravljen v tesnem sodelovanju s partnerskimi državami skupine G7; poudarja, da sta odstranjevanje min in neeksplodiranih ubojnih sredstev glavna pogoja za obnovo Ukrajine, vključno z njeno kmetijsko proizvodnjo, ki je bistvenega pomena za gospodarstvo države ter svetovno prehransko varnost; poudarja, da bo za ta prizadevanja potrebno celovito in dolgoročno financiranje;

21.pozdravlja hitro vzpostavitev in uspešno izvajanje misije Evropske unije za vojaško pomoč v podporo Ukrajini ter predlaga, naj EU razmisli o njeni okrepitvi; ugotavlja, da je ta misija oprijemljiv dokaz neomajne podpore EU suverenosti in ozemeljski celovitosti te države; poziva k prizadevanjem za vzpostavitev drugih mednarodnih misij, da bi zaščitili svobodo plovbe ter podprli humanitarne koridorje in varen prehod ukrajinskega žita;

22.poziva države članice, naj ohranijo odločenost in enotnost, ki so ju že izkazale, in Ukrajini zagotovijo nadaljnjo politično, humanitarno, vojaško, z infrastrukturo povezano, gospodarsko in finančno podporo za zmago v tej vojni; v zvezi s tem pozdravlja pomoč, ki jo države članice zagotavljajo posamično in prek instrumentov EU, vključno s predlogom Komisije o vzpostavitvi instrumenta za Ukrajino; pozdravlja medinstitucionalni sporazum, sklenjen 6. februarja 2024, ki za obdobje 2024–2027 zagotavlja predvidljivo finančno podporo Ukrajini v višini 50 milijard EUR, da bi prispevali k okrevanju, obnovi in modernizaciji države; poudarja, da je pri izvajanju tega instrumenta potrebna popolna preglednost; poziva države članice, naj Ukrajini še naprej zagotavljajo potrebno vojaško pomoč, da bi ruske sile pregnala s svojega ozemlja; poziva države članice, naj proizvajajo strelivo in ga zagotovijo ukrajinskim oboroženim silam, skupaj z drugimi sredstvi, ki jih Ukrajina potrebuje za servisiranje svoje vojaške opreme; spodbuja države članice, naj še naprej zagotavljajo finančno in politično podporo civilni družbi v Ukrajini in njeni okolici;

23.vztraja, da se EU ne more stalno zanašati na ad hoc mobilizacijo, in v zvezi s tem opozarja, da je treba izboljšati in jasno opredeliti zmogljivost EU za trajnostno odzivanje na svetovne krize; v zvezi s tem poudarja, da bi morala EU pri svojem zunanjem delovanju in v okviru SZVP še naprej razvijati lastne avtonomne in odporne instrumente; opozarja, da strateški kompas določa ambiciozno ukrepanje in daje EU orodja, da bo učinkovito zagotavljala varnost in nastopila kot odločnejši svetovni akter; zato poziva k njegovemu hitremu in celovitemu izvajanju; poziva institucije EU, naj okrepijo svoje zmogljivosti za strateško predvidevanje, da bi se pripravile na prihodnje izzive;

24.poziva k bolj dinamični in dosledni uporabi globalnega režima sankcij EU na področju človekovih pravic (evropski zakon Magnickega), ki se še vedno premalo izkorišča v okviru instrumentov zunanje politike EU; pozdravlja predlog podpredsednika/visokega predstavnika o režimu sankcij za boj proti korupciji, ki bi EU omogočil, da obravnava huda dejanja korupcije po vsem svetu; vztraja, da ima korupcija preverljiv učinek na stanje človekovih pravic ter spodkopava delovanje državnih institucij in pravno državo; v zvezi s tem poziva Svet, naj hitro sprejme predlagani režim sankcij za boj proti korupciji;

25.priznava, da zahteva po soglasju sili države članice k neutrudnemu prizadevanju za doseganje kompromisa in enotnosti, kar je vir političnega vpliva EU na svetovnem prizorišču; vendar poudarja, da je treba kritično oceniti kompromis med idealom enotnosti in visokimi stroški soglasja v smislu verodostojnosti, zlasti ob upoštevanju učinkovitega delovanja razširjene EU; v zvezi s tem obžaluje, da so posamezne države članice izkoristile svojo pravico do veta, da bi oslabile sporazume, odložile odločanje ali v celoti onemogočile skupno politiko;

26.opozarja države članice, naj spoštujejo načela iz Pogodb, zlasti člena 24 in 42(7) PEU ter člen 222 Pogodbe o delovanju Evropske unije, v katerih se poziva, naj države članice dejavno in brez pridržkov podpirajo zunanjo in varnostno politiko Evropske unije v duhu lojalnosti in vzajemne solidarnosti; poudarja, da pogoji za uporabo člena 42(7) PEU in načini podpore nikoli niso bili jasno opredeljeni; meni, da je nujno treba pripraviti strategijo solidarnostne politike in operativne izvedbene ukrepe za klavzulo o vzajemni obrambi iz člena 42(7) PEU;

27.obžaluje, da je bil potencial za hitro, učinkovito in uspešno zunanje, varnostno in obrambno ukrepanje, kot ga določajo med drugim premostitvene klavzule PEU, izkoriščen le v zelo omejenem obsegu; ponovno poziva Svet, naj postopoma preide na glasovanje s kvalificirano večino za odločitve na področjih SZVP, ki niso vojaškega ali obrambnega pomena; priznava zaskrbljenost nekaterih držav članic, ki se bojijo, da bodo manj sposobne vplivati na zunanjo in varnostno politiko na ravni EU; priznava, da je napredek pri uporabi glasovanja s kvalificirano večino lahko le postopen in mora temeljiti na oblikovanju evropske strateške kulture; v zvezi s tem se spodbuja:(a)uvedba glasovanja s kvalificirano večino na opredeljenih prednostnih področjih, kot je globalni režim sankcij EU na področju človekovih pravic (evropski zakon Magnickega), ter vprašanja v zvezi s sprejetjem in izvajanjem prihodnjega akcijskega načrta EU za človekove pravice in demokracijo v skladu s členom 22(1) PEU;(b)uporaba premostitvenih klavzul iz Pogodb, razen za vzpostavitev vojaških misij ali operacij z izvršilnim mandatom v okviru skupne varnostne in obrambne politike (SVOP), za katere bo še vedno potrebno soglasje;(c)uporaba konstruktivne vzdržanosti v skladu s členom 31(1) PEU do popolne uporabe glasovanja s kvalificirano večino za odločitve, ki niso vojaškega ali obrambnega pomena;(d)učinkovitejša uporaba enotne ureditve za politično odzivanje na krize in ustanovitev varnostnega sveta, ki bi ga sestavljali ministri držav članic, da bi se hitro odzvali na izredne razmere ter razvili celostni pristop h konfliktom in krizam;(e)revizija Pogodb, kot je določeno v členu 48 PEU, s ciljem, da se med drugim zagotovi glasovanje s kvalificirano večino za zadeve, povezane s SZVP;(f)redna revizija analize groženj, na kateri temelji strateški kompas za varnost in obrambo, da bi državam članicam omogočili zbliževanje in opredelitev skupnega dojemanja groženj;

28.ponovno poudarja, da ima Parlament bistveno vlogo v SZVP, saj s svojo parlamentarno diplomacijo ter ločenimi instrumenti, kanali in stiki posebej prispeva k tej politiki, vključno s programi za podporo demokraciji, ki imajo velik potencial za vključevanje ključnih političnih deležnikov in omogočanje demokratičnega upravljanja; poudarja zlasti dodano vrednost parlamentarne diplomacije med rusko vojno agresijo proti Ukrajini in v zvezi s tem poudarja dragoceno sodelovanje na politični in tehnični ravni med ukrajinsko vrhovno rado in Evropskim parlamentom;

29.poudarja pomen parlamentarne diplomacije, ki bi jo bilo treba izvajati prek že obstoječih kanalov, kot so Odbor Evropskega parlamenta za zunanje zadeve, uradne delegacije in dejavnosti za podporo demokraciji, npr. redni parlamentarni dialogi s partnerskimi državami; vztraja, da se mora zunanja in varnostna politika EU usmeriti v cilje preprečevanja kriz, regionalno sodelovanje na področju varnosti, globalno podnebno in okoljsko ukrepanje, krepitev človekovih pravic ter uresničevanje ciljev Agende OZN za trajnostni razvoj do leta 2030; poziva k nadaljnjemu razvoju preventivne diplomacije EU, tudi z mirovno mediacijo in dialogom, kot proaktivnega orodja zunanje politike; poziva ESZD, naj analizira „pridobljene izkušnje“ in predhodna evropska diplomatska prizadevanja in njihove rezultate ter delo posebnih predstavnikov in posebnih odposlancev; vztraja, da je treba okrepiti parlamentarno diplomacijo s partnerji v Latinski Ameriki, Afriki in Aziji, da bi prispevali k cilju EU glede krepitve odnosov s podobno mislečimi partnerji, da bi obravnavali skupne geopolitične, gospodarske, socialne in okoljske izzive;

30.poziva k nadaljnji pojasnitvi delovanja, oblike zastopanja in odgovornosti pristopa Ekipe Evropa, da bi zagotovili učinkovito dodeljevanje sredstev in preprečili podvajanje zunanje in varnostne politike EU; vztraja, da je Parlament del Ekipe Evropa in bi ga bilo treba tako tudi obravnavati;

31.poudarja, da je treba posodobiti izjavo o politični odgovornosti iz leta 2010 kot okvir za odnose med ESZD in Parlamentom; meni, da Parlament potrebuje sredstva za uporabo svojih instrumentov za preprečevanje svetovnega nazadovanja demokracije, vključno z opazovanjem volitev in mediacijo, preprečevanjem konfliktov, okrepljenim sporočanjem na lokalni ravni o demokraciji in parlamentarni diplomaciji; poudarja dopolnilno vlogo Parlamenta v diplomaciji EU;

32.poudarja vlogo podpredsednika/visokega predstavnika kot povezovalca med SZVP in zunanjimi odnosi EU, da bi zagotovili najvišjo raven usklajenosti in skladnosti zunanjega delovanja EU; kljub temu pa obžaluje, da se v nekaterih primerih pojavlja pomanjkanje jasnosti pri zunanjem zastopanju EU; poudarja, da je treba jasno opredeliti pristojnosti podpredsednika/visokega predstavnika, predsednika Komisije in predsednika Evropskega sveta glede zunanjega delovanja in zastopanja EU;

33.meni, da je treba okrepiti institucionaliziran parlamentarni nadzor nad zunanjim delovanjem EU, vključno z rednim in pravočasnim, a varnim dostopom do zaupnih informacij, informativnimi sestanki v Evropskem parlamentu in hitrejšimi komunikacijskimi kanali z ESZD; v zvezi s tem opozarja, da ima Parlament v zadevah s področja skupne zunanje in varnostne politike pravico do obveščenosti v skladu s členom 36 PEU; pozdravlja vzpostavitev geopolitičnega dialoga na visoki ravni in spodbuja bolj odprte razprave, tudi z nadaljevanjem rednih posvetovanj s člani Komisije in ESZD ter z vključevanjem Parlamenta v izvajanje evropskega mirovnega instrumenta, strateškega kompasa in strategije Global Gateway;

34.potrjuje, da bi moral Parlament v zvezi z odločitvami Unije o mednarodnih zadevah v celoti uporabiti svoje nadzorne in proračunske pristojnosti; poziva k spremembi strukture proračuna SZVP z eno proračunsko vrstico za vsako civilno misijo SVOP, da bi omogočili boljši nadzor in večjo preglednost;

35.obžaluje, da se je proračun SZVP za civilne misije SVOP od večletnega finančnega okvira 2014–2020 do večletnega finančnega okvira 2021–2027 le malo povečal, čeprav se je število misij in nalog, ki jih izvajajo, povečalo, varnostne razmere so postale zahtevnejše, stroški operacij pa so se zvišali; poziva države članice, naj SZVP namenijo zadostna sredstva glede na potrebo po ohranjanju miru, demokracije in pravne države ter zagotovijo boljše usklajevanje z drugimi področji politike; v zvezi s tem poziva k ustrezni prilagoditvi večletnega finančnega okvira in povečanju financiranja zunanjega delovanja EU;

36.poleg tega ponovno poudarja, da morajo EU in njene države članice podporo demokraciji še naprej vključevati v načrtovanje finančnih instrumentov EU, in v zvezi s tem poudarja, da je treba zadevnim delegacijam EU zagotoviti ustrezna sredstva za povečanje dejavnosti javne diplomacije in razvoj njihovih strateških komunikacijskih zmogljivosti za boj proti dezinformacijam in propagandi; poziva, naj se ESZD – tako njen sedež kot delegacije EU – okrepi z ustreznimi finančnimi in človeškimi viri, da bo EU lahko bolje pripravljena na sedanje in nastajajoče svetovne izzive, kot so vse večja nestabilnost, odločnejši avtoritarizem in podnebna kriza; poziva Komisijo in ESZD, naj si prizadevata za feministično zunanjo in varnostno politiko, ki bo v skladu z resolucijo Parlamenta z dne 10. marca 2022 o akcijskem načrtu EU za enakost spolov III UL C 347, 9.9.2022, str. 150.;

37.pozdravlja izvajanje pilotnega projekta z naslovom Na poti k ustanovitvi Evropske diplomatske akademije“; poziva k vzpostavitvi stalne strukture, ki bo podprta s potrebnimi sredstvi; poziva k preučitvi in odločitvi o načinih dostopa do ESZD za tiste, ki diplomirajo na tej akademiji, kar lahko prispeva k popolnemu razvoju avtonomne diplomacije EU, ki jo oblikuje skupna diplomatska kultura z vidika EU; ponovno poziva Komisijo, naj pripravi stalni rezidenčni program usposabljanja o zunanjem delovanju in SZVP EU za nižje diplomate iz držav kandidatk za članstvo v EU;

38.poudarja, da bi bilo treba večstranske forume, zlasti OZN in njene agencije, obravnavati kot obliko sodelovanja po izbiri EU; v zvezi s tem izraža zaskrbljenost zaradi vse večjega pomena izključnih oblik sodelovanja, ki pričajo o vse večji konkurenci med velikimi silami; hkrati ugotavlja, da so mednarodne institucije in norme vse bolj instrumentalizirane, in v zvezi s tem opozarja na spore v Svetovni trgovinski organizaciji in Svetovni zdravstveni organizaciji; poudarja, da je EU zaradi tega trenda v občutljivem položaju, saj balansira med potrebo po pozivanju k širšemu in vključujočemu pojmovanju multilateralizma in hkratnem dajanju prednosti sodelovanju z izbranimi podobno mislečimi partnerji; poziva države članice, naj okrepijo vključujoče oblike večstranskega upravljanja, in v zvezi s tem spodbuja Komisijo, ESZD in Svet, naj okrepijo medinstitucionalno sodelovanje z večstranskimi organizacijami, ki so sestavni del mednarodnega sistema, ki temelji na pravilih, in upravljanja svetovnih skupnih dobrin, vključno z OZN in njenimi agencijami, Organizacijo za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE), Svetovno zdravstveno organizacijo, Svetovno trgovinsko organizacijo in Natom;

39.ugotavlja, da je treba zagotoviti enotnost, skladnost in dopolnjevanje prizadevanj med EU in Natom pri ohranjanju mednarodnega miru in varnosti; poudarja, da Nato ostaja temelj evropske varnosti, in poziva k nadaljnji krepitvi sodelovanja med Natom in EU ter h krepitvi evropskega stebra v okviru Nata, med drugim z doslednim izpolnjevanjem Natovega merila porabe za obrambo v višini 2 % bruto domačega proizvoda; poziva k večjemu sodelovanju z Natom pri boju proti dezinformacijam in hibridnim grožnjam, ki prihajajo iz tretjih držav;

40.poziva institucije EU in države članice, naj dejavno podprejo celovito institucionalno reformo večstranskih institucij, predvsem sistema Združenih narodov in zlasti Varnostnega sveta OZN, ki bi morala vključevati ukrepe za omejitev uporabe veta, spodbujanje regionalne zastopanosti, prevzemanje odgovornosti izvršnih organov do skupščin, ki jih izvolijo, in ponovno opredelitev sestave članstva Varnostnega sveta, da bi bolje odražala geopolitično realnost, vključno z vzpostavitvijo stalnega sedeža EU; poziva Komisijo, naj se osredotoči na zagotavljanje strateške nujnosti EU v vse bolj večpolarnem svetu; poziva institucije EU, naj zagotovijo, da bo EU v OZN, zlasti v Varnostnem svetu, nastopala enotno; poziva k nadaljnjemu dialogu z Združenim kraljestvom, da bi se sodelovanje v Varnostnem svetu ohranilo; poziva vse države članice OZN, naj sprejmejo ukrepe za preklic ruske pravice veta v Varnostnem svetu;

41.poziva podpredsednika/visokega predstavnika, naj spodbuja prepričljiv, trajno in ciljno usmerjen demokratični diskurz, ki bo dokazal, da demokracija koristi posameznikom in družbam po vsem svetu ter je sposobna prenesti avtokratski pritisk in vpliv; obžaluje, da Ljudska republika Kitajska, Rusija, Iran in drugi totalitarni ali avtoritarni režimi manipuliranje z informacijami in zlonamerno vmešavanje uporabljajo kot temeljna instrumenta za izvajanje pritiska na večstranske institucije ter demokratične vrednote in norme, spodkopavanje nadzora nad zlorabo moči, povečanje pogostosti in resnosti kršitev človekovih pravic, omejevanje prostorov za civilno družbo, neodvisne medije in demokratična opozicijska gibanja ter širjenje protizahodnih dezinformacij; v zvezi s tem spodbuja naložbe v strateško komuniciranje ter boj proti tujemu vmešavanju in širjenju dezinformacij ter pozdravlja sodelovanje ESZD z OZN pri globalnem kodeksu ravnanja za informacijsko integriteto;

42.poudarja, da nacionalni organi držav ali pooblaščenci vse pogosteje ogrožajo zagovornike človekovih pravic in politične aktiviste na nadnacionalni ravni; spodbuja Komisijo in države članice, naj tujim zagovornikom človekovih pravic in aktivistom, ki prebivajo v EU, nudijo ustrezna finančna in druga sredstva, da bodo lahko na daljavo in brez strahu pred povračilnimi ukrepi še naprej opravljali svoje delo; izreka pohvalo neumornemu delu organizacij civilne družbe in zagovornikov človekovih pravic po vsem svetu ter poziva EU, naj okrepi podporo civilni družbi in zagovornikom človekovih pravic; izraža resno zaskrbljenost zaradi vse pogostejših napadov na različne manjšine po vsem svetu, vključno s skupnostjo LGBTIQ in verskimi manjšinami, kot so kristjani; poudarja, da je treba presečnost obravnavati v vseh ukrepih EU, tudi pri izvajanju SZVP, da se spodbudi popolna enakost spolov;

43.najostreje obsoja umor Alekseja Navalnega 16. februarja 2024, ugledne ruske politične osebnosti in prejemnika nagrade Saharova za leto 2021, ki je bil kot zapornik v kazenski koloniji žrtev slabega ravnanja, mučenja, samovoljnega kaznovanja in psihološkega pritiska; poziva k izboljšanju pogojev za politične zapornike v Rusiji v skladu z njenimi mednarodnimi zavezami; obsoja stopnjevanje kršitev človekovih pravic s strani ruskega režima in nenehno zatiranje vladnih kritikov, zagovornikov človekovih pravic in neodvisnih novinarjev; poziva EU in države članice, naj zagotovijo pomoč ruskim zagovornikom človekovih pravic, prodemokratičnim aktivistom in neodvisnim novinarjem v Rusiji in zunaj nje; poziva Svet, naj sprejme omejevalne ukrepe proti odgovornim za umor Alekseja Navalnega ter samovoljni pregon in mučenje protivojnih protestnikov;

44.priznava, da mnogi akterji na svetovnem jugu postajajo vse odločnejši; v zvezi s tem poudarja, da izraz „svetovni jug“ predvideva določeno mero enotnosti glede v resnici zelo raznolike skupine akterjev, za katero so značilne različne težnje in usklajevanja; se zaveda mednarodnega vzvoda teh akterjev;

45.opozarja, da je EU vodilna svetovna donatorica uradne razvojne pomoči; poudarja, da mora ostati zanesljiva zaveznica v razvojnem sodelovanju po vsem svetu; izraža zaskrbljenost, ker se EU sooča z vse večjim dvomom in nesodelovanjem; poziva EU, naj se odzove na pričakovanja partnerskih držav in hitro uresniči politične sporazume z njimi, da bi pokazala, da je EU ključna in strateška partnerica ter dokazala, da se lahko mednarodni sistem, ki temelji na pravilih, spopade s sodobnimi izzivi; v zvezi s tem spodbuja večjo politično prisotnost v državah, v katerih je vpliv EU zajemal predvsem razvojno sodelovanje; poudarja zlasti pomen prisotnosti EU v Afriki ter poziva Komisijo in države članice, naj utrdijo politični dialog na nacionalni in regionalni ravni ter zagotovijo raznoliko tehnično podporo, tudi financiranje na ravni vlade in lokalne skupnosti, da bi dosegli večjo učinkovitost in prepoznavnost; poudarja pomen, ki ga ima sklepanje političnih sporazumov s tretjimi državami na podlagi skupnih evropskih vrednot in temeljnih pravic;

46.poziva Svet, naj začne projekt za ustanovitev evropskih civilnih mirovnih sil, kjer bi strnili strokovno znanje institucionalnih in neinstitucionalnih akterjev na področju preprečevanja in mirnega reševanja konfliktov ter sprave, da bi civilno krizno upravljanje EU postalo bolj verodostojno, usklajeno, učinkovito, prožno in prepoznavno;

47.opozarja, da bi morala biti EU odločnejši svetovni akter za mir in človekovo varnost; ugotavlja, da sta učinkovito razvojno sodelovanje in ambiciozna trgovinska politika bistvena tudi za odpravljanje temeljnih vzrokov migracij in drugih izzivov, s katerimi se sooča Unija;

48.poziva Komisijo, naj strategijo Global Gateway učinkovito in hitro uporabi kot trajnostno alternativo kitajski pobudi En pas, ena pot in kot instrument za povečanje prisotnosti in prepoznavnosti EU po vsem svetu z naložbami v infrastrukturo in telekomunikacije, ki ustvarja nacionalno vrednost v partnerskih državah in omogoča njihov socialno-ekonomski razvoj v skladu s cilji trajnostnega razvoja in Pariškim sporazumom, hkrati pa si prizadeva za blaginjo in varnostne interese EU; opozarja, da je treba strategijo Global Gateway razumeti kot strateški koncept, ki vključuje zunanjo, gospodarsko in razvojno politiko; v zvezi s tem poudarja, da so za to, da bi instrument dosegel želeni obseg, bistvenega pomena usklajevanje z mednarodnimi finančnimi institucijami, dobro opredeljena udeležba zasebnega sektorja in prilagojena strateška komunikacija; v zvezi s tem pozdravlja prvi forum na visoki ravni Global Gateway, ki ga je oktobra 2023 gostila predsednica Komisije Ursula von der Leyen; vztraja, da bi moral biti Parlament tesneje vključen v postopek odločanja, da bi zagotovili pregledno upravljanje in ustrezno usklajevanje strategije Global Gateway s partnerstvom skupine G7 za svetovno infrastrukturo in naložbe;

49.ugotavlja, da bi se morale naložbe in pomoč EU osredotočiti na skupne cilje na najustreznejši ravni ukrepanja z jasno prepoznavnostjo v državah prejemnicah ter na prilagojene naložbe, ki ustrezajo potrebam naših partnerjev, kot so opredeljene z bolj proaktivnim in konstruktivnim sodelovanjem z njimi;

50.poziva k večstranskim rešitvam za nove izzive in razmere, kot so kibernetska varnost, biotehnologija in umetna inteligenca; vztraja, da je multilateralizem osrednjega pomena za učinkovito vzdrževanje reda v vesolju ter da je treba poglobiti sedanje pobude in uvesti nove, da bi ohranili miroljubno uporabo vesolja;

51.poudarja, da je treba vzpostaviti strateško solidarnost med podobno mislečimi partnerji kot najboljši odziv na nevarnejše in nepredvidljivejše varnostno okolje; poudarja, da je treba okrepiti obstoječa partnerstva z državami, ki delijo naše vrednote, zlasti glede vprašanj, kot so strateška odvisnost, gospodarska prisila, politično vmešavanje in dezinformacije, ter poudarja pomen oblikovanja novih zavezništev, med drugim na svetovnem jugu, pri čemer se upoštevajo skupne potrebe in interesi, da bi spodbudili resnična in uravnotežena partnerstva; meni, da bi bilo treba načelo „več za več“ v celoti vključiti v odnose s tretjimi državami, pri čemer bo EU oblikovala močnejša partnerstva s tistimi, ki spoštujejo načela SZVP in SVOP ter temeljne vrednote Unije; nasprotno meni, da bi moralo načelo „manj za manj“ veljati za tretje države, ki očitno kršijo človekove pravice in mednarodno pravo, pa tudi za tiste, ki tretjim državam omogočajo te kršitve; opozarja, da bi bilo treba ustrezno prilagoditi raven in intenzivnost delovanja EU, zlasti v smislu razvojnega sodelovanja, trgovinskih koristi in dostopa do programov EU;

52.poudarja pomen tesnega in strateškega čezatlantskega sodelovanja, tudi med Natom in EU, ki temelji na skupnih vrednotah, interesih in ciljih ter na načelu enakopravnega partnerstva; poziva Komisijo, naj spodbuja tesnejše vezi s ključnimi partnerji v ZDA in Kanadi, da bi se spoprijeli s svetovnimi izzivi, ki vplivajo na naše skupne vrednote, interese, varnost in blaginjo; poziva Komisijo in podpredsednika/visokega predstavnika, naj tesno sodelujeta z obema partnericama, tako da okrepita in utrdita že vzpostavljene mehanizme sodelovanja, vključno s Svetom EU-ZDA za trgovino in tehnologijo; zlasti poudarja, da je treba doseči napredek pri ključnih zunanjepolitičnih zadevah, vključno z našimi odnosi s Kitajsko, vzhodnim in južnim sosedstvom Evrope, Afriko, Latinsko Ameriko in Karibi ter indijsko-pacifiško regijo; v zvezi s slednjim opozarja na namenski dialog med ZDA in EU o varnosti in obrambi ter indijsko-pacifiški regiji, da bi razvili tesnejše in ambicioznejše sodelovanje, ter izpostavlja prvo skupno pomorsko vajo EU in ZDA v severozahodnem Indijskem oceanu, ki je potekala marca 2023; poziva k tesnejšemu čezatlantskemu sodelovanju na področju trgovine in boja proti izzivom, ki jih povzročajo hitre tehnološke spremembe in vse večje kibernetske grožnje;

53.opozarja, do so ZDA najpomembnejši zaveznik EU; ponovno poziva, naj se redno organizirajo vrhunska srečanja med EU in ZDA, da bi trajno spodbudili nepogrešljivo naravo čezatlantskega sodelovanja; ponovno izraža podporo ustanovitvi čezatlantskega političnega sveta, ki bi služil kot forum za reden in učinkovit institucionalni dialog med ZDA in EU o zunanji in varnostni politiki; poziva predstavniški dom, naj ustanovi stalno kongresno delegacijo za čezatlantski dialog zakonodajalcev v skladu s skupno izjavo iz leta 1999 o vzpostavitvi čezatlantskega dialoga zakonodajalcev med ameriškim kongresom in Evropskim parlamentom, saj bi to okrepilo našo zmogljivost za politični dialog in sodelovanje;

54.poziva EU in ZDA, naj odločilno napredujeta v pogajanjih o krepitvi mednarodnih dobavnih verig za kritične minerale, da bi našli vzajemno sprejemljive rešitve za obravnavo diskriminatornega učinka ameriškega zakona o zmanjšanju inflacije;

55.pozdravlja sklenitev Windsorskega okvira in opozarja na pomen sporazuma o trgovini in sodelovanju med EU in Združenim kraljestvom za trdno in konstruktivno partnerstvo z Združenim kraljestvom; poudarja ključni in večplastni pomen, ki ga imata Protokol o Severni Irski in Windsorski okvir za dolgotrajne odnose z Združenim kraljestvom;

56.obžaluje, da sporazum o trgovini in sodelovanju med EU in Združenim kraljestvom ne vključuje določb o sodelovanju na področju zunanje politike in obrambe; v zvezi s tem poziva k večji vključenosti Združenega kraljestva v evropske varnostne in obrambne projekte ter k bolj strukturiranemu in rednemu sodelovanju z Združenim kraljestvom na področju zunanjih zadev, ki bo temeljilo na konstruktivnih izkušnjah sodelovanja med EU in Združenim kraljestvom v boju proti ruski vojni agresiji proti Ukrajini, vključno s sprejetjem in spremljanjem sankcij; pozdravlja skupne misije predstavnikov EU in Združenega kraljestva v tretje države, da bi preprečili izogibanje sankcijam; poudarja skupne interese in skupne odgovornosti ter poziva k trajnejšim oblikam usklajevanja na področju zunanje in varnostne politike v različnih regijah; pozdravlja da Združeno kraljestvo sodeluje v Evropski politični skupnosti in da bo gostilo četrto vrhunsko srečanje; je prepričan, da lahko Evropska politična skupnost pripomore k zaupanju med Združenim kraljestvom in EU, spodbuja tesnejši dialog o skupnih izzivih, zlasti v zvezi z varnostjo, in služi kot inkubator za konkretne projekte sodelovanja;;

57.pozdravlja ustanovitev posvetovalne skupine Belorusija-EU, ki bo omogočila stalen dialog med EU in beloruskimi demokratičnimi silami, ter stalno podporo ruskim zagovornikom človekovih pravic in neodvisnim medijem v Rusiji in zunaj nje; je pretresen zaradi smrti dobitnika nagrade Saharova Alekseja Navalnega za leto 2021, ki je bil aretiran in obsojen iz dvomljivih in politično motiviranih razlogov ter je dal svoje življenje, da bi branil demokracijo in se boril proti zatiranju in korupciji v Rusiji; poziva ruski režim, naj nemudoma pojasni okoliščine smrti Alekseja Navalnega; ponovno izraža podporo beloruski demokratični opoziciji, vsem političnim zapornikom ter pogumnim aktivistom in novinarjem v Belorusiji, ki se kljub nenehnemu zatiranju še naprej upirajo režimu nelegitimnega voditelja in sodelovanju režima v ruski vojni agresiji proti Ukrajini ter so izrazili željo po demokratičnem razvoju Belorusije in njenem članstvu v EU, med drugim na konferenci o novi Belorusiji avgusta 2023 v Varšavi; poudarja, da ta prizadevanja kažejo na temeljno vlogo civilne družbe pri krepitvi demokracije;

58.obsoja dejavno vlogo Lukašenkovega režima pri podpiranju ruske vojne agresije proti Ukrajini; poudarja, da morajo biti sankcije za Belorusijo in Rusijo identične, saj je Lukašenkov režim v celoti vpleten v storjene vojne zločine, kot je ugrabitev več tisoč ukrajinskih otrok;

59.je pretresen in zgrožen zaradi umora dobitnika nagrade Saharova za leto 2021 in ruskega opozicijskega politika Alekseja Navalnega, ki je žrtvoval svoje življenje, da bi zaščitil demokracijo ter nasprotoval zatiranju in korupciji v Rusiji;

60.pozdravlja širitveni sveženj za leto 2023 in načrt za rast za Zahodni Balkan, ki vključuje instrument v obliki nepovratnih sredstev in posojil v višini 6 milijard EUR za pospešitev socialno-ekonomskega zbliževanja z EU med letoma 2024 in 2027; potrjuje, da preučuje predlog instrumenta za reforme in rast za Zahodni Balkan in bo sodeloval s Svetom, da bi zagotovil hitro ratifikacijo; poziva Svet, naj pokaže resnično politično zavezanost perspektivi članstva v EU za države Zahodnega Balkana; ugotavlja, da bi to moralo vključevati napredek pri pristopnih pogajanjih z Albanijo, Črno goro in Severno Makedonijo; podpira prizadevanja za prednostno doseganje ustreznih ustavnih sprememb v Severni Makedoniji in poziva vse politične sile, naj pri tem igrajo konstruktivno vlogo; poziva zlasti vlade držav članic, ki so določile to dodatno zahtevo za Severno Makedonijo, naj storijo vse, kar je v njihovi moči, da bi ta prizadevanja podprle; obžaluje neupravičene zamude v pristopnih procesih Severne Makedonije in Albanije ter opozarja, da bi bilo treba države kandidatke oceniti na podlagi njihovih lastnih dosežkov pri izpolnjevanju objektivnih meril za pristop, vključno z njihovim izvajanjem reform, povezanih z EU, in uskladitvijo politik s SZVP, kot so stališča in omejevalni ukrepi, sprejeti v odziv na rusko vojno agresijo proti Ukrajini; pozdravlja dejstvo, da je večina držav Zahodnega Balkana usklajena s SZVP, hkrati pa poziva Beograd, naj to stori takoj, zlasti glede na to, da je Srbija ena redkih evropskih držav, ki še niso usklajene s sankcijami, sprejetimi v odziv na rusko vojno agresijo proti Ukrajini; opozarja, da se lahko pristop nadaljuje šele, ko se bo zadevna država uskladila s sankcijami EU proti Rusiji in dosegla znaten napredek pri reformah, povezanih z EU; je še vedno zelo zaskrbljen zaradi destabilizacijskega vpliva srbskih oblasti na celotno regijo;

61.je seznanjen s predhodnimi ugotovitvami in sklepi mednarodne misije za opazovanje volitev Urada za demokratične institucije in človekove pravice pri OVSE o predčasnih parlamentarnih volitvah v Srbiji 17. decembra 2023; pozdravlja visoko volilno udeležbo, vendar je zaskrbljen zaradi nepravilnosti in postopkovnih pomanjkljivosti, o katerih se je poročalo; poudarja, da je pravilno delovanje srbskih demokratičnih institucij v središču pristopnega procesa te države k EU, in poziva pristojne organe, naj opravijo ustrezne preiskave in ukrepajo na podlagi priporočil misije; spodbuja srbsko politično vodstvo, naj zagotovi konstruktiven in vključujoč dialog v celotnem političnem spektru ter izvede potrebne reforme, da bo Srbija napredovala na poti k pristopu k EU;

62.je močno zaskrbljen zaradi javne izjave predsednika Vučića iz februarja 2024, ki izrecno podpira morebitne vojaške ukrepe Ljudske republike Kitajske proti Tajvanu, kar je v nasprotju s politiko EU, ki podpira status quo v Tajvanski ožini, in opozarja na enostranske ukrepe, zlasti s silo ali prisilo;

63.obžaluje, da so velike politične napetosti in polarizacija v Črni gori upočasnile napredek pri reformah, povezanih z EU, in državo potisnile v globoko politično in institucionalno krizo, kar je ustavilo proces pristopa Črne gore k EU; pozdravlja oblikovanje nove vlade in poudarja, kako pomembno je, da bo ta vlada zmožna in odločna nadaljevati reforme, povezane z EU, ter zanesljivo obdržati Črno goro na strateški poti k EU;

64.obžaluje, da srbske parlamentarne in lokalne volitve, ki so potekale 17. decembra 2023, niso bile v skladu z mednarodnimi standardi in zavezanostjo Srbije svobodnim in poštenim volitvam, ker je vladajoča stran vztrajno in sistematično zlorabljala institucije in medije, da bi si zagotovila nepošteno in neupravičeno prednost; meni, da za te volitve ni mogoče reči, da so potekale pod pravičnimi pogoji; je zaskrbljen zaradi poročil o razširjenosti in sistematični razsežnosti goljufij, ki so ogrozile integriteto volitev v Srbiji; ugotavlja, da je mednarodna misija za opazovanje volitev izjavila, da so volitve potekale nemoteno, vendar so dan volitev zaznamovale številne postopkovne pomanjkljivosti, med drugim nedosledna uporaba zaščitnih ukrepov med glasovanjem in štetjem glasov, pogosta prezasedenost volišč, kršitve tajnosti glasovanja in številni primeri skupinskega glasovanja, prevladoval pa je odločilni vpliv predsednika Vučića skupaj s sistemskimi prednostmi vladajoče stranke; izraža resno zaskrbljenost zaradi teh nepravilnosti in splošnega volilnega okolja, ki ni izpolnjevalo standardov, ki se pričakujejo od države kandidatke za članstvo v EU; opozarja srbske oblasti, da je pravilno delovanje demokratičnih institucij ključen del pristopnega procesa te države k EU in metodologiji pristopa k EU; poziva, naj ugledni mednarodni pravni strokovnjaki in institucije izvedejo neodvisno mednarodno preiskavo nepravilnosti na parlamentarnih, pokrajinskih in lokalnih volitvah, zlasti volitev v beograjsko mestno skupščino, saj nekatere obtožbe, vključno s tistimi o organizirani migraciji volivcev na lokalni ravni, presegajo obseg poročil OVSE/ODIHR;

65.pozdravlja odločitev Evropskega sveta, da se pristopna pogajanja z Bosno in Hercegovino začnejo, ko bo dosežena potrebna stopnja izpolnjevanja meril za članstvo; z zanimanjem pričakuje poročilo Komisije o napredku, ki naj bi bilo pripravljeno najpozneje marca 2024; poziva politične voditelje te države, naj izvedejo obsežen sklop reform, vključno z volilnimi reformami, v skladu z odločitvami domačih in mednarodnih sodišč, da bi zagotovili načeli enakosti in nediskriminacije za vse državljane in konstitutivne narode, kot je zapisano v ustavi, in ob polnem spoštovanju sodb domačih in mednarodnih sodišč, vključno z vsemi sodbami Evropskega sodišča za človekove pravice v zvezi z Bosno in Hercegovino; obsoja ponavljajočo se podžigajočo retoriko in separatistične zakone in politiko vodstva Republike Srbske, vključno s praznovanjem neustavnega dneva Republike Srbske 9. januarja 2024; poziva države članice in predstavnike mednarodne skupnosti v Bosni in Hercegovini, naj spodbujajo in podpirajo izvajanje teh sodb; ponovno poziva k ciljno usmerjenim sankcijam proti destabilizirajočim akterjem v Bosni in Hercegovini, zlasti Miloradu Dodiku, pa tudi drugim visokim uradnikom Republike Srbske in srbskim uradnikom, ki zagotavljajo politično in materialno podporo separatističnim politikam; poziva vse države članice, naj zagotovijo, da bo Svet lahko sprejel takšne sankcije, in naj jih naložijo dvostransko ali usklajeno z drugimi državami članicami, če njihovo sprejetje v Svetu ni mogoče; pozdravlja doseženi dogovor o podaljšanju mandata sil EU v operaciji Althea v Bosni in Hercegovini do 2. novembra 2024 in opozarja, da ima ta misija še vedno ključno vlogo pri varnosti in stabilnosti Bosne in Hercegovine; poziva vojaško misijo EU, naj dejavno preprečuje nezakonite parade in druge provokacije, pa tudi grožnje vsem, ki si prizadevajo pomagati žrtvam genocida in vlagati v medetnično spravo in mirno prihodnost države;

66.pozdravlja dejstvo, da je neizzvana ruska vojaška agresija na Ukrajino spodbudila EU, da na novo opredeli prednostne naloge svoje politike širitve; ponovno poudarja, da je hitrost širitvenega procesa odvisna tako od zmožnosti posameznih držav, da izpolnijo merila za pristop, kot od zavezanosti političnih voditeljev v državah Zahodnega Balkana in državah članicah EU; je zaskrbljen zaradi porasta etnonacionalizma na Zahodnem Balkanu; poziva ESZD, naj pozorno spremlja razmere, da bi preprečila napetosti; poudarja pomen dejavnosti v podporo demokraciji, ki jih omogoča Parlament, kot sta dialog Jeana Monneta in proces parlamentarnega dialoga;

67.pozdravlja nedavne signale v zvezi s pospešeno časovnico za države kandidatke; poziva, naj se zagotovi, da sedanja in prihodnja pristopna pogajanja ne bodo odložena zaradi posebnih nacionalnih interesov ali potrebe po reformi Pogodb; ponovno poudarja, da si je treba še naprej prizadevati za pristop novih držav članic in hkratno poglobitev EU; poudarja pomen finančnih instrumentov, kot je instrument za predpristopno pomoč III, za krepitev partnerstva med EU in državami kandidatkami; poziva k razvoju skladne strategije za postopno vključevanje vseh držav kandidatk, tudi v sektorske politike in v vlogi opazovalk v različnih institucijah Unije; ostaja globoko zaskrbljen glede poročil, da komisar za sosedstvo in širitev poskuša namenoma zaobiti in spodkopati osrednji pomen demokratičnih reform in reform na področju pravne države v državah pristopnicah; poziva Komisijo, naj začne neodvisno in nepristransko preiskavo o tem, ali ravnanje komisarja za sosedstvo in širitev in politike, ki jih spodbuja, pomenijo kršitev kodeksa ravnanja za člane Komisije in obveznosti komisarja v skladu s Pogodbama;

68.ugotavlja, da je Zahodni Balkan v sedanjih geopolitičnih razmerah strateško pomemben, tudi za varnost in stabilnost Evropske unije kot celote; ponovno poudarja potrebo po večji evropski prisotnosti in prepoznavnosti v regiji, da bi preprečili tuje zlonamerne vplive in njihove hibridne dejavnosti;

69.obsoja teroristični napad na kosovske policiste v Banjski na severu Republike Kosovo 24. septembra 2023 in druge provokacije; ponovno poudarja stališče, ki ga je sprejel v svoji resoluciji z dne 19. oktobra 2023 Resolucija Evropskega parlamenta z dne 19. oktobra 2023 o nedavnem razvoju dogodkov v dialogu med Srbijo in Kosovom, vključno z razmerami v občinah na severu Kosova (sprejeta besedila, P9_TA(2023)0372).; v zvezi s tem poziva vse strani, naj si prizadevajo za umiritev razmer in se izogibajo retoriki ali ukrepom, ki bi lahko povzročili dodatne napetosti; pozorno spremlja tekoče preiskave in ponovno poudarja, da morajo storilci odgovarjati za svoja dejanja in se soočiti s pravico; poziva Komisijo in Svet, naj sprejmeta ukrepe proti srbski vladi, če bodo preiskave pokazale, da je bila srbska država neposredno vpletena v zgoraj omenjeni napad ali nasilne napade, ki so se zgodili maja 2023 na severu Kosova, ali če srbski organi ne bi v celoti sodelovali;

70.podpira normalizacijo odnosov med Kosovom in Srbijo ter razvoj dialoga med Beogradom in Prištino, ki ga podpira EU; poziva Kosovo in Srbijo, naj se temu dialogu pridružita v dobri veri in duhu pripravljenosti na kompromis, da bi brez dodatnega odlašanja dosegli celovit, pravno zavezujoč dogovor o normalizaciji njunih odnosov na podlagi medsebojnega priznavanja v skladu z mednarodnim pravom; opozarja, da bi imel neuspeh pri normalizaciji odnosov negativne posledice za vključevanje obeh držav v EU; obžaluje omejevalne ukrepe, ki jih je Svet sprejel proti Kosovu, in poziva k njihovi takojšnji ukinitvi; poziva EU, naj sprejme uravnotežen pristop v mediaciji med stranema, da bi premostili sedanji zastoj; opozarja, da bi neuspešen dialog vplival tudi na vlogo EU kot verodostojne zunanjepolitične akterke;

71.obžaluje številne nepravilnosti, o katerih so poročali opazovalci na predčasnih parlamentarnih volitvah 17. decembra 2023 v Srbiji, med drugim o zlorabi javnih sredstev, pritisku na zaposlene v javnem sektorju, ustrahovanju in pritisku na volivce, kupovanju glasov in nadzoru nad mediji; poziva k takojšnji neodvisni preiskavi teh nepravilnosti; v zvezi s tem poziva srbske oblasti, naj ukrepajo na podlagi priporočil mednarodne misije za opazovanje volitev; je zaskrbljen zaradi močnega razkola v srbski družbi in nedavnih izbruhov nasilja, vključno s poročili o tem, da je srbska tajna služba večkrat pretepla opozicijskega politika;

72.pozdravlja odločitev Evropskega sveta, da začne pristopna pogajanja z Ukrajino in Republiko Moldavijo; poziva Svet, naj po sprejetju ustreznih korakov iz zadevnih priporočil Komisije z dne 8. novembra 2023 sprejme ustrezne pogajalske okvire; z zadovoljstvom ugotavlja, da je bilo sprejeto priporočilo, da se začnejo tudi pristopna pogajanja z Bosno in Hercegovino, ko bo dosežena potrebna stopnja izpolnjevanja meril za članstvo; pozdravlja prošnjo Kosova za članstvo v EU in poziva Komisijo, naj nanjo odgovori; poudarja, da se bo prošnja Kosova, da se obravnava kot država kandidatka za članstvo v EU, ocenjevala glede na lastne dosežke in uspešnost pri izpolnjevanju københavnskih meril za članstvo v EU; vendar pozdravlja odpravo vizumske obveznosti za državljane Kosova;

73.se z zadovoljstvom seznanja z odločitvijo Evropskega sveta, da Gruziji podeli status države kandidatke pod pogojem, da bodo sprejeti ustrezni ukrepi, navedeni v priporočilu Komisije z dne 8. novembra 2023, med drugim o boju proti dezinformacijam, uskladitvi s skupno zunanjo in varnostno politiko, izboljšanju izvajanja parlamentarnega nadzora ter obravnavanju politične polarizacije, deoligarhizacije in boja proti korupciji; ponovno poziva k izpustitvi nekdanjega predsednika Mihaila Sakašvilija iz humanitarnih razlogov in spodbuja predsednico Salome Zurabišvili, naj izkoristi svojo ustavno pravico in ga pomilosti, kar bi prispevalo k zmanjšanju politične polarizacije v državi; poudarja legitimne evropske težnje gruzijskega ljudstva in zato poudarja pomen podpore EU državi s poudarkom na akterjih civilne družbe, ki si prizadevajo za vključitev Gruzije v EU; opozarja na stabilizacijsko vlogo, ki jo utegne odigrati Gruzija na Južnem Kavkazu;

74.poziva institucije EU in države članice, naj sprejmejo odločne ukrepe za zagotovitev, da bo Rusija izpolnila svoje obveznosti iz sporazuma o premirju z dne 12. avgusta 2008, pri katerem je posredovala EU, zlasti da umakne vse svoje vojaške in varnostne sile z zasedenih gruzijskih ozemelj, da se omogoči uporaba mednarodnih varnostnih mehanizmov na terenu in neoviran dostop nadzorne misije EU do gruzijskih regij Abhazije in Chinvalske regije/Južne Osetije, ki jih zaseda Rusija; spodbuja institucije EU in države članice, naj dodatno okrepijo zmogljivosti nadzorne misije EU in razširijo njen mandat; ponovno poziva institucije EU in države članice, naj uporabljajo izraz „zasedba“ v zvezi z gruzijskima regijama Abhazija in Chinvalska regija/Južna Osetija, ki ju Rusija nezakonito zaseda in so pod njenim dejanskim nadzorom, kot je določeno v sodbah Evropskega sodišča za človekove pravice in preiskavi Mednarodnega kazenskega sodišča;

75.meni, da bi bil pristop Ukrajine in Republike Moldavije k EU geostrateška naložba v združeno in močno Evropo; pozdravlja sveženj podpore in začetek delovanja civilne partnerske misije EU v Republiki Moldaviji; pozdravlja že doseženi napredek pri reformah in poziva Komisijo, naj predstavi ambiciozen načrt za pristopna pogajanja, ki se bodo začela čim prej, ter za postopno vključevanje Ukrajine in Moldavije v politike in programe EU; poudarja, da je pristopni proces zapleten in da temelji na dosežkih in kot tak zahteva stalne in pravočasne korake; vztraja tudi, da je treba stalno prilagajati obstoječa pristopna orodja in vzpostavljati pravno podlago za instrument za predpristopno pomoč III; se veseli, da bo Evropski svet na prihodnjih zasedanjih obravnaval notranje reforme v zvezi s širitvijo, da bi do poletja 2024 sprejeli sklepe o časovnem načrtu za prihodnje delo;

76.ponovno poudarja, da je treba ponovno razmisliti o večstranski politiki vzhodnega partnerstva, da bi obnovili regionalno sodelovanje in regionalni program demokratičnih reform, tudi prek parlamentarne skupščine EuroNest;

77.obžaluje dejstvo, da je Azerbajdžan v zvezi z Gorskim Karabahom izbral vojaško rešitev namesto diplomacije, hkrati pa priznava, da je Gorski Karabah mednarodno priznan kot azerbajdžansko ozemlje; najostreje obsoja vnaprej načrtovan in neupravičen napad Azerbajdžana na Armence v Gorskem Karabahu prebivalce, ki so ostali v tej regiji; poziva azerbajdžanske oblasti, naj omogočijo varno vrnitev armenskega prebivalstva v Gorski Karabah in ponudijo trdna jamstva glede varstva njihovih pravic; zahteva zaščito armenske kulturne, zgodovinske in verske dediščine v Gorskem Karabahu v skladu z Unescovimi standardi in mednarodnimi obveznostmi Azerbajdžana; obžaluje, da je ofenziva Bakuja pomenila hudo kršitev mednarodnega prava in človekovih pravic ter očitno kršitev tristranske izjave o premirju z dne 9. novembra 2020 in zavez, ki jih je Azerbajdžan sprejel v pogajanjih, pri katerih je posredovala EU; meni, da je pristen dialog med Azerbajdžanom in Armenijo edina ustrezna pot naprej, ter poziva EU in njene države članice, naj podprejo prizadevanja v to smer; podpira mirovna pogajanja med Armenijo in Azerbajdžanom, ki jih je nedavna vojaška operacija proti Gorskemu Karabahu močno omajala in povzročila množično izseljevanje armenskega prebivalstva; poudarja, da je dostojanstven in trajen regionalni mir, ki bo omogočal suverenost, neodvisnost in ozemeljsko celovitost obeh držav, temeljni pogoj za stabilnost v vsem sosedstvu; je zaskrbljen zaradi poskusov nekaterih voditeljev in regionalnih sil, da bi sedanje razmere izkoristili na način, ki bi lahko ogrozil krhke možnosti za mir; opozarja, da bi se morala EU in mednarodna skupnost odločno odzvati na vsakršna prizadevanja za dosego ciljev z uporabo sile in kršenjem ozemeljske celovitosti sosednjih držav;

78.poziva civilno misijo EU v Armeniji, naj pozorno spremlja varnostne razmere na terenu, pregledno poroča Parlamentu in dejavno prispeva k prizadevanjem za rešitev spora; poziva EU in njene države članice, naj okrepijo mandat te misije, povečajo njeno velikost, podaljšajo njeno trajanje in namestijo tudi opazovalce vzdolž meje s Turčijo; poziva Azerbajdžan, naj dovoli prisotnost misije na svoji strani meje in v Gorskem Karabahu;

79.poziva podpredsednika/visokega predstavnika in Evropsko službo za zunanje delovanje, naj prek evropskega mirovnega instrumenta še naprej podpirata Armenijo, zlasti da bi okrepili njene obrambne zmogljivosti pred hibridnimi grožnjami in njen varnostni prostor razširili tudi zunaj Organizacije pogodbe o kolektivni varnosti; pozdravlja vzpostavitev političnega in varnostnega dialoga med EU in Armenijo ter drugo srečanje v tem okviru 15. novembra 2023;

80.poudarja, da večkratna opozorila Parlamenta o razmerah niso privedla do sprememb v politiki EU do Azerbajdžana; vztraja, da mora biti vsakršna poglobitev odnosov EU z Azerbajdžanom še naprej odvisna od tega, ali bo ta država znatno napredovala pri spoštovanju človekovih pravic, pravne države, demokracije in temeljnih svoboščin, tudi zaščiti etničnih manjšin; v zvezi s tem izraža resno zaskrbljenost nad tem, da postaja v zadnjem času zatiranje neodvisnih novinarjev in zagovornikov človekovih pravic v Azerbajdžanu vse hujše; poleg tega poziva EU, naj nemudoma uvede sankcije proti Azerbajdžanu in začasno preneha izvajati memorandum o soglasju o strateškem partnerstvu na področju energetike; se prav tako sprašuje, ali je primerno, da bi Azerbajdžan leta 2024 gostil konferenco COP29, ko pa namerava v naslednjem desetletju povečati proizvodnjo fosilnih goriv za tretjino;

81.ponovno izraža podporo demokratično izvoljeni vladi Armenije in njenemu doslednemu spoštovanju suverenosti, demokracije in ozemeljske celovitosti države; izreka pohvalo predsedniku vlade Nikolu Pašinjanu, ki je izjavil, da se Armenija ne bo spustila v novo vojno z Azerbajdžanom, in za njegove nedavne pozive k nadaljevanju mirovnih pogajanj na najvišji ravni z Azerbajdžanom; obsoja rusko vmešavanje v Armeniji, namenjeno širjenju nemirov; poziva EU, naj okrepi svoje delovanje na Južnem Kavkazu; pozdravlja, da je Armenija ratificirala Rimski statut Mednarodnega kazenskega sodišča;

82.je še vedno zaskrbljen zaradi dejstva, da turška vlada ni obrnila negativnega trenda glede poslabšanja razmer glede demokracije, pravne države, temeljnih pravic in neodvisnosti sodstva, da je zunanja politika Turčije še vedno v nasprotju s prednostnimi nalogami EU v okviru SZVP in da se Turčija ni uskladila s sankcijami EU proti Rusiji; odločno nasprotuje in izraža razočaranje nad izjavami turškega predsednika, v katerih je trdil, da Hamas ni teroristična organizacija;

83.poudarja, da pristopnega procesa Turčije k EU ni mogoče nadaljevati, če turška vlada ne bo drastično spremenila svojega ravnanja; poziva EU in turško vlado, naj si prizadevata za tesnejše, bolj dinamično in strateško partnerstvo in ob tem upoštevata ključno vlogo, ki jo ima Turčija v regiji in njen pomen kot zaveznice Nata; predlaga, da se začne premislek o tem, kako poiskati vzporeden in realističen okvir za odnose med EU in Turčijo, ki bo upošteval interese vseh udeleženih strani in Turčijo zasidral k EU, namesto da jo potiska proti Rusiji in Iranu;

84.pozdravlja delno umiritev napetosti v vzhodnem Sredozemlju in Egejskem morju ter poziva Turčijo, naj si v odnosih do svojih partnerjev v teh regijah prizadeva za konstruktiven, ne pa za odločen ali agresiven pristop; v zvezi s tem pozdravlja dolgo odlašano odločitev Turčije in Madžarske, da končno odobrita pristop Švedske k Natu, in poziva turške nacionalne oblasti, naj tesno sodelujejo z odposlancem EU za sankcije;

85.obsoja, da je turška ciprska stran začela nezakonita gradbena dela v varovalnem pasu v bližini vasi Pyla/Pile na Cipru, kjer živita dve skupnosti, pa tudi napade na mirovne sile OZN in škodo, nastalo na vozilih OZN, 18. avgusta 2023; poziva k spoštovanju statusa varovalnega pasu in mandata mirovnih sil OZN na Cipru; opozarja, da so grožnje varnosti mirovnih sil OZN in škoda na premoženju OZN po mednarodnem pravu kaznivo dejanje; poziva Turčijo in vodstvo turškega dela Cipra, naj ustavita in odpravita vse tovrstne enostranske dejavnosti ter preprečita vse nadaljnje ukrepe in provokacije, ki ne prispevajo k nadaljevanju pogajanj pod vodstvom OZN; pozdravlja dogovor, ki sta ga dosegli strani, da bi našli pot naprej glede Pyla-Pile na Cipru in stabilizirali razmere, ter poziva k sodelovanju v mirnih pogajanjih in resničnem procesu dialoga;

86.obžaluje, da več kot 25 let po začetku t. i. barcelonskega procesa območje skupne blaginje, stabilnosti in svobode s sredozemskimi državami južnega sosedstva še ni oblikovano; spodbuja podpredsednika/visokega predstavnika in Komisijo, naj okrepita južno razsežnost sosedstva EU, tudi z okrepljenim dialogom in bolj čvrstim pogojevanjem, vezanim na izplačevanje sredstev, ter zagotovita ustrezna sredstva za pravočasno in učinkovito izvajanje nove agende za Sredozemlje; poudarja pomembno vlogo južnega sosedstva pri upravljanju migracij, ki temelji na načelih človekovih pravic migrantov in beguncev, kakor so zapisana v mednarodnem, regionalnem in nacionalnem pravu, solidarnosti, ravnotežja in delitve odgovornosti med državami; poudarja pomen sodelovanja s temi državami, da bi ublažili temeljne vzroke migracij, posledice nedovoljenih migracij, trgovine z ljudmi ter tihotapljenja nezakonitega orožja in kulturnih dobrin; poudarja, da so številne države južnega sosedstva bogate z energetskimi viri in lahko več prispevajo k diverzifikaciji oskrbe evropskih držav z energijo;

87.je seznanjen s političnim dogovorom o celovitem partnerskem svežnju s Tunizijo; opozarja, da ta memorandum o soglasju postavlja pogoje, in poziva Komisijo, naj zagotovi njihovo spoštovanje; vendar obžaluje, da v memorandumu o soglasju niso vključene obveznosti na področju človekovih pravic, ki jih EU pričakuje v svojih sporazumih s tretjimi državami; poleg tega meni, da bi morali odnosi med EU in Tunizijo temeljiti na okviru iz pridružitvenega sporazuma med EU in Tunizijo ter na spoštovanju demokracije, človekovih pravic in pravne države s popolnim parlamentarnim nadzorom nad izvajanjem pridružitvenega sporazuma in izplačevanjem sredstev EU Tuniziji; je trdno prepričan, da bi moral biti prenos sredstev EU pogojen s tem, ali Tunizija izpolnjuje standarde človekovih pravic ter vključevati določbe o pogojenosti in odgovornosti; poziva Evropsko komisijo, naj v zvezi s tem predstavi mehanizem za zagotavljanje skladnosti in pri tem preuči vse možnosti;

88.je zelo zaskrbljen zaradi avtoritarnih premikov tunizijskega vodstva, pridržanja opozicije in civilne družbe ter preganjanja beguncev in prosilcev za azil ter poziva tunizijske oblasti, naj spoštujejo mednarodno pravo o humanitarnih pravicah in pravice migrantov; poleg tega obsoja odločitev tunizijskih oblasti, da zavrnejo vstop delegacije parlamentarnega odbora za zunanje zadeve, in poziva tunizijske oblasti, naj omogočijo odprt politični dialog;

89.poudarja potrebo po bolj strateškem sodelovanju z zalivskimi državami, zlasti pri spodbujanju sodelovanja glede regionalne varnosti, podnebnih ukrepov, človekovih pravic in boju proti korupciji; pozdravlja obnovitev diplomatskih odnosov med Kraljevino Saudovo Arabijo in Islamsko republiko Iran; pozdravlja tudi predlagano vzpostavitev strukturiranega varnostnega dialoga med EU in Svetom za sodelovanje v Zalivu; v zvezi s tem opozarja, da sta v strateškem partnerstvu med EU in zalivskimi državami potrebni popolna preglednosti in odgovornost; poziva EU in države članice, naj še naprej poudarjajo spoštovanje človekovih pravic in enakosti spolov ter postopno usklajevanje vrednot, zlasti pri odzivu na rusko vojaško agresijo proti Ukrajini in njene posledice;

90.poudarja, da je cilj SZVP razvijati in krepiti demokracijo, pravno državo ter spoštovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter da Kraljevina Saudova Arabija nima teh ciljev; je seznanjen z dejstvom, da Kraljevina Saudova Arabija še naprej sodeluje z EU v okviru rednega dialoga o človekovih pravicah; vendar obsoja, da država vztrajno krši človekove pravice in zlasti izvrševanje smrtne kazni in usmrtitev ter omejevanje državljanskih in političnih pravic, pa tudi svobode govora, ter poziva k odpravi smrtne kazni;

91.obsoja brutalno zatiranje demonstracij po uboju Žine Mahse Amini, ki ga izvajajo iranska policija in varnostne sile, vključno z Islamsko revolucionarno gardo, ter številne druge primere mučenja in ubojev nasprotnikov režima; poziva k dodatnim omejevalnim ukrepom proti islamski revolucionarni gardi, njenim pomožnim silam in vsem odgovornim za kršitve človekovih pravic miroljubnih protestnikov, tudi najvišjim uradnikom; poziva Svet, naj islamsko revolucionarno gardo in njene pomožne sile, vključno z iransko policijo za moralo, paravojaško milico Basidž in enoto Kuds, razglasi za teroristično skupino;

92.ponovno izraža podporo miroljubnemu opozicijskemu gibanju, ki po vsej državi nasprotuje sistemskemu in vse večjemu zatiranju žensk ter resnim kršitvam človekovih pravic in temeljnih svoboščin; obsoja iranski režim zaradi svoje kampanje nadlegovanja, nadzora, ugrabitev iranskih aktivistov in groženj s smrtjo ter zaradi sistematične diskriminacije žensk z zakoni in predpisi, ki močno omejujejo njihove svoboščine; poziva, naj se vzpostavi mednarodni preiskovalni mehanizem in mehanizem odgovornosti za kršitve človekovih pravic, ki jih je zagrešila iranska vlada;

93.obsoja iranski režim, ker Rusiji med brutalno in nezakonito agresijo proti Ukrajini dobavlja vojaško opremo; poudarja, da Islamska republika prispeva k vojnim zločinom v Ukrajini, saj se ta oprema uporablja za napade na civiliste in civilno infrastrukturo in poziva k močnem odzivu EU na vpletenost Irana v rusko vojno; obsoja, da Iran podpira skupine, ki veljajo za teroristične, vključno s Hezbolahom, Hamasom in palestinskim islamskim džihadom in hutijevci; obsoja nezakonite, nesprejemljive in močno destabilizirajoče napade hutijevcev na komercialna plovila, ki prečkajo Rdeče morje, z izstrelki, majhnimi čolni in poskusi ugrabitve; poudarja, da so napadi povzročili znatne motnje v svetovni trgovini, saj so ladjarske družbe prisiljene preusmeriti večji del prometa iz Rdečega morja na pot okrog Afrike; poziva k skupnemu ukrepanju in spodbuja okrepljeno delovanje EU in mednarodno sodelovanje; v zvezi s tem pozdravlja odločitev držav članic, da pod imenom ASPIDES začnejo pomorsko operacijo SVOP za zaščito trgovskih plovil, in sicer s krepitvijo spremljanja stanja na področju pomorstva in spremljevalnimi plovili, da bi preprečili napade in zagotovili svobodo plovbe po eni od najbolj kritičnih plovnih poti na svetu; poziva k takojšnji ustavitvi teh nezakonitih napadov ter izpustitvi nezakonito pridržanih plovil in posadk; izraža zaskrbljenost, saj te dejavnosti Irana spodkopavajo stabilnost na Bližnjem vzhodu in možnosti za izraelsko-palestinski mir; poudarja, da je treba obravnavati in se odzvati na širše zlonamerne in destabilizirajoče dejavnosti Irana na Bližnjem vzhodu in drugod; odločno nasprotuje iranski diplomaciji ugrabljanja talcev in zahteva, naj se osvobodijo vsi evropski državljani, ki so pridržani v Iranu, ter da se jim omogoči, da zapustijo državo; poziva režim v Teheranu, naj preneha s kampanjo ustrahovanja in represije iranskih diaspor v EU in po svetu; poziva vlade držav članic, naj bodo pozorne na posebne nadnacionalne represivne taktike, ki jih uporablja Iran;

94.izraža globoko zaskrbljenost zaradi nenehnega bogatenja urana v Islamski republiki do 60 % čistosti in ponavljajočih se kršitev skupnega celovitega načrta ukrepanja; spodbuja k nadaljevanju pogajanj o pogodbi o skupnem celovitem načrtu ukrepanja;

95.najostreje obsoja podle teroristične napade Hamasa zoper Izrael; poziva k takojšnji in brezpogojni izpustitvi vseh talcev, ki jih je zajela teroristična skupina Hamas, in k vrnitvi trupel umrlih talcev; priznava pravico Izraela do samoobrambe, kot je priznana in omejena z mednarodnim pravom, ter da morajo biti ukrepi Izraela zato strogo skladni z mednarodnim humanitarnim pravom, ki določa, da morajo vse strani v konfliktu ves čas razlikovati med oboroženimi borci in civilisti, da je treba napadati le vojaške cilje ter da civilisti in civilna infrastruktura ne smejo biti tarča napadov; obsoja nesorazmeren vojaški odziv Izraela, v katerem je umrlo toliko civilistov kot še nikoli poprej; je zelo zaskrbljen zaradi izjemno hudih humanitarnih razmer v Gazi in poziva k trajnemu premirju, da bi civilistom v Gazi zagotovili pomoč; poziva mednarodno skupnost, naj nadaljuje in poveča humanitarno pomoč civilnemu prebivalstvu na tem območju, ter ponovno poudarja, da jim mora EU še naprej zagotavljati humanitarno pomoč; poziva izraelske oblasti, naj zagotovijo stalen dostop humanitarne pomoči do Gaze s poudarkom na neprekinjeni dobavi osnovnih dobrin, kot so gorivo, hrana, voda, medicinska oprema in zatočišča, v skladu z mednarodnim pravom; obžaluje dejstvo, da Palestinska oblast od leta 2005 ni izvedla volitev, kar zmanjšuje njeno verodostojnost, in pričakuje, da bodo volitve kmalu izvedene;

96.poziva države članice, naj podprejo Meddržavno sodišče in zahtevajo, da Izrael nemudoma izpolni pravno zavezujoče odredbe, ki jih je izdalo sodišče;

97.obžaluje dejstvo, da se Hamas in njegovi zavezniki vse bolj zavzemajo za razširitev konflikta na precej širše območje, da bi izvajali pritisk na Izrael med stopnjevanjem kopenske ofenzive v Gazi; je zato zaskrbljen, da si Iran in njegovi zavezniki prizadevajo za regionalno vojno; je zelo zaskrbljen zaradi možnosti zaostrovanja vojne in njenega vpliva na širšo regijo, zlasti nad razmerami na izraelsko-libanonski meji, saj borci, zvesti Hezbolahu, izstreljujejo rakete na Izrael; poudarja, kako pomembno je zmanjševati napetosti v regiji;

98.ponovno poudarja, da neomajno podpira sporazumno rešitev z dvema državama za Izrael in Palestino na podlagi meja iz leta 1967 z dvema suverenima, demokratičnima državama kot miroljubnima sosedoma in Jeruzalemom kot skupnim glavnim mestom; spodbuja Evropsko službo za zunanje delovanje in države članice, naj oblikujejo evropsko pobudo za ponovno izvajanje dvodržavne rešitve; v zvezi s tem poziva podpredsednika/visokega predstavnika ter posebnega predstavnika za mirovni proces na Bližnjem vzhodu, naj pridobita mednarodno podporo za pobudo „Dan za mir na Bližnjem vzhodu“, ki je bila septembra 2023 predstavljena v generalni skupščini OZN v New Yorku; se zaveda dejstva, da morajo mednarodni deležniki, vključno z ZDA, Združenimi narodi, EU in arabskimi državami, za nadaljevanje pogajanj dopolnjevati svoja prizadevanja, da bi bili konstruktivni; opozarja, da so naselbine na zasedenih palestinskih ozemljih po mednarodnem pravu nezakonite; odločno obsoja porast nasilja ekstremističnih naseljencev nad Palestinci; poziva k takojšnjemu prenehanju politike naseljevanja in h koncu okupacije palestinskih ozemelj, ki sta veliki oviri za izvedljivost dvodržavne rešitve; poziva k uvedbi omejevalnih ukrepov proti ekstremističnim naseljencem, ki kršijo človekove pravice in mednarodno pravo; podpira pravično, izvedljivo in sporazumno rešitev vprašanja palestinskih beguncev; poudarja, da je nadaljnja podpora Agenciji Združenih narodov za pomoč in zaposlovanje palestinskih beguncev na Bližnjem vzhodu še vedno ključni element strategije EU za spodbujanje stabilnosti in razvoja na Bližnjem vzhodu; je zaskrbljen zaradi nedavnih obtožb Izraela proti 12 uslužbencem Agencije Združenih narodov za pomoč in zaposlovanje palestinskih beguncev na Bližnjem vzhodu (UNRWA); pozdravlja, da so se Združeni narodi na obtožbe odzvali brez odlašanja in odločno, saj so med drugim nemudoma odpustili zadevne uslužbence in prek Urada Združenih narodov za notranji nadzor (OIOS) in neodvisne skupine za pregled, ki jo vodijo nekdanja francoska ministrica Catherine Colonna in tri evropske organizacije, začeli dve ločeni preiskavi; v zvezi s tem poziva Izrael, naj tesno sodeluje ter uradu OIOS in neodvisni skupini za pregled predloži vse potrebne dokaze; pozdravlja odločitev Komisije, da medtem ko čaka na to, da OZN sporoči izid preiskav in naznani ukrepe, ki jih namerava sprejeti, ne bo začasno ustavila financiranja agencije UNRWA; poziva vse države donatorke, ki so prekinile financiranje UNRWA zaradi obtožb, naj svojo odločitev znova preučijo, saj se je agencija UNRWA nemudoma odzvala na obtožbe in ima ključno vlogo pri zagotavljanju življenjsko pomembne pomoči dvema milijonoma ljudi v Gazi, ki lahko le tako preživijo v eni največjih in najbolj zapletenih humanitarnih kriz na svetu;

99.znova poudarja, da EU odločno podpira delo Mednarodnega kazenskega sodišča in Meddržavnega sodišča; poziva, naj storilci terorističnih dejanj in kršitev mednarodnega prava odgovarjajo za svoja dejanja, in v zvezi s tem poziva, naj se preiščejo vsa morebitna vojna hudodelstva; znova poudarja, da so namerni napadi na civiliste in prisilna premestitev prebivalcev huda kršitev mednarodnega prava; zahteva pravico za žrtve terorističnih napadov Hamasa, ki so vključevali množične poboje in spolno mučenje, in sicer 7. oktobra 2023 in od takrat dalje; je seznanjen, da je Južna Afrika pri Meddržavnem sodišču vložila tožbo proti Izraelu;

100.priznava, da ruska vojaška agresija proti Ukrajini prinaša izzive in priložnosti za srednjeazijske države, ki imajo tradicijo tesnih odnosov z Rusijo; je zaskrbljen zaradi ruskega in kitajskega pritiska v regiji in poudarja, da je treba v odziv povečati prisotnost EU v Srednji Aziji; poudarja interes EU za okrepitev gospodarskih odnosov in okrepitev političnih vezi z državami Srednje Azije, da bi med drugim obravnavali izogibanje sankcijam proti Rusiji in Belorusiji; poziva nacionalne oblasti teh držav, zlasti Kazahstana, Kirgizistana in Uzbekistana, naj tesno sodelujejo z EU, zlasti z njenim odposlancem za sankcije, in v zvezi s tem opozarja na pomen tesnejših delovnih odnosov z OVSE;

101.spodbuja Komisijo in države članice, naj še naprej spodbujajo politične in gospodarske reforme, ki krepijo pravno državo, demokracijo, dobro upravljanje in spoštovanje človekovih pravic, tudi v okviru splošne sheme preferencialov (GSP) in GSP+, kjer je to ustrezno, ter podpirajo dobre sosedske odnose; ponovno poudarja, da se morajo vse države srednjeazijske regije zavezati spoštovanju Ustanovne listine ZN, zlasti načel spoštovanja neodvisnosti, suverenosti in ozemeljske celovitosti vseh držav;

102.pozdravlja rezultate drugega gospodarskega foruma EU-Srednja Azija maja 2023 v Almatyju in drugega srečanja med predsednikom Evropskega sveta in voditelji držav vseh petih srednjeazijskih držav junija 2023; poziva, naj tem srečanjem in izjavam na visoki ravni sledijo konkretni ukrepi; v zvezi s tem pozdravlja dejstvo, da je letos načrtovan prvi vrh EU-Srednja Azija; pozdravlja potrditev skupnega načrta za poglobitev vezi med EU in Srednjo Azijo, ki služi kot strateški načrt za pospešitev dialoga in sodelovanja na specifičnih področjih, vključno z izboljševanjem kulturne, socialne in gospodarske odpornosti; poziva Komisijo in države članice, naj podpišejo sporazum o okrepljenem partnerstvu in sodelovanju s Kirgizistanom, dokončajo pripravljalno delo za podpis tega sporazuma z Uzbekistanom in hitro napredujejo v tekočih pogajanjih o tem sporazumu s Tadžikistanom;

103.opozarja, da so države Srednje Azije pomembne dobaviteljice surovin in energije; meni, da ima EU velik interes, da se srednji koridor ne oživi le kot regionalna gospodarska cona, temveč tudi kot alternativa novemu evrazijskemu celinskemu mostu, ki poteka po sankcioniranem ruskem in beloruskem ozemlju; poudarja pomen spodbujanja regionalnega povezovanja vzdolž srednjega koridorja, tudi zato, da bi pritegnili financiranje infrastrukturnih projektov v okviru strategije Global Gateway;

104.ponovno poudarja, da ne priznava de facto afganistanske vlade; izraža zaskrbljenost zaradi težkih gospodarskih in humanitarnih razmer v Afganistanu ter kršitve pravic žensk in deklet v tej državi; obsoja drastično zmanjšanje zmogljivosti Svetovnega programa za hrano za zagotavljanje pomoči v hrani afganistanskemu prebivalstvu ter poziva Komisijo in države članice, naj afganistanskemu prebivalstvu zagotovijo nujno humanitarno pomoč in dodatno financiranje za nujno pomoč; poziva visokega predstavnika/podpredsednika, naj predstavi zamisel o pregonu talibanskih voditeljev pred Mednarodnim kazenskim sodiščem zaradi njihovih zločinov proti ženskam in dekletom;

105.podpira pet ključnih meril, ki jih je Svet sprejel 21. septembra 2021 in služijo kot vodilna načela za prihodnje sodelovanje s talibani, vendar meni, da si je treba močno prizadevati za opredelitev dolgoročne strategije za reševanje trenutnih izrednih razmer na področju človekovih pravic in apartheida med spoloma v Afganistanu; poudarja, da programa EU za evakuacijo ljudi v Afganistanu, ki so delali za evropske misije, računali na evropsko zaščito in so še vedno v neposredni nevarnosti, ni mogoče končati, dokler so v državi ljudje, ki izpolnjujejo merila za zaščito;

106.obžaluje, da je Ruska federacija na zasedanju varnostnega sveta OZN 11. julija 2023 vložila veto v zvezi s podaljšanjem resolucije Varnostnega sveta OZN 2672(2023) v zvezi s čezmejno dostavo humanitarne pomoči ljudem v severozahodni Siriji preko Bab Al Hava, s čimer ogroža več kot štiri milijone ljudi, ki so pri zadovoljevanju osnovnih potreb po hrani, zdravilih in drugih nujnih potrebščinah odvisni od humanitarne pomoči; je seznanjen, da se je Sirija ponovno vključila v Arabsko ligo; meni, da normalizacija sedanjega sirskega režima ni mogoča in poudarja, da je sirski politični proces zašel v slepo ulico;

107.ponovno poudarja, da je mirna, svobodna, povezana, odprta, stabilna in na pravilih temelječa indijsko-pacifiška regija ključni evropski interes; je zaskrbljen, ker tekmovanje za premoč postavlja merila glede sposobnosti EU za spodbujanje multilateralizma v regiji; v zvezi s tem poudarja, da je azijsko-evropsko srečanje zaradi geopolitičnih napetosti z Rusijo še vedno težavno; je seznanjen s prizadevanji podpredsednika/visokega predstavnika za sodelovanje z regijo, kar dokazujeta organizacija tretjega ministrskega foruma EU-indijsko-pacifiška regija 2. februarja 2024 in sodelovanje podpredsednika/visokega predstavnika na regionalnem forumu Združenja držav jugovzhodne Azije 14. julija 2023; poziva EU, naj dejavno podpre ministrski forum o sodelovanju v indijsko-pacifiški regiji kot letni dogodek;

108.spodbuja tesnejše politične vezi s podobno mislečimi partnerji v skladu s strategijo EU za sodelovanje v indijsko-pacifiški regiji, zlasti z Japonsko, Republiko Korejo, Avstralijo in Novo Zelandijo, Tajvanom ter državami članicami ASEAN, tudi na področju pomorske varnosti, neširjenja orožja in odpornosti na hibridne grožnje; pozdravlja prizadevanja ESZD pri projektih za krepitev zmogljivosti v indijsko-pacifiški regiji, katerih cilj je ustvariti odpornost proti tujemu manipuliranju z informacijami in vmešavanju; poudarja, da je treba okrepiti medosebne odnose z našimi partnerji, zlasti izmenjave mladih ter sodelovanje med državljani in možganskimi trusti; poudarja, da ohranjanje miru, stabilnosti in pravice do plovbe v indijsko-pacifiški regiji ostaja ključnega pomena za interese EU in njenih držav članic;

109.poziva Demokratično ljudsko republiko Korejo, naj popolnoma, preverljivo in nepovratno opusti svoje programe orožja za množično uničevanje in balističnih izstrelkov; najglobje obžaluje stalne zločine proti človeštvu in poziva državne oblasti, naj začnejo proces reform, v katerem bodo spoštovane in zaščitene vse človekove pravice; poudarja, da morata EU in mednarodna skupnost nujno ukrepati, da bi preprečili vojaško sodelovanje in izmenjavo orožja med Rusijo in Demokratično ljudsko republiko Korejo;

110.ugotavlja, da so geopolitični izzivi okrepili skupni interes Indije in EU za zagotavljanje varnosti, blaginje in trajnostnega razvoja; poudarja, da je treba v celoti izvajati strategijo EU za Indijo iz leta 2018 in časovni načrt EU in Indije za obdobje do leta 2025 v tesnem sodelovanju s prizadevanji posameznih držav članic za dejavno sodelovanje z Indijo; pozdravlja ustanovitev Sveta EU-ZDA za trgovino in tehnologijo; spodbuja poglobitev odnosov med Indijo in EU kot strateškima partnericama; v zvezi s tem poziva k spoštovanju zavezanosti rednim dialogom in vrhom na več ravneh, da bi dvostranski odnosi ostali visoko na dnevnem redu; poleg tega spodbuja bolj strukturiran medparlamentarni dialog med Evropskim parlamentom in njegovim indijskim sogovornikom; meni, da bi takšen dialog pomagal pri usklajevanju stališč in pobud v večstranskih forumih, zlasti v Združenih narodih, Svetovni trgovinski organizaciji in skupini G20; poudarja pomen uspešnega zaključka pogajanj o sporazumu o prosti trgovini med EU in Indijo, ki bo upošteval občutljive vidike obeh strani; izraža upanje, da bo Indija uskladila svoje stališče o ruski invaziji Ukrajine s stališčem čezatlantske skupnosti in poziva Svet ter visokega predstavnika/podpredsednika, naj si v zvezi s tem prizadeva na diplomatskem področju; v zvezi s tem ponavlja, da bi moralo vsako poglabljanje partnerstva temeljiti na vrednotah svobode, demokracije, pluralizma, pravne države, enakosti, spoštovanja človekovih pravic, trajnostnega razvoja in zavezanosti spodbujanju vključujočega svetovnega reda, ki temelji na pravilih;

111.izraža globoko zaskrbljenost zaradi zadnjih sprememb kitajske notranje in vojaške drže po 20. nacionalnem kongresu kitajske komunistične partije; meni, da je vedno večja odločnost Kitajske, deloma preko politike gospodarske prisile, še vedno eden od glavnih geopolitičnih izzivov 21. stoletja; meni, da Kitajska dokazuje, da ima tako namen kot vse bolj tudi gospodarsko, diplomatsko, vojaško in tehnološko moč, da vpliva na mednarodni red, ki temelji na pravilih; vztraja, da to zahteva večdimenzionalni odziv, da bi EU še naprej selektivno sodelovala s Kitajsko pri številnih ključnih vprašanjih, hkrati pa zmanjšala tveganost odnosov tudi z zmanjšanjem prevelike gospodarske odvisnosti v kritičnih sektorjih v skladu s strategijo EU za gospodarsko varnost; ugotavlja, da je vsebinsko sodelovanje s Kitajsko vse težje zaradi izrazitejših razsežnosti konkurence in sistemskega rivalstva; poudarja, da je Kitajska še vedno pomembna na številnih področjih politike, vključno s podnebnimi spremembami; opozarja, da bi lahko nenehna rast strateškega partnerstva med Kitajsko in Rusijo, tudi na področjih prenosa tehnologije in vojaških zmogljivosti ter sodelovanja v arktični regiji povečala sposobnost Kitajske za prisilo partnerjev EU v Aziji in po svetu; ponovno poziva k odločnejši strategiji za odnose med EU in Kitajsko, ki bo oblikovala odnose s Kitajsko v interesu EU in v celoti upoštevala vse izzive, ki izhajajo iz vzpona Kitajske kot svetovnega akterja;

112.obsoja dejanja hibridnega vojskovanja, kot so kibernetski napadi, dezinformacijske kampanje in nadzor ali vohunjenje kitajskih državljanov v EU; poziva Kitajsko, naj nemudoma preneha s temi zlonamernimi dejanji in z manipuliranjem informacij ter vmešavanjem v volitve, in poziva Evropsko komisijo in države članice, naj nujno začnejo izvajati vse pobude, ki jih je predlagal Evropski parlament v različnih resolucijah in poročilih v zvezi s tujim vmešavanjem v vse demokratične procese v Evropski uniji, vključno z dezinformacijami; obsoja sankcije proti poslancem Evropskega parlamenta (in drugim subjektom EU), nacionalnim parlamentom, evropskim možganskim trustom in raziskovalcem ter poziva k njihovi takojšnji in brezpogojni odpravi;

113.obsoja sistem prisilnega dela pod vodstvom kitajske vlade in njene kršitve človekovih pravic, za katere je Urad visokega komisarja Združenih narodov za človekove pravice izjavil, da lahko pomenijo zločine zoper človečnost, vključno z velikim tveganjem genocida v Xinjiangu in hudodelstvih zoper človečnost v Tibetu in Notranji Mongoliji, pa tudi represivne politike proti drugim etničnim manjšinam; opozarja, da politika EU „ene Kitajske“ ostaja temelj odnosov med EU in Kitajsko; ponovno potrjuje našo zavezanost načelu „ena država, dva sistema“ in obsoja vse morebitne kršitve tega načela; ponovno obsoja kršitev mednarodnih zavez Kitajske, njene kršitve skupnih izjav Kitajske in Velike Britanije ter Kitajske in Portugalske, Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah, načela „ena država, dva sistema“ in hongkonškega temeljnega zakona ter zatiranje avtonomije in predstavnikov opozicije posebne upravne regije, vključno s člani civilne družbe in njihovimi družinskimi člani; poziva Komisijo, naj oceni avtonomen status Hongkonga in Macaa glede na to, da Kitajska krši skupno izjavo Kitajske in Združenega kraljestva ter Portugalske in zatira avtonomijo Hongkonga;

114.poudarja, da je treba zagotoviti enoten evropski pristop, kadar Kitajska izkorišča svoj gospodarski vpliv, da bi zatrla nasprotovanje svojim zlorabam človekovih pravic; poziva Kitajsko, naj razišče in prepreči vse kršitve človekovih pravic in mednarodnega prava; opozarja, da ima Kitajska kot stalna članica varnostnega sveta OZN posebno odgovornost v zvezi s Splošno deklaracijo o človekovih pravicah; je zaskrbljen zaradi položaja kristjanov in drugih verskih manjšin, vključno z njihovo svobodo veroizpovedi na Kitajskem, saj se soočajo s stalnim preganjanjem;

115.obsoja naraščajoči trend nadnacionalne represije Kitajske in poziva tiste države članice EU, ki tega še niso storile, naj začasno prekinejo pogodbe o izročitvi s Kitajsko in Hongkongom ter zaprejo vse preostale nezakonite kitajske „policijske postaje“ na svojih ozemljih; izraža zaskrbljenost zaradi sporazuma o okrepitvi sodelovanja na področju kazenskega pregona in skupnih patrulj, ki sta ga 16. februarja 2024 podpisala kitajsko ministrstvo za javno varnost in madžarsko ministrstvo za notranje zadeve; poziva madžarsko vlado, naj nemudoma in v celoti razkrije vse podrobnosti sporazuma in njegove morebitne negativne učinke na skupno varnost in suverenost Evropske unije; poziva ESZD, naj pozorno spremlja sojenja političnim zapornikom v Hongkongu in pozove k njihovi izpustitvi, vključno z ustanoviteljem Apple Dailyja Jimmyja Laija;

116.je seznanjen, da je zadnji vrh držav BRICS potekal v Johannesburgu avgusta 2023, z geopolitičnimi cilji Kitajske v zvezi z državami BRICS ter diskurzom Kitajske v okviru njenih pobud Globalni razvoj, Globalna varnost in Globalna civilizacija; poudarja, da morajo EU in njene države članice okrepiti dialog in sodelovanje z nekaterimi državami članicami BRICS+, da bi se zoperstavile zlonamernim dejanjem Rusije in vse večjemu svetovnemu vplivu Kitajske;

117.poziva EU in Kitajsko, naj okrepita dialog in tesno sodelovanje v boju proti nezakonitemu, neprijavljenemu in nereguliranemu ribolovu ter na splošno pri trajnostni rabi morskih bioloških virov in upravljanju oceanov; poziva EU, naj okrepi sodelovanje z Združenim kraljestvom, ZDA, Japonsko in drugimi ključnimi akterji na področju ribiške in oceanske politike, pri čemer naj uporabi svoja diplomatska orodja za spodbujanje Kitajske na poti k potrebnim reformam okvira za upravljanje ribištva;

118.odločno obsoja stalne vojaške provokacije Kitajske proti Tajvanu in ponovno odločno zavrača vsakršno enostransko spremembo sedanjega stanja v Tajvanski ožini, ki ogroža regionalno stabilnost; poziva EU in njene države članice, naj z jasnim in doslednim sporočanjem zagotovijo, da vsak poskus enostranske spremembe sedanjega stanja v Tajvanski ožini, zlasti s silo ali prisilo, ne bo sprejemljiv in bo imel visoke stroške; poudarja, da ozemeljske zahteve Kitajske nimajo nikakršne podlage v mednarodnem pravu; obsoja tudi, da Kitajska blokira sodelovanje Tajvana v večstranskih organizacijah; poziva Komisijo in države članice, naj podprejo smiselno udeležbo Tajvana v ustreznih mednarodnih institucijah, kot so Svetovna zdravstvena organizacija, Mednarodna organizacija civilnega letalstva in Okvirna konvencija OZN o spremembi podnebja; ponovno poudarja, da je Tajvan ključni partner EU in demokratični zaveznik v indijsko-pacifiški regiji; priznava pomen Tajvana pri zagotavljanju svetovnih dobavnih verig, zlasti v visokotehnološkem sektorju, in poziva EU in njene države članice k tesnejšemu sodelovanju s Tajvanom; pozdravlja zaporedne uradne obiske delegacij odborov Parlamenta na Tajvanu in spodbuja nadaljnje izmenjave med EU in Tajvanom; poziva Komisijo, naj nemudoma začne izvajati pripravljalne ukrepe za pogajanja o dvostranskem sporazumu o naložbah s Tajvanom;

119.obsoja izjave kitajskega predsednika, da se Kitajska ne bo nikoli odpovedala pravici do uporabe sile v zvezi s Tajvanom, in spodbuja kitajsko vodstvo, naj bo po tajvanskih predsedniških in parlamentarnih volitvah previdno in zadržano; ugotavlja, da niti Tajvan niti Kitajska nista podrejena drug drugemu; izraža globoko zaskrbljenost, ker Kitajska uporablja sovražne dezinformacije, ki spodkopavajo zaupanje v tajvansko demokracijo in upravljanje; poziva EU in njene države članice, naj sodelujejo z mednarodnimi partnerji in pomagajo ohraniti demokracijo na Tajvanu, ga obvarujejo pred tujim vmešavanjem in grožnjami, ter poudarja, da le demokratično izvoljena vlada lahko predstavlja tajvansko ljudstvo na mednarodni ravni; ugotavlja, da se je treba osredotočiti tudi na preventivno diplomacijo, da bi preprečili kakršno koli zaostrovanje v Tajvanski ožini;

120.ugotavlja, da se je Kitajska v zadnjem desetletju osredotočila na krepitev svojega vpliva v indijsko-pacifiški regiji z večjo pomočjo, razvojem, diplomacijo in varnostnim sodelovanjem; poudarja, da je treba združiti sredstva, da bi učinkovito povečali politični odtis EU in uveljavili EU kot zanesljivo in strateško partnerico v Pacifiku; izraža zaskrbljenost zaradi poskusov Kitajske za prevlado nad svojo bližnjo morsko regijo, vključno z Južnokitajskim morjem in Vzhodnokitajskim morjem, kar bi lahko resno ogrozilo regionalno ravnovesje moči in negativno vplivalo na gospodarske in politične interese EU; v zvezi s tem poziva Kitajsko, naj ustavi vse vojaške akcije in pritiske na filipinsko mornarico in svoje zasedene otoke v Južnokitajskem morju; spodbuja države članice, naj združijo moči in na ministrski ravni sodelujejo s pacifiškimi otoškimi državami ter i Organizacije afriških, karibskih in pacifiških držav; poudarja, da je resno ukrepanje po konferenci COP28 ključnega pomena za države v regiji, zato poziva Evropsko službo za zunanje delovanje, naj spodbuja globalno podporo trajnostnemu zelenemu prehodu in okrepi svojo podnebno diplomacijo, da bi utrdila sodelovanje pri ukrepih za prilagajanje podnebnim spremembam in njihovo blažitev;

121.poudarja, da je Združenje držav jugovzhodne Azije (ASEAN) ključni zaveznik pri krepitvi multilateralizma, ki temelji na pravilih; poziva k tesnemu sodelovanju v skladu s skupno izjavo voditeljev EU in ASEAN z dne 14. decembra 2022, da bi oblikovali regionalno dinamiko, ki presega binarne omejitve kitajsko-ameriške konkurence; v zvezi s tem dodatno poudarja pomen, ki ga ima ohranjanje svobode plovbe v Južnokitajskem in Vzhodnokitajskem morju; opozarja, da je treba v celoti izvajati akcijski načrt EU-ASEAN za obdobje 2023–2027;

122.pozdravlja podpis sporazuma iz Samoe in njegovih regionalnih protokolov, ki bodo po ratifikaciji omogočili doslej največjo regionalno osredotočenost na afriške, karibske in pacifiške države, ter poziva k hitri ratifikaciji tako s strani Organizacije afriških, karibskih in pacifiških držav kot s strani EU; poziva Komisijo in podpredsednika/visokega predstavnika, naj zagotovita nadaljnje ukrepanje na vrhu EU-Afriška unija februarja 2022, da bi poglobili sodelovanje pri pobudah skupnega interesa in izpolnili potrebe partnerskih držav v Afriki; poziva, naj se čim prej izvede preloženo tretje ministrsko srečanje EU-Afriška unija; poudarja, da bi si morala EU prizadevati za geografske prednostne naloge na dvostranski ravni, pri čemer bi se morala osredotočiti na ključne afriške partnerje, pa tudi na regionalni ravni, kjer je treba poudariti izvajanje regionalnih strategij za Sahel in obalne države, območje afriških Velikih jezer in Afriški rog; v zvezi s tem pozdravlja operacijo Atalanta kot prvo pomorsko operacijo EU z namenskim ciljem zaščite plovil iz Svetovnega programa za hrano in je postala uspešna protipiratska operacija; spodbuja Svet in države članice, naj razmislijo o razširitvi geografskega obsega operacije Atalanta;

123.pripisuje poseben pomen krepitvi varnostnega sodelovanja z državami Gvinejskega zaliva, podpiranju njihovega povezovanja in solidarnosti znotraj regije; v zvezi s tem pozdravlja začetek varnostne in obrambne pobude EU v podporo zahodnoafriškim državam Gvinejskega zaliva, ki naj bi sprva trajala dve leti, v tesnem sodelovanju s Slonokoščeno obalo, Gano, Togom in Beninom; izraža globoko zaskrbljenost zaradi vse večje nestabilnosti v Sahelu, ki jo še poslabšujeta vojaški udar v Nigru in razpad demokratičnih institucij; ne priznava in ne bo priznal oblasti, ki so nastale po državnem udaru v Nigru; ponovno odločno poziva k takojšnji popolni ponovni vzpostavitvi ustavnega reda in se v zvezi s tem v celoti pridružuje izjavam Gospodarske skupnosti zahodnoafriških držav ter njenih afriških in mednarodnih partnerjev;

124.obsoja vmešavanje Rusije v Afriki, zlasti prek povečanega vpliva skupine Wagner na celini, ter odločno obsoja njihove zlorabe in zločine; opozarja, da stabilnost Sahela neposredno vpliva na varnost in stabilnost evropskih zunanjih meja v Sredozemlju; poziva EU, naj poveča sredstva in okrepi sodelovanje z našimi partnerji za boj proti trgovini z ljudmi prek Sredozemlja in Belorusije ter razbijanje kriminalnih mrež, ki se uporabljajo za trgovino z ljudmi; meni, da politika EU do Sahela ni prinesla pričakovanih rezultatov in je seznanjen z napovedjo podpredsednika/visokega predstavnika, da bo ponovno ocenil strategijo EU za Sahel;

125.poudarja, da je treba prilagoditi sedanji pristop, da bi ohranili vpliv in poziva, naj se okrepita delovanje EU in podpora za regijo; pozdravlja, da je Komisija pripravila „nov strateški pristop“ k partnerstvu z Afriko, pri čemer je upoštevala nove geopolitične razmere in poziva Komisijo in Svet, naj razvijeta vzajemno koristno partnerstvo, ki bo osredotočeno na skupna vprašanja za Evropo in Afriko; pozdravlja naložbeni sveženj strategije Global Gateway Afrika-Evropa v višini 150 milijard EUR, ki je namenjen podpori afriških partnerjev pri razvoju močnega, vključujočega, zelenega ter digitalnega okrevanja in preobrazbe; meni, da je treba nujno okrepiti in izboljšati prizadevanja za boj proti dezinformacijam in boljše dokazovanje podpore EU Afriki;

126.poudarja, da je dostop do varne pitne vode eden od osrednjih izzivov 21. stoletja, saj skoraj 60 % vodnih virov prečka politične ozemeljske meje; poudarja, da pomanjkanje vode lahko vodi do izjemno hudih konfliktov, če se uporaba vodotokov ne določi na celosten način, ki vključuje delitev; poudarja, da mora Evropska unija sprejeti strategijo za lažje iskanje tehnoloških in geopolitičnih rešitev na teh območjih, ki so močno izpostavljena destabilizaciji; spodbuja države na najpomembnejših konfliktnih območjih, povezanih z vodo, k podpisu Helsinške konvencije iz leta 1992 o varstvu in uporabi čezmejnih vodotokov in mednarodnih jezer;

127.obsoja dejanja venezuelskega predsednika Nicolasa Madura, ki neposredno ogrožajo suverenost Gvajane; poziva mednarodno skupnost, naj v zvezi s tem dolgotrajnim sporom začne pogovore o iskanju diplomatske rešitve, ki bo spoštovala pristojnost Meddržavnega sodišča;

128.obsoja avtoritarni režim Daniela Ortege in Rosario Murillo, ki sistematično spodkopavata demokratične strukture Nikaragve, vključno z delitvijo oblasti, volilnim sistemom in spoštovanjem človekovih pravic; opozarja, da režim v Nikaragvi ohranja tesne stike z drugimi avtokracijami, kot so tiste v Iranu, Venezueli in na Kubi, hkrati pa dosledno izraža podporo Kremlju, med drugim z odobritvijo ruske vojaške prisotnosti v Nikaragvi; poziva k osvoboditvi vseh političnih zapornikov, med katerimi je več katoliških škofov in duhovnikov, ki so bili pridržani, da bi utišali oporečnike, ter k ponovni vzpostavitvi pravne države in k dialogu med režimom in opozicijo, pri katerem bi morala posredovati EU; obsoja stalne psihične in fizične zlorabe, ki jih nad priporniki izvajajo policijski in zaporniški organi, ter pridržanje nekaterih pripornikov v izolaciji, brez možnosti stikov z odvetniki in družinami ali dostopa do zdravstvene oskrbe; opominja nikaragovski režim, da mora zagotoviti, da so pogoji pridržanja v skladu z mednarodnimi obveznostmi na področju človekovih pravic in standardi, kot so standardna minimalna pravila OZN za ravnanje z zaporniki (pravila Nelsona Mandele);

129.meni, da je politični pristop EU do Kube konstruktiven, vendar kritičen, kot je zapisano v sporazumu o političnem dialogu in sodelovanju iz leta 2016; obžaluje, da kubanski režim že desetletja nenehno ignorira in krši ta načela in pravice; najostreje obsoja v zadnjem času vse pogostejše sistematične kršitve in zlorabe človekovih pravic, med drugim tisočih političnih zapornikov, protestnikov, političnih disidentov, verskih voditeljev, aktivistov na področju človekovih pravic in neodvisnih umetnikov, ki jih je zagrešil kubanski režim; poziva kubanske oblasti, naj nemudoma prenehajo izvajati represivno politiko; ugotavlja, da je novembra 2023 na Kubi potekal četrti dialog o človekovih pravicah, vendar obsoja dejstvo, da ni sodelovala nobena neodvisna organizacija civilne družbe; zato ugotavlja, da dialog ni prinesel oprijemljivih rezultatov; meni, da je po mnenju EU dialog sam sebi v namen, ne pa instrument za izboljšanje življenjskih razmer kubanskih državljanov, ki so izkusili resno pomanjkanje hrane in zdravstvene krize, kar se je odrazilo v množičnem izseljevanju; zavrača dejstvo, da kubanski režim trenutno prepoveduje obiske na kraju samem, ki so del nadzornega mehanizma, ki je na voljo nepristranskim mednarodnim akterjem, kot je Evropska unija; v zvezi s tem ostro obsoja, da je kubanski režim zavrnil delegacijo Evropskega parlamenta, da bi obiskala državo;

130.ugotavlja, da bi morala EU posebno pozornost nameniti oživitvi svojega partnerstva z državami Latinske Amerike in Karibov; ugotavlja, da se je delovanje EU v regiji v zadnjih desetletjih zmanjšalo, kar je ustvarilo praznino za tuje zlonamerne akterje; poziva vse države Latinske Amerike, naj odločneje obsodijo rusko agresijo proti Ukrajini; je zaskrbljen zaradi porasta organiziranega kriminala in prometa s prepovedanimi drogami v Latinski Ameriki, kar vpliva tudi na EU; ostro obsoja nasilje in kriminalne napade, ki jih izvajajo oborožene skupine, vpletene v trgovino s prepovedanimi drogami v Ekvadorju in njegovi okolici; poziva, naj se dvoregionalno sodelovanje v boju proti temu pojavu znatno poveča;

131.je seznanjen z vrhunskim srečanjem 17. in 18. julija 2023 med EU in Skupnostjo latinskoameriških in karibskih držav in upa, da bo to izboljšalo odnose med regijama, zlasti glede na vse večji vpliv Kitajske in Rusije v Latinski Ameriki in na Karibih; poziva države članice in Evropsko službo za zunanje delovanje, naj si prizadevajo za proaktivno diplomacijo v regiji, z močnim poudarkom na obrambi večstranskega svetovnega reda, mednarodnem pravu ter spoštovanju demokracije in človekovih pravic; pozdravlja podpis novega naprednega okvirnega sporazuma med EU in Čilom, ki ga sestavljata politični del in del o sodelovanju ter del o trgovini in naložbah, in poziva k napredku pri podpisu in ratifikaciji globalnega sporazuma med EU in Mehiko; poziva Komisijo in belgijsko predsedstvo Sveta, naj pred koncem sedanjega parlamentarnega obdobja dosežejo odločen napredek in sklenejo sporazum z Mercosurjem, hkrati pa ohranijo najvišje ambicije v zvezi z izvrševanjem njegovih določb o trajnostnosti; pozdravlja tudi postopek ratifikacije pridružitvenega sporazuma med EU in Srednjo Ameriko;

132.poudarja, da je pomembno spodbujati še tesnejše odnose z Norveško kot najtesnejšo pridruženo partnerico EU v okviru Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru; pozdravlja zaključek obrazložitvenih pogovorov s Švico in poziva k napredku pri pogajanjih o novem sporazumu; pozdravlja izid pogajanj o pridružitvenem sporazumu med EU ter Andoro in San Marinom; je seznanjen, da so pogajanja o pridružitvenem sporazumu z Monakom prekinjena;

133.poziva k večjemu sodelovanju EU na Arktiki, saj je bistvenega geostrateškega pomena za EU v zvezi s posledicami podnebnih sprememb, industrijsko in gospodarsko konkurenco, varnostnimi izzivi, ki jih med drugim povzroča ruska vojaška širitev na skrajnem severu, ter svobodo in varnostjo plovbe; ugotavlja, da je Nato poudaril pomen skrajnega severa, zlasti zaradi širitve možnih pomorskih poti, dostopa do naravnih virov, ohranjanja podnebja in ozemeljskih zahtev, kar lahko privede do povečanih geopolitičnih napetosti; v zvezi s tem poudarja, da mora sodelovanje EU v regiji vključevati sodelovanje z lokalnimi partnerji, vključno z domorodnimi ljudstvi;

134.poziva k odločnejši podpori za strategijo pomorske varnosti EU, saj je pravica do plovbe vedno večji izziv; vztraja, da je treba pravico do plovbe vedno spoštovati in da je treba dati prednost umirjanju napetosti ter preprečevanju oboroženih konfliktov in vojaških incidentov;

135.poudarja, da bi bilo treba južno polarno regijo zaradi spreminjajoče se geopolitične dinamike obravnavati kot novo zanimivo območje; poudarja pomen večstranskega sodelovanja pri upravljanju zaščitenih morskih območij; spodbuja EU, naj pripravi namensko evropsko polarno agendo, s katero se bo prizadevalo za vključitev regionalnih ambicij v skupno zunanjo in varnostno politiko in ki bo združevala velike interese držav članic na področju znanosti, ohranjanja oceanov, ribištva, regionalnega miru in multilateralizma, ki temelji na pravilih; poziva k okrepljenemu dialogu med EU, Kitajsko in Antarktiko;

136.naroči svoji predsednici, naj to resolucijo posreduje Evropskemu svetu, Svetu, Komisiji, podpredsedniku Komisije/visokemu predstavniku Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko ter vladam in parlamentom držav članic.