1.ponovno poudarja univerzalnost, medsebojno odvisnost, medsebojno povezanost in nedeljivost človekovih pravic ter neodtujljivo dostojanstvo vsakega človeka; ponovno poudarja, da imajo EU in njene države članice dolžnost spodbujati in ščititi demokracijo, pravno državo ter univerzalnost in neodtujljivost človekovih pravic po svetu na odločen, skladen in dosleden način; poziva EU in njene države članice, naj spodbujajo združevanje moči med demokracijami ter ustreznimi mednarodnimi in regionalnimi organizacijami, da bi se odzvali na grožnje in spodbujali človekove pravice po vsem svetu, med drugim z odločno in javno držo, ki bo ponovno potrdila našo zavezanost varstvu univerzalnosti človekovih pravic in pravne države;

2.obžaluje, da totalitarni in avtoritarni režimi zlorabljajo večstranske institucije, zlasti Svet OZN za človekove pravice, da bi nevtralizirali zmožnost mehanizmov za človekove pravice, da se države pozove k prevzemu odgovornosti za kršitve človekovih pravic, ter spodkopavali in/ali spremenili mednarodne norme, tako da bi te ustrezale njihovim avtoritarnim ciljem; poziva Svet in države članice, naj s podobno mislečimi demokratičnimi zaveznicami podprejo reformo večstranskih institucij, da bi postale odpornejše proti škodljivemu vplivu avtoritarnih režimov;

3.poudarja, da mora biti EU povsem pripravljena na boj proti porastu in škodljivemu vplivu avtoritarizma, neliberalizma in ekstremizma, pa tudi proti grožnjam varstvu človekovih pravic ter čedalje večjemu številu napadov na univerzalnost človekovih pravic, demokracijo, pravno državo in mednarodno humanitarno pravo;

4.poudarja, da mora biti zunanja politika EU na področju človekovih pravic zaradi ambicioznih zavez in retorike dosledna in zgledna pri zavezanosti univerzalnim človekovim pravicam in demokraciji; obžaluje poslabšanje razmer na področju človekovih pravic in pravne države po vsem svetu, med drugim v EU, kar spodkopava njeno verodostojnost, kadar nasprotuje nazadovanju na področju demokracije in človekovih pravic v svetovnem merilu; poziva EU in njene države članice, naj bodo za zgled in dosledno spoštujejo človekove pravice, zagotovijo spodbudno okolje za civilno družbo ter obravnavajo vse negativne trende na tem področju;

5.obsoja trend naraščanja kršitev človekovih pravic in demokratičnih načel in vrednot po svetu, kot so čedalje večje socialne, gospodarske in politične neenakosti, odprava pravic, zlasti pravic žensk, trajna in sistematična izključenost in diskriminacija celotnih družbenih skupin, usmrtitve, zunajsodni uboji, mučenje, nasilje na podlagi spola, diskriminacija in apartheid med spoloma, samovoljne aretacije in pridržanja, strukturna diskriminacija in neenakost, zatiranje marginaliziranih in ranljivih posameznikov in skupin, civilne družbe in političnih nasprotnikov ter etničnih in verskih manjšin, suženjstvo in prisilno delo, prisilne deportacije, pretirana uporaba sile s strani javnih organov, cenzura in grožnje neodvisnim medijem in novinarjem ter grožnje na digitalnem področju, kot sta med drugim spletni nadzor in blokiranje dostopa do interneta; obsoja prakse nadnacionalne represije, ki jih izvajajo avtokratski režimi; obžaluje, da so demokratične institucije vse slabše zaščitene in da se prostor za civilno družbo po vsem svetu krči, zaradi česar se kršitve človekovih pravic ne kaznujejo; ugotavlja, da se število demokracij še naprej zmanjšuje, število avtoritarnih režimov pa povečuje;

6.obsoja prirejene diskurze, ki jih oblikujejo avtoritarni in neliberalni režimi, da bi napadli univerzalnost človekovih pravic in pravne države; svari, da ti režimi prej omenjene diskurze širijo v mednarodnih forumih, kot je Svet OZN za človekove pravice; poziva EU in njene države članice, naj se zoperstavijo tem sovražnim diskurzom, ki pogosto temeljijo na trditvah o kulturnem relativizmu, da bi med drugim prikrili zlorabe oblasti, pa tudi dezinformacijam in tujemu vmešavanju v EU; poziva EU in države članice, naj uporabijo vsa razpoložljiva orodja, tudi tako, da v celoti izkoristijo potencial mednarodnih kulturnih povezav EU;

7.je zaskrbljen, ker se v avtoritarnih in neliberalnih državah, v katerih so zagovorniki človekovih pravic preganjani ali nadlegovani, organizirajo mednarodne konference in medijsko dobro pokriti dogodki in ker te države take dogodke uporabljajo za promocijo in za izkrivljanje njihove podobe na svetovnem prizorišču o stanju na področju človekovih pravic;

8.poudarja, da avtoritarni, totalitarni in neliberalni režimi uporabljajo čedalje večji nabor orodij, ki vzpostavljajo okvir za spodkopavanje človekovih pravic z zakonskimi in nezakonskimi določbami, ki jih med drugim uporabljajo za poneverjanje rezultatov volitev, utišanje in ustrahovanje civilne družbe, marginaliziranih in ranljivih posameznikov in skupin, manjšin, političnih nasprotnikov, neodvisnih medijev in kritičnih glasov, nadzor nad sodstvom in preganjanje zagovornikov človekovih pravic, novinarjev, umetnikov, aktivistov in drugih, ki so kritični do praks teh režimov;

9.obsoja čedalje večje nespoštovanje mednarodnega prava o človekovih pravicah s strani avtoritarnih in neliberalnih režimov, zlasti tistih, ki ustvarjajo in poglabljajo obstoječe notranje in mednarodne konflikte ter povzročajo nove, kar ima uničujoče posledice za človekove pravice; ugotavlja, da ti režimi poskušajo spodkopati legitimnost mednarodnega prava o človekovih pravicah, da bi se izognili njegovi uporabi, h kateri so zavezani;

10.poziva k oceni učinkovitosti strategije tihe diplomacije in k izrazitejši vlogi EU pri zagovarjanju človekovih pravic;

11.ostro obsoja dejstvo, da ruske oborožene sile skupaj z zavezniki v okviru nezakonite, neupravičene in neizzvane ruske vojne agresije proti Ukrajini izvajajo grozodejstva in vojna hudodelstva ter resno kršijo mednarodno humanitarno pravo, vključno s spolnim nasiljem, nasiljem na podlagi spola, deportacijo otrok ter mučenjem in pobijanjem civilistov in vojnih ujetnikov, in je zaradi tega zelo zaskrbljen; opozarja, da je podpora Ukrajini v njeni vojni proti Rusiji bistvena za zaščito mednarodnega reda, ki temelji na pravilih; poziva k sprejetju vseh potrebnih ukrepov, da se zagotovita identifikacija in odgovornost storilcev vojnih hudodelstev in kršitev človekovih pravic v Ukrajini; poziva EU in njene države članice, naj še naprej v celoti podpirajo ustrezne deležnike, ukrepe in mehanizme na tem področju, vključno z ukrajinskimi tožilci, preiskovalci in sodstvom, Mednarodnim kazenskim sodiščem, preiskovalno komisijo Sveta OZN za človekove pravice in nacionalnimi preiskavami v skladu z načelom splošne sodne pristojnosti; poudarja, kako pomembno je hitro zbrati in ohraniti dokaze o vojnih hudodelstvih in hudodelstvih zoper človečnost, ter pozdravlja prizadevanja civilne družbe v zvezi s tem;

12.je pretresen in zgrožen zaradi umora dobitnika nagrade Saharova za leto 2021 Alekseja Navalnega, ki je svoje življenje žrtvoval, da bi branil demokracijo in se boril proti zatiranju in korupciji v Rusiji;

13.poziva k takojšnjemu premirju v Gazi;

14.z zadovoljstvom ugotavlja, da v zvezi s temi velikimi izzivi na področju človekovih pravic po svetu obstajajo tudi svetle točke, kar kaže na določen napredek; odločno podpira delo OZN, Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE), Urada OVSE za demokratične institucije in človekove pravice (ODIHR) in Sveta Evrope, pa tudi delo zagovornikov človekovih pravic in organizacij civilne družbe ter drugih akterjev, pri prenosu mednarodnih zavez v konkretne ukrepe za uresničevanje človekovih pravic; poudarja, da je treba o človekovih pravicah in demokraciji obveščati bolj strateško, da bi dokazali zavezanost EU, in sicer z izmenjavo pozitivnih dosežkov, politik in primerov dobre prakse, ter poziva delegacije EU in diplomatske misije držav članic EU, naj v tem smislu delujejo tudi v tretjih državah; podpira kampanjo Evropske službe za zunanje delovanje (ESZD) za obeležitev 75. obletnice Splošne deklaracije človekovih pravic leta 2023 v podporo pobudi Združenih narodov za človekove pravice 75 in pobudo o pozitivnih izkušnjah na področju človekovih pravic https://goodhumanrightsstories.net/ kot način za spodbujanje pozitivnih zgodb o človekovih pravicah;

15.poudarja dejstvo, da ima agencija UNRWA nenadomestljivo vlogo pri zagotavljanju nujne pomoči za vsakodnevno preživetje 2,2 milijona civilistov v Gazi, ki se soočajo z nepredstavljivo grožnjo za svoja življenja in najosnovnejše pravice; zavrača dejstvo, da 18 držav začasno ustavi financiranje agencije UNRWA in opozarja, da bo ta agencija v prihodnjih mesecih porabila vsa sredstva; zato poziva EU in njene države članice, naj agenciji UNRWA zagotovijo primerno financiranje, da bo lahko nadaljevala svoje humanitarno delo, ki rešuje življenja, in ga še izboljšala;

16.poudarja, da so v regijah in državah, ki jih prizadenejo konflikti, kršitve človekovih pravic povezane z razširjenim nekaznovanjem in neizvajanjem odgovornosti; poudarja, da je treba spoštovati mednarodno pravo o človekovih pravicah in humanitarno pravo, s posebnim poudarkom na ženevskih konvencijah; strogo obsoja kršitve mednarodnega humanitarnega prava in zlorabe človekovih pravic s strani vladnih sil in oboroženih skupin po svetu, ki so v nekaterih primerih šteli za vojne zločine in zločine proti človeštvu; poziva, naj se med oboroženimi spopadi in naravnimi nesrečami učinkovito zagotovi hitro in neovirano zagotavljanje humanitarne pomoči in naj se sistematično vzpostavijo humanitarni koridorji, kjer in kadar je to potrebno zaradi oboroženih spopadov ali vojne; obsoja poskuse avtoritarnih vlad, da bi se vmešavale v dejavnosti organizacij za humanitarno pomoč in jih omejevale; v zvezi s tem opozarja na pomen usklajevanja med civilnimi in vojaškimi akterji; obsoja katastrofalne humanitarne posledice in kršitve človekovih pravic, ki jih povzročajo sodobno vojskovanje in konflikti po vsem svetu, med drugim bombardiranje civilnih ciljev, posilstva in mučenje, prisilno razseljevanje in nezakonite deportacije; opozarja na posledice oboroženih spopadov glede na spol, vključno z uporabo spolnega nasilja nad ženskami in dekleti kot vojne taktike, vpliv na otroke in manjšine ter okoljske posledice;

17.poziva EU in njene države članice, naj okrepijo prizadevanja za spodbujanje spoštovanja mednarodnega humanitarnega prava in zagotovijo pomoč žrtvam pri dostopu do mednarodnega pravnega varstva ter do pravnih sredstev in odškodnin; poudarja, da so napadi na civiliste in objekte, ki so nujni za preživetje civilistov, prepovedani po mednarodnem humanitarnem pravu; poziva EU in njene mednarodne partnerje, naj v celoti izkoristijo vse ustrezne instrumente za boj proti mednarodnim kaznivim dejanjem, vključno z uporabo načela splošne sodne pristojnosti, posebnimi sodišči na nacionalni in mednarodni ravni, tudi za kaznivo dejanje agresije, poleg tega pa naj vzpostavijo prožne mehanizme sodelovanja in financiranja za hitro zbiranje in analizo dokazov o kaznivih dejanjih; poziva Komisijo, naj poskrbi, da se bodo ti instrumenti uporabljali usklajeno in da se bodo dopolnjevali z drugimi ustreznimi instrumenti EU in držav članic;

18.je močno zaskrbljen zaradi dolgotrajne zasedbe in priključitve ozemelj; poziva, naj se posebna pozornost nameni položaju človekovih pravic na nezakonito zasedenih ozemljih, tudi v primerih dolgotrajne zasedbe, kot sta Palestina in Zahodna Sahara, in številnim zamrznjenim konfliktom, poziva pa tudi k učinkovitim ukrepom za preprečevanje hudih kršitev človekovih pravic, vključno s kršenjem pravice do življenja, omejevanjem svobode gibanja in diskriminacijo;

19.ponovno poziva države članice, naj dosledno spoštujejo določbe 7. člena Pogodbe OZN o trgovini z orožjem o izvozu in oceni izvoza, Skupno stališče Sveta 2008/944/SZVP o izvozu orožja Skupno stališče Sveta 2008/944/SZVP z dne 8. decembra 2008, ki opredeljuje skupna pravila glede nadzora izvoza vojaške tehnologije in opreme (UL L 335, 13.12.2008, str. 99). in uredbo EU o blagu z dvojno rabo Uredba (EU) 2021/821 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. maja 2021 o vzpostavitvi režima Unije za nadzor izvoza, posredovanja, tehnične pomoči, tranzita in prenosa blaga z dvojno rabo (UL L 206, 11.6.2021, str. 1). ter tako pomagajo zajeziti oborožene konflikte in hude kršitve človekovih pravic ali mednarodnega humanitarnega prava; spodbuja EU, naj oceni zlonamerno uporabo vohunske programske opreme, dokler ne začne veljati učinkovita zakonodaja, ki bo zagotavljala, da se ta programska oprema uporablja v skladu z mednarodnimi standardi na področju človekovih pravic; je še vedno zaskrbljen zaradi uporabe oboroženih brezpilotnih letalnikov zunaj mednarodnega pravnega okvira in poziva k oceni učinka na človekove pravice v zvezi z razvojnimi projekti oboroženih brezpilotnih letalnikov; poziva EU, naj prevzame pobudo za oblikovanje pravno zavezujočega instrumenta, ki bi prepovedal smrtonosno avtonomno orožje brez ustreznega človeškega nadzora;

20.vztraja, da je treba poskrbeti za skladnost politike EU v primerih zasedbe ali priključitve ozemelj, ki bi morala temeljiti na mednarodnem humanitarnem pravu, da bi preprečili hude kršitve človekovih pravic na terenu; poudarja odgovornost gospodarskih družb s sedežem v EU, da pri vseh gospodarskih ali finančnih dejavnostih na teh ozemljih ali v odnosih z njimi izvajajo najstrožjo politiko potrebne skrbnosti ter da skrbijo za strogo skladnost z mednarodnim pravom in politiko sankcij EU, če se v teh primerih uporabljajo; v povezavi s tem poziva Komisijo, naj pojasni veljavna pravila v zvezi s trgovino EU s temi ozemlji;

21.znova poudarja, da načelno nasprotuje smrtni kazni, ki je kruta, nečloveška in ponižujoča nepovratna kazen; obžaluje, da so nekatere tretje države sicer sprejele ukrepe v smeri odprave smrtne kazni, vendar v zvezi s tem še vedno ostajajo veliki izzivi; obžaluje, da se v drugih tretjih državah njena uporaba povečuje in da je število izvršenih smrtnih kazni doseglo najvišjo raven v zadnjih petih letih; ponovno poziva vse države, naj v celoti odpravijo smrtno kazen ali uvedejo takojšen moratorij kot prvi korak k njeni odpravi; spodbuja EU in države članice, naj uporabijo vsa razpoložljiva orodja, vključno s trgovinskimi in pridružitvenimi sporazumi s tretjimi državami, da bi si prizadevale za moratorij na uporabo smrtne kazni in njeno odpravo;

22.poudarja, da si mora EU neomajno prizadevati za splošno odpravo smrtne kazni, ki je glavni cilj njene zunanje politike na področju človekovih pravic; poziva EU in njene države članice, naj v ustreznih mednarodnih forumih zagovarjajo odpravo smrtne kazni in se zavzemajo za čim širšo podporo temu stališču; spodbuja nadaljnja prizadevanja organov OZN za splošno odpravo smrtne kazni v skladu z resolucijami Generalne skupščine OZN; poziva tudi zadevne države, naj kot prvi korak zmanjšajo seznam kaznivih dejanj ali prekrškov, ki se kaznujejo s smrtjo; poziva k preglednosti v zvezi s smrtnimi obsodbami in usmrtitvami v državah, ki teh statističnih podatkov ne razkrivajo; podpira postopek Afriške unije za sprejem osnutka protokola k Afriški listini o človekovih pravicah in pravicah ljudstev o odpravi smrtne kazni v Afriki; spodbuja druge tretje države in regionalne organizacije, naj začnejo podobne procese, tudi s smiselno vključitvijo organizacij civilne družbe; poudarja pomen podpiranja lokalnih in regionalnih prizadevanj za odpravo smrtne kazni;

23.je globoko zaskrbljen zaradi vse večjega nazadovanja v zvezi s svobodo izražanja, tudi umetniškega, in svobodo medijev po vsem svetu, zlasti za novinarje; obsoja cenzuro novinarjev, zagovornikov človekovih pravic, organizacij civilne družbe, javnih nadzornikov, žvižgačev in umetnikov z uporabo t. i. zakonov o tujih agentih ter drugih zakonodajnih in nezakonodajnih ukrepov, ki jih sprejmejo avtoritarni, totalitarni in neliberalni režimi, kot so povečanje upravnih bremen, globe, grožnje, klevetanje in obsojajoči jezik; ponovno poudarja, da je globoko zaskrbljen zaradi uporabe strateških tožb za onemogočanje udeležbe javnosti, ter poziva države članice in tretje države, naj prenehajo s temi praksami; ugotavlja, da se nekatere od teh praks lahko izvajajo tudi v številnih državah z dolgoletno demokratično tradicijo po vsem svetu; v zvezi s tem pozdravlja prizadevanja za okrepitev zaščite novinarjev in aktivistov, tudi v EU, pred neutemeljenimi in zlorabljenimi tožbami, katerih namen je njihovo utišanje;

24.priznava, da je ključno podpreti novinarje, ki se srečujejo s preganjanjem in grožnjami njihovi varnosti, ter poziva k vzpostavitvi programov za zaščito novinarjev, ki bodo olajšali premestitev in preselitev tistih, ki so v neposredni nevarnosti; obžaluje prakso ciljno usmerjenega nadzora novinarjev in uporabe vohunske programske opreme ter drugih digitalnih groženj proti njim in obsoja kršitve njihovih pravic do zasebnosti, svobode izražanja, svobode misli, svobode obveščanja in svobode združevanja, ki jih zakrivijo državni in nedržavni akterji; ponovno poudarja, da je dostop do verodostojnih in zanesljivih spletnih in nespletnih informacij temeljna pravica v demokratični družbi;

25.poziva tretje države, naj sprejmejo nujne ukrepe za preprečevanje nepotrebne ali pretirane uporabe sile, nadlegovanja ali samovoljnega pridržanja med protesti ter razveljavijo ali spremenijo vso zakonodajo in upravne akte, ki kršijo pravico do svobode izražanja in zbiranja;

26.poziva EU in njene države članice, naj povečajo diplomatska prizadevanja z dvostranskim in večstranskim sodelovanjem v zvezi s cenzuro, grožnjami ali napadi na akademsko svobodo, zlasti zapornimi kaznimi za univerzitetne profesorje po vsem svetu, ki jih izvajajo državni in nedržavni akterji, kar ima pomembne posledice za pravico do izobraževanja, uživanje koristi znanstvenega napredka ter svobodo mnenja in izražanja; poziva ESZD in Komisijo, naj ponovno proučita obstoječe mehanizme za podporo in zaščito ter razvijeta zmogljivosti, s katerimi bo v tovrstnih primerih mogoče določiti, kje je pomoč potrebna, in jo zagotoviti, vključno z nujno zaščito in podporo; pozdravlja vključitev ogroženih univerzitetnih profesorjev v mehanizem EU za zagovornike človekovih pravic;

27.poziva Komisijo, naj zagotovi stalno podporo na visoki ravni Globalnemu kampusu za človekove pravice in demokracijo, ki je zagotovil varen prostor za študente in profesorje, ki so morali pobegniti iz svoje države zaradi zagovarjanja demokracije in človekovih pravic, in ki je vodilna pobuda EU za podporo izobraževanju o človekovih pravicah po vsem svetu; podpira skupno izjavo o akademski svobodi, sprejeto na 52. seji Sveta za človekove pravice, ki so jo podprle vse države članice; poziva države članice in delegacije EU, naj prevzamejo ključno vlogo pri spremljanju kršitev akademske svobode v tretjih državah in poročanju o njih; podpira pripravo osnutka načel za izvajanje pravice do akademske svobode in poziva EU, naj spodbuja sprejetje smernic o akademski svobodi v okviru sistema OZN;

28.poudarja, da je zaskrbljen zaradi kršitev svobode misli, vesti, veroizpovedi in prepričanja in s tem povezanimi kaznivimi dejanji iz sovraštva; poudarja, da se tovrstne kršitve dogajajo prek geografskih in kulturnih meja; obžaluje instrumentalizacijo verske ali svetovnonazorske identitete za politične namene, vključno z izključevanjem verskih in svetovnonazorskih manjšin in verskih skupnosti v nekaterih državah; obsoja stopnjevanje prisile, diskriminacije, nadlegovanja in nasilja zoper pripadnike mišljenjskih, vestnih, verskih ali svetovnonazorskih manjšin, pa tudi nad njihovim premoženjem in verskimi objekti; obsoja zlorabo obtožb o bogokletstvu in verskem odpadništvu ali drugih obtožb na podlagi veroizpovedi, vključno z možnostjo smrtne kazni za obsojene, v zvezi z verskimi manjšinami in legitimnimi dejavnostmi na področju človekovih pravic, tudi v spletu in družbenih medijih, ter širše za omejevanje prostora civilne družbe; najostreje obsoja preganjanje kristjanov po vsem svetu;

29.v celoti podpira pravico do svobode misli, vesti in veroizpovedi, prepričanja ali neverovanja ter pravico posameznika, da izraža, spremeni ali opusti svojo veroizpoved ali prepričanje brez strahu pred nasiljem in diskriminacijo; obsoja napade na posameznike in organizacije civilne družbe zaradi mirne kritike ali satire verskih prepričanj ali dvoma vanje; poziva EU in njene države članice, naj si bolj prizadevajo za varstvo teh pravic, naj ta vprašanja izpostavijo na forumih OZN za človekove pravice ter sodelujejo z ustreznimi mehanizmi in odbori OZN, pa tudi s tretjimi državami, da bi te pravice zaščitile in preprečile morebitne kršitve; poziva tudi k večjim prizadevanjem in sodelovanju na večstranski ravni in ob podpori Mednarodnega kazenskega sodišča pri zbiranju dokazov o kaznivih dejanjih iz sovraštva, privedbi storilcev pred sodišče in odškodnini žrtvam;

30.priznava pomen medkulturnega in medverskega dialoga, ki vodi do mirnega sobivanja in medsebojnega razumevanja med skupinami različnih ver, prepričanj in narodnosti, ter poziva EU in države članice, naj jih spodbujajo; ugotavlja, da ateizem in število neverujočih prebivalcev po vsem svetu hitro naraščata, zato ju v okviru politike EU na področju svobode misli, vesti, veroizpovedi in prepričanja ne bi smeli zanemariti;

31.priporoča, naj posebni odposlanec EU za spodbujanje in varstvo svobode veroizpovedi in prepričanja zunaj EU tesno in dopolnjevalno sodeluje s posebnim predstavnikom EU za človekove pravice, predstavniki EU za posamezne regije in delovno skupino Sveta za človekove pravice, ter v ta namen meni, da bi bilo treba položaj posebnega odposlanca za spodbujanje svobode veroizpovedi in prepričanja zunaj EU zato podobno kot druge posebne odposlance in posebne predstavnike EU vključiti v ESZD; obžaluje, da je Komisija mandat posebnega odposlanca podaljšala brez predhodne ocene učinkovitosti in dodane vrednosti te funkcije, kot je večkrat zahteval Parlament; poziva, naj se ta ocena opravi ter na tej podlagi dodelijo ustrezni finančni in človeški viri, da se mu omogoči učinkovito izvajanje njegovega mandata; opozarja, da je bila letos deseta obletnica sprejetja smernic EU za spodbujanje in zaščito veroizpovedi ali prepričanja; obžaluje, da bi Svet moral opraviti lastno triletno oceno, doslej pa še ni bila objavljena nobena ocena; poziva Svet, naj opravi to oceno in z njenimi rezultati seznani Parlament; v celoti podpira prakso EU, da vodi povezane tematske resolucije v Svetu OZN za človekove pravice in generalni skupščini OZN; poziva ESZD in delegacije EU, naj po potrebi v dialogih o človekovih pravicah s partnerskimi državami in v forumih OZN za človekove pravice dosledno opozarjajo na splošna vprašanja in specifične primere, povezane s preganjanjem ali diskriminacijo nazorskih ali verskih manjšin, ter pri tem sledijo pristopu, usmerjenemu v rezultate, in vključujejo vidik spola;

32.ponovno poudarja, da obsoja vse oblike rasizma, nestrpnosti, ksenofobije in diskriminacije na podlagi rase, etnične pripadnosti, narodnosti, družbenega razreda, invalidnosti, kaste, vere, prepričanja, starosti, spola, spolne usmerjenosti ali spolne identitete; poudarja pomen presečnega pristopa pri obravnavanju vprašanj diskriminacije; poudarja, da so med drugim rasizem, diskriminacija, ksenofobija, antisemitizem in islamofobija, pa tudi versko preganjanje in s tem povezana nestrpnost še vedno velik problem po vsem svetu, zaradi pandemije covida-19 pa so se ta vprašanja še zaostrila;

33.obsoja čedalje večjo mednarodno grožnjo, ki jo pomeni sovražni govor, tudi na spletu; ugotavlja, da je za ženske bolj verjetno, da bodo žrtev spletnih napadov, kar negativno vpliva na politično udeležbo žensk in enakost spolov pri odločanju; poziva, naj se sprejmejo učinkoviti ukrepi za odzivanje na diskriminatorno ravnanje in odpravo nekaznovanja ter naj se v sodelovanju z državami članicami in s prispevkom Parlamenta v posvetovanju z lokalnimi predstavniki in organizacijami civilne družbe razvijejo posebne lokalne strategije za pomoč pri boju proti diskriminaciji v tretjih državah; poudarja, da sta izobraževanje in dialog bistvena za spodbujanje strpnosti, razumevanja in raznolikosti;

34.se z veliko zaskrbljenostjo zaveda obsega in posledic kastnih hierarhij, diskriminacije in kršitev človekovih pravic, vključno z onemogočanjem dostopa do pravnega sistema ali zaposlitve, stalno segregacijo, revščino in stigmatizacijo ter s kastnimi ovirami pri uveljavljanju temeljnih človekovih pravic in človekovem razvoju; ponovno poziva, naj se oblikujejo politika EU o kastni diskriminaciji in posebne lokalne strategije za pomoč pri boju proti tovrstni diskriminaciji v državah, v katerih je ta najbolj prisotna; priporoča, naj Evropski parlament v vseh svojih ustreznih odborih in delegacijah obravnava kastno diskriminacijo, imenuje kontaktno točko za kastno diskriminacijo in se pri obisku tretjih držav, ki jih zadeva to vprašanje, posvetuje z ustreznimi organizacijami in lokalnimi organi in z drugimi sogovorniki obravnava vprašanje kastne diskriminacije ter ob mednarodnem dnevu rasne diskriminacije organizira letna posvetovanja za pregled ukrepov EU in napredka na tem področju;

35.obsoja vsakršna dejanja ali poskuse spodbujanja, dovolitve, sistematizacije ali odobritve mučenja ali drugega krutega, nečloveškega ali poniževalnega ravnanja ali kaznovanja ali privolitve vanje, prisilna izginotja, samovoljna pridržanja in zunajsodne uboje v kakršnih koli okoliščinah, med drugim s strani organov preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj; poziva vse države, naj sprejmejo in izvajajo učinkovite ukrepe s pristopom, usmerjenim v žrtve, da bi preprečile mučenje in drugo kruto, nečloveško ali poniževalno ravnanje ali kaznovanje, hkrati pa zagotovile odgovornost storilcev; obžaluje, da je njihova uporaba v številnih državah še vedno zelo razširjena; z veliko zaskrbljenostjo opaža, da število primerov mučenja po vsem svetu narašča, storilci pa povečini ostajajo nekaznovani; poziva vse države, naj sistematično pregledujejo svoje protokole zasliševanja in pravila delovanja za organe preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj v skladu z mednarodnimi standardi na področju človekovih pravic;

36.obžaluje obstoj zapornikov vesti po vsem svetu ter poziva ESZD in države članice, naj okrepijo prizadevanja za zagotovitev njihove brezpogojne izpustitve; poziva ESZD in Komisijo, naj podpreta vzpostavitev in delovanje nacionalnih preventivnih mehanizmov v tretjih državah, pa tudi organizacije civilne družbe, ki delujejo na tem področju; poziva EU, naj začne dialog s tretjimi državami, da bi izboljšanje razmer v zaporih postalo glavno vprašanje javne politike, zlasti z reševanjem problema prenatrpanosti zaporov z uporabo alternativ priporu; se zaveda, da imajo v boju proti mučenju in drugim oblikam grdega ravnanja zelo pomembno vlogo organizacije civilne družbe in zagovorniki človekovih pravic, ter poziva EU, naj jih podpira pri nadzoru zaporniških objektov v skladu z revidiranimi smernicami EU glede mučenja;

37.opozarja, da je v izraelskem vojaškem sodnem sistemu pridržanih in sodno preganjanih med 500 do 700 palestinskih otrok, mlajših od 12 let; ugotavlja, da so nekateri pridržani brez obtožnice, medtem ko so drugi obtoženi na primer metanja kamnov; ostro obsoja, da izraelska država nezakonito in nemoralno pridržuje te otroke in poziva k izpustitvi vseh palestinskih otrok iz izraelskih zaporov;

38.poziva EU, naj tretje države spodbudi k uskladitvi njihovih nacionalnih določb o pravnih jamstvih z mednarodnimi zavezami (npr. kriminalizacija mučenja v skladu s Konvencijo OZN proti mučenju); obsoja vse oblike trgovine z ljudmi in prisilnega dela, tudi tiste, ki jih podpirajo države, ter vse oblike sodobnega suženjstva; poziva EU in njene države članice, naj prevzamejo vodilno vlogo pri njihovem izkoreninjenju in po potrebi v sporazume EU s tretjimi državami vključijo poseben sklic na to temo;

39.ugotavlja, da se v avtoritarnih, totalitarnih in neliberalnih režimih pravica do aktivne in pasivne udeležbe na svobodnih in poštenih volitvah ne spoštuje, v številnih demokratičnih državah pa je vse več ovir za polno uresničevanje teh pravic; poudarja, da ti režimi izvajajo lažne volitve, da bi utrdili svojo moč, saj v njih ni dejanskega političnega tekmovanja, legitimnosti in pluralizma; poziva, naj se okrepijo prizadevanja za zagotovitev javne udeležbe manjšin ter k večji zastopanosti žensk in mladih v volilnih procesih; poudarja vlogo misij Evropske unije za opazovanje volitev pri neodvisnem in nepristranskem ocenjevanju volilnih procesov, ki jih spremljajo; poziva k nadaljnjemu ukrepanju po sprejetju in izvajanju priporočil teh misij za opazovanje volitev v tretjih državah ter k njihovi vključitvi kot bistvenega elementa v okvir odnosov med EU in zadevno tretjo državo; ugotavlja, da se vse pogosteje dogaja, da države zavračajo povabiti EU k opazovanju svojih volitev, in poziva ESZD, naj to obravnava;

40.potrjuje univerzalnost kulturnih pravic kot oblike človekovih pravic, ki posameznikom in skupinam ljudi omogoča razvoj in izražanje človeškosti in identitete; podpira mandat posebnega poročevalca OZN za kulturne pravice, ki si prizadeva za njihovo večjo prepoznavnost v sistemu človekovih pravic, za ozaveščanje, kako resne so njihove kršitve, in za to, da bi jih lahko uživali vsi, ter poziva k podaljšanju njegovega mandata po letu 2024; odločno obsoja uničevanje zgodovinske, umetniške in kulturne dediščine v konfliktih, sistematično in politično ali ideološko usmerjeno uničevanje zgodovinske, umetniške in kulturne dediščine ter brisanje identitete in kulture suverenih držav, narodov ali manjšin; obsoja nezakonito odstranitev predmetov kulturne dediščine in trgovino z njimi; poziva, naj se kulturna dela in artefakti vrnejo v izvorne kraje; želi spomniti, da lahko uničevanje kulturne dediščine pomeni vojno hudodelstvo in kršitev človekovih pravic, in v zvezi s tem opozarja na zaveze glede odgovornosti za zaščito, ki jih je sprejela mednarodna skupnost, med drugim glede varstva kulturne dediščine v oboroženih spopadih in po njih;

41.poudarja, da so pravice žensk in enakost spolov nujne in nedeljive človekove pravice ter podlaga za pravno državo in odporne demokracije; obžaluje, da se več milijonov žensk in deklet še vedno srečuje z diskriminacijo in nasiljem, predvsem najranljivejše, kot so invalidne ženske in dekleta, ki so žrtve dvojne diskriminacije, zlasti v zvezi s spopadi, pokonfliktnimi razmerami in razseljevanjem, ter da se jim odreka dostojanstvo, neodvisnost, vključno s telesno avtonomijo, in celo življenje; obsoja stalno in vse večje nazadovanje na področju enakosti spolov in pravic žensk, vključno z vsemi poskusi za omejitev pravic in zaščite, zlasti v zvezi s spolnim in reproduktivnim zdravjem ter pravic, pa tudi zakonodajo, politike in prakse, s katerimi se v številnih državah po svetu te pravice še naprej odvzemajo ali omejujejo, kar lahko pomeni apartheid med spoloma; obsoja vse oblike nasilja na podlagi spola in izkoriščanja ter izraža zaskrbljenost nad prisilnimi porokami in zlorabami zaradi časti, nasiljem in umori, ki se izvajajo nad ženskami in dekleti; poziva EU in njene države članice ter podobno misleče partnerje, naj si bolj prizadevajo za popolno uresničevanje in varstvo njihovih človekovih pravic; pozdravlja pristop EU k Istanbulski konvenciji in poziva vse države članice EU, ki še niso ratificirale Istanbulske konvencije, naj jo čim prej ratificirajo in začnejo izvajati; podpira vlogo ambasadorja EU za spol in raznolikost ter prizadevanja posebnega predstavnika EU za človekove pravice na teh področjih; poziva k oblikovanju listine EU o pravicah žensk;

42.priznava, da sta spodbujanje in zaščita spolnega in reproduktivnega zdravja ter pravic bistvena za uresničitev enakosti spolov in potrjuje pravico dostopa brez kakršne koli oblike diskriminacije, prisile ali nasilja, do celovitih storitev spolnega in reproduktivnega zdravja in pravic, kar vključuje sodobne kontracepcijske metode, varen in zakonit splav, materinsko, predporodno in poporodno zdravstveno oskrbo, pomoč pri oploditvi ter izobraževanje in informacije o spolnem in reproduktivnem zdravju in pravicah, med drugim izčrpno spolno vzgojo; poziva EU, ESZD in njene države članice, naj v večstranskih in dvostranskih odnosih v skladu z mednarodnim pravom in standardi o človekovih pravicah ter standardi Svetovne zdravstvene organizacije odločno podpirajo in spodbujajo spolno in reproduktivno zdravje in pravice, vključno z dostopom do varnega in zakonitega splava;

43.priznava, da so ženske, ki pripadajo narodnostnim in verskim manjšinam ali svetovnonazorskim skupnostim, zlasti v krajih, kjer so prisotne radikalne skupine in nasilne milice, še bolj ranljive; odločno obsoja vsa nasilna dejanja v vseh oblikah, med drugim spolno nasilje, ugrabitev, prisilno razseljevanje, trgovino z ženskami ali uboje žensk, storjena zaradi etnične pripadnosti, vere ali prepričanja, ali tista, ki so posledica izvajanja radikalnih in ekstremističnih programov; odločno obsoja diskriminacijo in kršitve človekovih pravic žensk s presečnimi identitetami, vključno s tistimi, ki pripadajo etničnim manjšinam; ponavlja svoj poziv državam članicam, naj sprejmejo in izvajajo strategije, politike in programe za spodbujanje spolnega in reproduktivnega zdravja in pravic marginaliziranih skupin žensk ter odpravo sistemskih, finančnih, pravnih, praktičnih in družbenih ovir s katerimi se te srečujejo, ter poskrbijo, da bodo spolno in reproduktivno zdravje in pravice spoštovani povsod;

44.ponovno obsoja prakso nadomestnega materinstva v komercialne namene, ki je svetovni pojav in ženske po vsem svetu izpostavlja izkoriščanju in trgovini z ljudmi, hkrati pa se osredotoča zlasti na finančno in socialno ranljive ženske; poudarja, da ta praksa močno vpliva na ženske, pravice žensk, zdravje žensk, ter poudarja njene čezmejne posledice;

45.poziva EU, naj se pri izvajanju akcijskega načrta za enakost spolov III, oblikovanju lokalne strategije EU proti diskriminaciji na podlagi spola in pri pomembnem sektorskem delu spopade s presečnostjo z oblikovanjem politike za boj proti večplastni diskriminaciji, s katero se srečuje več milijonov žensk in deklet, ki so žrtve kršenja človekovih pravic, vključno s spolno zlorabo in nasiljem, razseljevanjem, prisilnim delom, prostitucijo in trgovino z ljudmi, ter z vključevanjem enakosti spolov in opolnomočenja žensk in deklet z vseh vidikov zunanjih odnosov in razvojnega sodelovanja, zlasti s sprejetjem feministične zunanje, razvojne in obrambne politike EU, v skladu z njenimi globalnimi zavezami;

46.poziva k bolj usklajenim prizadevanjem za odpravo uporabe spolnega nasilja kot vojnega orožja in boj proti nekaznovanju storilcev; poziva Komisijo, naj si še naprej prizadeva za popolno izkoreninjenje prakse pohabljanja ženskih spolnih organov, množične sterilizacije in prisilnega splava po vsem svetu;

47.opozarja, da po ugotovitvah posebnega poročevalca OZN za vprašanja manjšin večina vzrokov nasilnih konfliktov po vsem svetu vsebuje elemente, kot so pritožbe manjšin zaradi izključenosti, diskriminacije in neenakosti, povezane s kršitvami človekovih pravic manjšin; poudarja, da je treba varstvo pravic manjšin in oblikovanje zaščitnih mehanizmov načrtno vključiti na ravni Organizacije združenih narodov; opozarja na obveznosti držav, da na svojem ozemlju varujejo pravice svojih narodnostnih, etničnih, kulturnih, verskih in jezikovnih manjšin; obžaluje, da se kljub mednarodnim obveznostim in zavezam za zaščito manjšin po svetu izvajajo politike prisilne asimilacije narodnih, etničnih in jezikovnih manjšin, tako da se ne upoštevajo njihove temeljne in človekove pravice; poziva EU in njene države članice, naj dejavno podpirajo tretje države pri spoštovanju temeljnih človekovih pravic nacionalnih, etničnih in jezikovnih manjšin na vseh področjih; poziva Komisijo, naj podpre varstvo pravic manjšin, tudi kot prednostno nalogo tematskega programa za človekove pravice in demokracijo Instrumenta za sosedstvo ter razvojno in mednarodno sodelovanje NDICI – Globalna Evropa;

48.poudarja zunanjo razsežnost akcijskega načrta EU za boj proti rasizmu ter poziva Komisijo, ESZD in delegacije EU, naj sodelujejo s partnerji v tretjih državah, da bi v dialogu s predstavniki organizacij civilne družbe ter pripadniki marginaliziranih in ranljivih skupnosti podprle razvoj podobnih strategij in politik, na podlagi pristopa, opisanega v smernicah Urada visokega komisarja Združenih narodov za človekove pravice (OHCHR) o diskriminaciji na podlagi porekla, ki bi moral zajemati vrsto možnih ukrepov EU, kot so spodbujanje zakonodajnih sprememb in izvajanja, načrti za prepoznavnost in podporni programi;

49.obsoja spodkopavanje človekovih pravic in varnosti migrantov, beguncev in razseljenih oseb; ponovno poudarja, da so njihove človekove pravice neodtujljive, in opozarja, da jih morajo države zaščititi v skladu z ustreznim mednarodnim pravom; poziva EU in njene države članice, naj učinkovito spoštujejo te pravice v migracijski in azilni politiki EU in pri sodelovanju s partnerskimi državami v zvezi s tem; obžaluje čedalje večji trend ksenofobije, rasizma in diskriminacije migrantov; poudarja, da se begunci in migranti, zlasti neevidentirani, srečujejo z različnimi oblikami nasilja, tudi med razseljevanjem, kot je spolno nasilje in nasilje na podlagi spola, ter mnogimi ovirami, kot je dostop do izobraževanja, zdravstvenega varstva, dostojnega stanovanja in drugih osnovnih storitev; je izredno zaskrbljen zaradi doslej največjega števila prisilno razseljenih oseb, ki je posledica kršitev človekovih pravic in ki se je v zadnjih desetih letih podvojilo; pozdravlja aktivacijo direktive o začasni zaščiti Direktiva Sveta 2001/55/ES z dne 20. julija 2001 o najnižjih standardih za dodelitev začasne zaščite v primeru množičnega prihoda razseljenih oseb in o ukrepih za uravnoteženje prizadevanj in posledic za države članice pri sprejemanju takšnih oseb (UL L 212, 7.8.2001, str. 12). in poziva k njeni uporabi, kadar je potrebno; poziva k povečanju prizadevanj za varstvo pravic migrantov in omogočanje njihovega dostopa do vseh osnovnih storitev, tudi med tranzitom, ter k spoštovanju načela nevračanja; poziva k takojšnjemu prenehanju nezakonite prakse zavračanja beguncev; poziva k odpravi temeljnih vzrokov za migracije in prisilno razseljevanje;

50.poudarja, kako pomembni sta načeli solidarnosti in deljene odgovornosti med državami članicami pri obravnavi migracijskih tokov, med drugim za ublažitev izzivov, s katerimi se srečujejo države članice prvega prihoda; ponovno izraža podporo časovnemu načrtu za pakt o migracijah in azilu; poziva sozakonodajalca, naj podvojita prizadevanja za dokončanje reforme zakonodajnega okvira na področju azila in migracij pred koncem sedanjega parlamentarnega obdobja;

51.vztraja, da morajo biti vsi sporazumi EU in držav članic o sodelovanju na področju migracij in ponovnem sprejemu z državami, ki niso članice EU, popolnoma skladni z mednarodnim pravom človekovih pravic ter begunskim in pomorskim pravom, zlasti Konvencijo o statusu beguncev; poziva Komisijo in države članice, naj pri oceni učinka sodelovanja s tretjimi državami na področju migracij na človekove pravice vključijo predhodne ocene ter nadzorne mehanizme ter z rezultati seznanijo Parlament; je zelo zaskrbljen zaradi prakse sklepanja neformalnih dogovorov s tretjimi državami v zvezi s sodelovanjem na področju migracij, nad katerimi Parlament nima nadzora; poziva države članice, naj zagotovijo preglednost ter omogočijo parlamentarni in demokratični nadzor, zlasti v zvezi s sodelovanjem s stranmi, za katere je znano, da so kršile človekove pravice; vztraja, da je treba človekove pravice spoštovati pri vseh dejavnosti, ki jih izvajata Evropska agencija za mejno in obalno stražo (Frontex) in agencija Evropske unije za azil (EASO), ter jih spremljati;

52.poziva EU in njene države članice, naj zagotovijo popolno preglednost financiranja tretjih držav, povezanega z migracijami, in poskrbijo, da to financiranje ne bo neposredno ali posredno omogočalo kršitev človekovih pravic ali nekaznovanja teh kršitev; poziva, naj se pri humanitarnih operacijah, ki jih financira EU, upoštevajo posebne potrebe otrok in drugih ranljivih skupin ter zagotovi njihova zaščita v obdobju, ko so razseljeni; v zvezi s tem obsoja nameščanje otrok migrantov v centre za pridržanje, zlasti če so ločeni od svojih staršev ali zakonitih skrbnikov;

53.ostro obsoja tihotapske mreže, ki se ukvarjajo s tihotapljenjem migrantov in trgovino z ljudmi, ter poziva EU in njene države članice, naj okrepijo prizadevanja za boj proti tem mrežam in preprečevanje tihotapljenja, med drugim s sodelovanjem s tretjimi državami, ob upoštevanju evropskih in mednarodnih standardov na področju človekovih pravic; poudarja, da tihotapske mreže zaradi pomanjkanja varnih in zakonitih migracijskih poti ustvarjajo dobiček in so odgovorne za tragične izgube človeških življenj na migracijskih poteh; poudarja, da sta razširjanje informacij in kampanje ozaveščanja o tveganjih tihotapljenja bistvenega pomena;

54.z obžalovanjem ugotavlja, da se domorodna ljudstva po vsem svetu še vedno srečujejo z razširjeno in sistematično diskriminacijo in preganjanjem, vključno s prisilnim razseljevanjem; obsoja samovoljne aretacije in uboje zagovornikov človekovih pravic in zemljiških pravic, ki se zavzemajo za pravice domorodnih ljudstev; poudarja, da je spodbujanje pravic domorodnih ljudstev in njihovih tradicionalnih praks ključno za doseganje trajnostnega razvoja, boj proti podnebnim spremembam in ohranjanje biotske raznovrstnosti; poziva vlade, naj v skladu s cilji OZN za trajnostni razvoj izvajajo razvojne in okoljske politike, ki spoštujejo ekonomske, socialne in kulturne pravice ter vključujejo domorodna ljudstva in lokalno prebivalstvo; ponovno poziva EU, države članice in njihove partnerje v mednarodni skupnosti, naj sprejmejo vse ukrepe, ki so potrebni za priznavanje, varstvo in uveljavljanje pravic domorodnih ljudstev, tudi v zvezi z njihovim jezikom, zemljišči, ozemlji in viri, kot je določeno v Deklaraciji OZN o pravicah domorodnih ljudstev, zlasti v zvezi s svobodnim, predhodnim in informiranim soglasjem; poziva EU in njene države članice, naj s trgovinskimi instrumenti EU in ustrezno zakonodajo EU, ki se uporablja za podjetja s sedežem v EU, poskrbijo za sodelovanje v dobri veri in spoštovanje zgoraj navedenih pravic; spodbuja ratifikacijo konvencije št. 169 Mednarodne organizacije dela o pravicah avtohtonih in plemenskih ljudstev;

55.poziva vse države, tudi države članice EU, naj poskrbijo, da se domorodna ljudstva in lokalne skupnosti vključijo v razprave in procese odločanja mednarodne podnebne diplomacije; spodbuja Komisijo, naj se še naprej zavzema za dialog in sodelovanje med domorodnimi ljudstvi in EU;

56.poudarja vlogo trgovine kot velikega instrumenta za spodbujanje in izboljšanje položaja v zvezi s človekovimi pravicami v partnerskih državah EU, vključno s splošno shemo preferencialov plus (GSP+); kljub temu ugotavlja, da je bil v nekaterih zadevnih državah dosežen le majhen napredek ali pa ga sploh ni bilo; obžaluje, da pretirane in izkoriščevalske poslovne dejavnosti škodljivo vplivajo na človekove pravice in demokracijo, ter obsoja tiste korporacije, ki nezakonito izkoriščajo naravne vire, kar negativno vpliva na uveljavljanje človekovih pravic v lokalnih skupnostih;

57.poziva EU, naj zagotovi dopolnilne in ambiciozne evropske in mednarodne instrumente, ki bodo vsebovali trdne in vsebinske določbe, med drugim o dostopu do pravnega varstva in učinkovitih pravnih sredstvih za prizadete ljudi; v zvezi s tem poziva k hitremu in ambicioznemu končnemu dogovoru o direktivi o skrbnem pregledu v podjetjih glede trajnostnosti, ki bo vsebovala zavezujoča pravila EU o odgovornem poslovnem ravnanju v zvezi s človekovimi pravicami, pravicami delavcev in okoljskimi pravicami, ter k pravočasnemu sprejetju prepovedi proizvodov, ki so rezultat prisilnega dela, da se tovrstni proizvodi na trgu Unije prepovejo; poudarja, da je smiselno sodelovanje deležnikov, ki vključuje žrtve, predstavnike žrtev, sindikate delavcev in druge zadevne deležnike, krovni in stalen sestavni del postopka primerne skrbnosti ter tudi temeljni korak za opredelitev, obravnavanje in odpravo prisilnega dela; poudarja pomen popravnih ukrepov in ukrepov za dostop do pravnega varstva, ki so v skladu z vodilnimi načeli Organizacije združenih narodov o podjetništvu in človekovih pravicah, vključno s finančnimi in nefinančnimi ukrepi v posvetovanju z žrtvami; poziva Komisijo, naj Svetu čim prej predloži priporočilo za pridobitev ambicioznega mandata EU za sodelovanje v tekočih pogajanjih o pravno zavezujočem instrumentu OZN o podjetništvu in človekovih pravicah; poziva Komisijo, ESZD in delegacije EU, naj se še naprej zavzemajo za družbeno odgovornost podjetij in načela v dialogu s tretjimi državami ter naj te države podpirajo pri pripravi njihovih nacionalnih akcijskih načrtov;

58.poziva podjetja, naj bodo odgovorna pri zagotavljanju, da njihovo poslovanje in dobavne verige niso vpletene v zlorabe človekovih pravic, med drugim zagovornikov okoljskih pravic, pravic domorodnih ljudstev in delavskih pravic; poudarja bistvene obveznosti in odgovornost držav ter drugih akterjev, kot so družbe in podjetja, da blažijo posledice podnebnih sprememb, preprečujejo njihov negativen vpliv na človekove pravice in spodbujajo ustrezne politike v skladu z obveznostmi s področja človekovih pravic;

59.opozarja, da je pravica do dela zapisana v členu 19 Splošne deklaracije človekovih pravic, in v zvezi s tem poudarja, da mala in srednja podjetja (MSP) zagotavljajo več kot dve tretjini delovnih mest po vsem svetu ter lahko podpirajo razvoj socialnih in ekonomskih pravic; v zvezi s tem ponovno poudarja, da je treba omogočiti ustrezne enake konkurenčne pogoje za MSP;

60.poudarja, da je svoboda gospodarske pobude pravica, ki je zapisana v členu 16 Listine EU o temeljnih pravicah; spodbuja EU in države članice, naj vodijo razpravo v OZN in drugih večstranskih forumih, da bi priznali človekovo pravico do svobode gospodarske pobude na svetovni ravni;

61.obžaluje kršitve človekovih pravic, vključno z diskriminacijo, stigmatizacijo, segregacijo, preganjanjem, nasiljem in uboji, s katerimi se po vsem svetu spoprijemajo lezbijke, geji, biseksualne, transspolne, interspolne in queer osebe (LGBTIQ+), pa tudi zagovorniki njihovih pravic; priznava pomen vključujočega izobraževanja za boj proti diskriminaciji že v zgodnjih fazah; je izredno zaskrbljen zaradi širjenja sovraštva in diskurza ter zakonodaje, ki so uperjeni proti LGBTIQ+ osebam in zagovornikom človekovih pravic; poziva tretje države, naj sprejmejo posebne politike za zaščito LGBTIQ+ osebam in jim zagotovijo orodja za varno prijavo kršitev njihovih pravic; poziva tretje države, naj odpravijo zakonske določbe, ki neposredno ali posredno pomenijo diskriminacijo, nadlegovanje in preganjanje LGTBIQ+ oseb; ponovno poziva k celovitemu izvajanju strategije za enakost LGBTIQ oseb za obdobje 2020–2025 kot orodja EU za izboljšanje položaja LGBTIQ oseb po svetu; izraža posebno zaskrbljenost zaradi LGBTIQ+ oseb, ki živijo v nedemokratičnih režimih, in poziva k prožnim mehanizmom, da bi jih zaščitili, pa tudi zagovornike njihovih pravic; poziva EU in države članice, naj v zunanji politiki temeljito in dosledno uporabljajo smernice EU za spodbujanje uresničevanja in varstvo vseh človekovih pravic LGBTIQ oseb;

62.ostro obsoja vse manjše spoštovanje otrokovih pravic in vse pogostejše kršitve teh pravic po svetu, vključno z nasiljem, zgodnjimi in prisilnimi porokami, spolnimi zlorabami in izkoriščanjem, pohabljanjem spolnih organov, trgovino z ljudmi, delom otrok, vključno s prisilnim delom otrok, novačenjem otrok kot vojakov, tudi s strani kriminalnih združb, pomanjkanjem dostopa do izobraževanja, vključno s pravico do spoznavanja svoje kulture, tradicije in jezikov, ter zdravstvenega varstva, podhranjenostjo, segregacijo in skrajno revščino; obsoja ugrabitve, prisilno ločevanje ali deportacijo, posvojitev in prisilno asimilacijo otrok, vključno s tistimi, ki so pripadniki etničnih manjšin, zlasti v primerih vojn in konfliktov; poudarja, da je po svetu še vedno veliko otrok, ki so prisiljeni delati, pogosto v nevarnih razmerah; ponovno poziva k sistematičnemu in doslednemu pristopu k spodbujanju in varstvu otrokovih pravic v vseh politikah EU; poziva k vključitvi posebnega pristopa k pravicam otrok v pravosodne procese, s katerim bi izboljšali dostop otrok do sodnega varstva in učinkovitih pravnih sredstev ter zagotovili odgovornost storilcev; poudarja, da je treba poiskati trajnostne možnosti za ponovno vključevanje in odškodnino za otroke, ki so jim bile v konfliktih po svetu kršene pravice; poziva k čimprejšnji popolni in splošni ratifikaciji Konvencije OZN o otrokovih pravicah;

63.opozarja, da ima izobraževanje pomembno vlogo pri razvoju otrok in mladih po svetu; poudarja, da je dostop do splošnega, vključujočega in kakovostnega izobraževanja človekova pravica, kar bi moralo vključevati ozaveščanje o njihovih človekovih pravicah, pa tudi o tem, kaj pomeni kršitev njihovih pravic in kako jo prijaviti; ker imajo v skladu s členom 26(3) Splošne deklaracije človekovih pravic starši prednostno pravico pri izbiri vrste izobraževanja svojih otrok; poziva EU in njene države članice, naj storijo vse, kar je v njihovi moči, da bi poskrbele za spoštovanje pravice do izobraževanja po vsem svetu, tudi v begunskih taboriščih in centrih; poziva Komisijo in ESZD, naj ohranita močno financiranje izobraževanja prek instrumentov Unije za zunanje financiranje ter podpirata tretje države pri oblikovanju in razvoju kakovostnih izobraževalnih sistemov; poudarja, da mora biti vse izobraževalno in šolsko gradivo v skladu z Unescovimi standardi na področju izobraževanja;

64.je zaskrbljen zaradi izzivov za popolno uresničevanje pravic invalidov, kot so dostop do vključujočega in kakovostnega izobraževanja, zdravstvenega varstva in zaposlitve ter sodelovanje v političnem življenju; ponovno poziva EU, naj po vsem svetu pomaga pri oblikovanju politik, s katerimi bi podprli oskrbovalce invalidov; poziva vse deležnike, naj krepijo družbeno ozaveščenost in se borijo proti diskriminaciji invalidov; ponovno poziva Komisijo in države članice, naj si glede na obveznosti, ki jih imajo kot države pogodbenice konvencije OZN o pravicah invalidov, v zunanjem delovanju EU bolj prizadevajo za enake pravice invalidov, med drugim v zvezi z državami kandidatkami; poudarja, da je treba vzpostaviti sistematičen in strukturiran dialog z organizacijami, ki zastopajo invalide, v partnerskih državah, ter izvajati politike, ki bodo invalidom zagotovile polno uživanje njihove človekove pravice, da enakopravno sodelujejo v družbi, tudi pri uveljavljanju volilne pravice, ob upoštevanju njihovih posebnih potreb in perspektiv; ponovno poziva EU, naj partnerskim državam pomaga pri oblikovanju politik za podporo visokokakovostni, dostopni in cenovno ugodni oskrbi; poziva k hitremu sprejetju predloga direktive Sveta o izvajanju načela enakega obravnavanja oseb ne glede na vero ali prepričanje, invalidnost, starost ali spolno usmerjenost;

65.ponovno poziva EU in njene države članice, naj ustvarijo nove možnosti za krepitev pravic starejših ter pri tem upoštevajo številne izzive, s katerimi se ti spoprijemajo, kot so med drugim diskriminacija na podlagi starosti, revščina, nasilje, pomanjkanje socialne zaščite, osamljenost in digitalna izključenost; poziva tretje države, naj sprejmejo politike, ki bodo starejšim olajšale dostop do kakovostnih, dostopnih in cenovno ugodnih zdravstvenih, socialnih in pravnih storitev, pri čemer naj posebno pozornost namenijo boju proti tveganju revščine zlasti starejših žensk zaradi plačne vrzeli med spoloma v njihovem delovnem življenju; poudarja, da bi jim bilo treba omogočiti samostojno udeležbo v javnih zadevah ter dostojanstveno in celovito uveljavljanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin;

66.poudarja, da je pravica do hrane, varne pitne vode in komunalne ureditve, vključno s fizičnim in ekonomskim dostopom do varne in ustrezne hrane, vode in komunalnih sistemov, mednarodno priznana človekova pravica; je izredno zaskrbljen zaradi izzivov v zvezi s pravico do hrane po svetu, zlasti med vojno in spopadi, pa tudi zaradi naravnih nesreč in ekstremnih vremenskih razmer zaradi podnebnih sprememb; poziva EU in njene države članice, naj spodbujajo obvezne smernice o pravici do hrane v okviru sistema OZN; poziva k sprejetju javnih politik za boj proti lakoti, zlasti med otroki, tudi s tesnejšim mednarodnim sodelovanjem pri povečevanju prehranske varnosti v svetu in nujno pomočjo prebivalstvu, ki mu grozita lakota in podhranjenost;

67.poziva EU, njene države članice in mednarodno skupnost, naj nemudoma okrepijo prizadevanja, da bi ustavile trend resnega pomanjkanja hrane; poudarja, da se je prehranska varnost poslabšala zaradi številnih konfliktov po svetu, med drugim zaradi sedanjih konfliktov v državah, ki so velike svetovne izvoznice primarnih živil, zlasti žita, kar je imelo izjemne posledice na več območjih sveta; odločno obsoja uporabo oziroma grožnje z uporabo prehranske varnosti kot političnega instrumenta v vojni, pa tudi škodljive učinke špekulacij s ceno hrane; poziva zlasti k takojšnjemu in trajnemu premirju v Gazi, da bi vsem njenim prebivalcem omogočili neprekinjen dostop do hrane in vode;

68.poudarja, da podnebna kriza in njen učinek na okolje in biotsko raznovrstnost neposredno vplivata na učinkovito uveljavljanje vseh človekovih pravic ter da so ta vprašanja medsebojno povezana in soodvisna; poziva k hitremu sprejetju politik za poglobitev mednarodnega sodelovanja in povečanje zmogljivosti v zvezi s tem, kot je določeno v resoluciji generalne skupščine OZN 76/300; priznava, da je delo organizacij civilne družbe, zagovornikov okoljskih človekovih pravic in staroselskih aktivistov izjemno pomembno za ohranjanje in zaščito okolja in biotske raznovrstnosti; obžaluje tveganje in obsoja vse oblike nasilja, s katerim se srečujejo zagovorniki okoljskih človekovih pravic, ter poziva, naj se poskrbi za njihovo učinkovito zaščito; poudarja, da se je treba učinkovito spopasti z razseljevanjem ljudi zaradi uničenega okolja in podnebnih sprememb, saj povečuje tveganje za kršitve človekovih pravic in različne oblike izkoriščanja; poziva EU in države članice, naj okrepijo svoja prizadevanja za podporo regionalnim mehanizmom, kot sta posebni poročevalec OZN o okoljevarstvenikih in sporazum iz Escazúja Regionalni sporazum o dostopu do informacij ter udeležbi javnosti pri odločanju in dostopu do pravnega varstva v okoljskih zadevah v Latinski Ameriki in na Karibih z dne 4. marca 2018.;

69.poziva EU, OZN in regionalne mehanizme za človekove pravice, naj prevzamejo večjo vlogo pri zaščiti svetovnih ekosistemov in okoljevarstvenikov, zlasti kadar podnebne spremembe močno vplivajo na domorodne in lokalne skupnosti; poziva EU, naj se na ravni OZN zavzema za pobudo, v okviru katere bi mednarodni opazovalci spremljali resno okoljsko škodo ali krize ali razmere, v katerih so zagovorniki okoljskih pravic najbolj ogroženi, ter sodelovali z oblastmi in jim pomagali pri vzpostavitvi zaščitnih razmer za te zagovornike;

70.spodbuja EU in države članice, naj podprejo priznanje ekocida kot mednarodnega kaznivega dejanja v skladu z Rimskim statutom Mednarodnega kazenskega sodišča;

71.opozarja, da mora biti prehod na čisto energijo pravičen in da je treba pri njem spoštovati temeljne pravice vseh; poudarja, da bi bilo treba politike in projekte za energetski prehod oblikovati in izvajati tako, da ne bodo prispevali h kršitvam človekovih pravic in škodovali okolju;

72.je zaskrbljen zaradi grožnje, ki jo umetna inteligenca lahko pomeni za demokracije in človekove pravice, zlasti če ni ustrezno regulirana; pozdravlja sklepe Sveta z dne 26. junija 2023 za okrepitev vloge in vodilnega položaja EU pri svetovnem digitalnem upravljanju, zlasti njegovo stališče kot oblikovalca svetovnih digitalnih pravil, ter v tem smislu pozdravlja predlog uredbe o določitvi harmoniziranih pravil o umetni inteligenci, s katerimi je treba zavarovati človekove pravice, zlasti pravico do zasebnosti in nediskriminacije, in prednosti za blaginjo ljudi, ki jih lahko ponudi umetna inteligenca; poudarja, da so v zvezi z novimi in nastajajočimi tehnologijami, kot je vohunska programska oprema, potrebni nujen nadzor, zanesljiva preglednost in ustrezni zaščitni ukrepi; poudarja, kako pomemben je pristop k tem tehnologijam, ki temelji na človekovih pravicah; obsoja, da se nove in nastajajoče tehnologije uporabljajo kot prisilni instrumenti za stopnjevanje nadlegovanja, ustrahovanja in preganjanja zagovornikov človekovih pravic, aktivistov, novinarjev, odvetnikov in manjšin; je trdno prepričan, da je izvoz vohunske programske opreme iz Unije v tretje države, kjer se takšna orodja uporabljajo proti aktivistom za človekove pravice, novinarjem in kritikom vlade, huda kršitev temeljnih pravic, zapisanih v Listini, in huda kršitev izvoznih pravil Unije;

73.obžaluje, da avtoritarni in totalitarni režimi omejujejo tudi dostop državljanov do interneta, vključno s prekinitvami internetnih povezav med javnimi zborovanji in protesti; vztraja, da je pomemben odprt, svoboden, stabilen in varen kibernetski prostor, ki podpira temeljne vrednote demokracije, človekovih pravic in pravne države; poudarja, kako pomembno je, da digitalna diplomacija EU spodbuja pristop k digitalnim tehnologijam, ki temelji na človekovih pravicah;

74.je zaskrbljen zaradi uporabe kibernetskih napadov, ki veljajo za hibridne grožnje in se pogosto uporabljajo za vplivanje na storitve in infrastrukturo, ki so ključnega pomena za civilno prebivalstvo; je zaskrbljen zaradi porasta tega pojava, saj lahko privede tudi do kršitev digitalnih pravic prebivalstva in poveča nasilje zunaj spleta;

75.poziva Komisijo in ESZD, naj se zavzameta za sprejetje zakonodaje o dezinformacijah in sovražnem govoru v tretjih državah, naj izrecno prepovesta in kaznujeta govor, ki spodbuja diskriminacijo, sovraštvo ali nasilje na podlagi rase, etnične pripadnosti, državljanstva, družbenega razreda, invalidnosti, kaste, vere, prepričanja, starosti, spolne usmerjenosti in spola ali spolne identitete, ter pritisneta na tehnološke korporacije in družbene medije, da bodo spodbujali spletno okolje, kjer bodo človekove pravice spoštovane;

76.ugotavlja, da EU in njene države članice akcijski načrt EU za človekove pravice in demokracijo zaenkrat sicer izvajajo v precejšnjem obsegu, a še vedno prihaja do zaostankov, in da je izvajanje težko oceniti, saj ni časovno opredeljenih in oprijemljivih ciljev; je seznanjen z ugotovitvijo v vmesnem pregledu akcijskega načrta o izzivih brez primere, s katerimi se svet spoprijema od njegovega sprejetja, in splošnem nazadovanju pri varstvu človekovih pravic v zadnjih letih, vendar poudarja, da bi to moralo privesti do boljšega izvajanja akcijskega načrta za preostalo obdobje, da bi izboljšali sinergije in dopolnjevanje med človekovimi pravicami in demokracijo na lokalni, nacionalni in globalni ravni; pozdravlja oceno ukrepov EU v zvezi z zagovorniki človekovih pravic v okviru revizije; poziva, naj se v stebre naslednjega akcijskega načrta EU vključita varstvo in spodbujanje univerzalnosti človekovih pravic, pri čemer je treba posebno pozornost nameniti diskurzu in orodjem, ki jih avtoritarni in neliberalni režimi uporabljajo v napadih na te pravice; poudarja, da je treba premostili vrzel med strateško vizijo in cilji akcijskega načrta ter njegovo operativno razsežnostjo; poudarja, kako pomembno je, da države članice prevzamejo odgovornost za akcijski načrt EU za človekove pravice in demokracijo ter da javno poročajo o svojih ukrepih na podlagi tega strateškega dokumenta; spodbuja nacionalne in regionalne parlamente, nacionalne institucije za človekove pravice in lokalne organizacije civilne družbe, naj sodelujejo z organi držav članic in jim pomagajo prispevati k zunanji politiki EU na področju človekovih pravic;

77.v celoti podpira delo posebnega predstavnika EU za človekove pravice pri njegovem prispevku k prepoznavnosti in skladnosti ukrepov EU za človekove pravice v zunanjih odnosih EU; poziva ESZD, naj okrepi svojo vlogo in poveča prepoznavnost pri spodbujanju in varstvu človekovih pravic, ko sodeluje s tretjimi državami in podobno mislečimi partnerji, ter pri usmerjanju izvajanja akcijskega načrta za človekove pravice in demokracijo; poziva k večji odgovornosti, preglednosti in prepoznavnosti te funkcije, med drugim z javnim poročanjem o obiskih v državah, delovnem programu in prednostnih nalogah; meni, da obseg mandata upravičuje imenovanje nosilca mandata s polnim delovnim časom; vztraja, da bo mogoče imenovanje naslednjega posebnega predstavnika EU potrditi šele po pozitivni oceni parlamentarnega Odbora za zunanje zadeve in Pododbora za človekove pravice, in da posebni predstavnik EU redno poroča Parlamentu;

78.poudarja, da ima instrument NDICI – Globalna Evropa, vključno s svojim tematskim programom o človekovih pravicah in demokraciji, temeljno vlogo kot vodilni instrument EU pri spodbujanju in varstvu človekovih pravic in demokracije po svetu; glede na nazadujoče svetovne trende ponovno poziva k večji podpori za organizacije civilne družbe, zagovornike demokracije in medijske organizacije, tudi prek Evropske ustanove za demokracijo; poudarja, da je treba pri vseh ustreznih zunanjih dejavnostih EU sodelovati s civilno družbo in drugimi lokalnimi partnerji; ponovno poudarja, da je treba v instrumente zunanjega delovanja EU vključiti pristop, ki bo temeljil na človekovih pravicah;

79.ponovno poziva k večji preglednosti določb o človekovih pravicah v sporazumih o financiranju v okviru instrumenta NDICI – Globalna Evropa ter k pojasnitvi tega mehanizma in meril za začasno prekinitev izvajanja teh sporazumov v primeru kršenja človekovih pravic, demokratičnih načel in pravne države; opozarja, da EU režimom, ki še zdaleč ne izpolnjujejo mednarodnih standardov na področju človekovih pravic, demokracije in boja proti korupciji, ne bi smela v nobenem primeru pomagati v obliki proračunske podpore; poudarja, da bi bilo treba namesto tega v takih primerih podporo usmerjati prek civilne družbe; poziva EU, naj bo posebej pozorna, da bodo ocenjene in preprečene kršitve, povezane s politikami, projekti in financiranjem Unije v tretjih državah, med drugim z uvedbo mehanizma za pritožbe posameznikov ali skupin, katerih pravice bi bile lahko kršene pri delovanju EU v teh državah;

80.opominja na zavezo EU, da bo v zunanjem delovanju v sklopu instrumenta za sosedstvo ter razvojno in mednarodno sodelovanje podpirala prehod z institucionalne oskrbe na oskrbo v družini in skupnosti; zato poziva institucije EU, naj prenehajo financirati institucije, tudi njihovo obnovo, gradnjo in prenovo, če to ni del procesa deinstitucionalizacije;

81.poudarja, da bi se morale klavzule o človekovih pravicah dosledno uporabljati za vse mednarodne sporazume EU, tudi sektorske sporazume in sporazume o naložbah, ter da bi jih bilo treba pozorno spremljati in podpreti z jasnim sklopom meril in postopkov, ki jih je treba upoštevati v primeru kršitev človekovih pravic, ter da bi morale biti podlaga za praktično in prožno sodelovanje s tretjimi državami na področju človekovih pravic; ugotavlja, da je do leta 2014 EU le štiriindvajsetkrat sprožila klavzule o človekovih pravicah in da je od takrat le enkrat sprejela ustrezne ukrepe v skladu s temi klavzulami; poudarja, da bi se morala EU v primeru resnih in stalnih kršitev človekovih pravic s strani partnerskih držav odzivati hitro in odločno, ne nazadnje s prekinitvijo ustreznih sporazumov, če se druge možnosti izkažejo za neučinkovite;

82.poziva, naj se uresniči priporočilo evropske varuhinje človekovih pravic o vzpostavitvi portala za obravnavo pritožb v okviru trgovinskih in finančnih instrumentov EU ter naj se prilagodi enotna vstopna točka Komisije, da bi omogočili vlaganje pritožb v zvezi z nespoštovanjem klavzul o človekovih pravicah, ki bi morala biti dostopna, državljanom prijazna in pregledna; spodbuja institucije in države članice EU, naj z varuhinjo človekovih pravic še naprej sodelujejo pri razvoju novih strategij in orodij za varstvo in spodbujanje človekovih pravic s trgovino; poziva Komisijo, naj izboljša komunikacijo s Parlamentom o svojih razmislekih in odločitvah v zvezi z izvrševanjem klavzul o človekovih pravicah v mednarodnih sporazumih;

83.poudarja da imajo dialogi o človekovih pravicah pomembno vlogo v naboru orodij EU za človekove pravice in da so ključni za izvajanje akcijskega načrta EU za človekove pravice in demokracijo; meni, da bi bilo treba v teh dialogih z ustreznimi državami razpravljati o stanju vseh človekovih pravic in demokracije; poudarja vlogo neodvisnih organizacij civilne družbe in potrebo, da zakonito sodelujejo pri pripravi teh dialogov in nadaljnjem ukrepanju po njih;; poudarja, da v zvezi s tem ne sme biti nobene diskriminacije glede sodelovanja civilne družbe; ugotavlja, da bi bilo treba dialoge o človekovih pravicah razumeti kot bistven element stalnih prizadevanj EU, in ne kot birokratski proces ali samostojen instrument; opozarja, da je treba te dialoge uporabljati v povezavi in sinergiji z drugimi instrumenti, jih usmeriti v rezultate in jih redno pregledovati; poudarja, da bi moral neuspeh pri doseganju konkretnih rezultatov vplivati na širše vodenje dvostranskih odnosov; poudarja, da je treba opozarjati na posamezne primere, med drugim tiste, ki jih je Evropski parlament izpostavil v svojih resolucijah, prejemnike nagrade Saharova in finaliste, ter zagotoviti ustrezno nadaljnje ukrepanje; poziva ESZD in delegacije EU, naj povečajo prepoznavnost teh dialogov in njihovih rezultatov, tudi z objavo skupne izjave za javnost, in naj v zvezi z njimi izvedejo ustrezne nadaljnje ukrepe;

84.ugotavlja, da je bila uporaba globalnega režima sankcij EU na področju človekovih pravic (zakon Magnickega EU) kot ključnega političnega orodja EU za varstvo človekovih pravic in demokracije po svetu doslej omejena; vendar ugotavlja, da je zahteva po soglasju izziv za njegovo sprejetje, ter ponovno poziva k uvedbi glasovanja s kvalificirano večino za sklepe o globalnem režimu sankcij na področju človekovih pravic; poziva k bolj dinamični in doslednejši uporabi tega orodja, tudi v sodelovanju s podobno mislečimi partnerji; poziva Svet, naj ukrepa v zvezi s pozivi k sankcijam, ki jih je Parlament podal v svojih resolucijah; v celoti podpira možnost uvedbe konkretnih protikorupcijskih sankcij v zvezi s hudimi kršitvami človekovih pravic, kar je že dolgoletna prednostna naloga Parlamenta, in pozdravlja predlog Komisije v zvezi s tem ter poziva Svet, naj ga hitro sprejme, in sicer z vključitvijo v globalni režim sankcij na področju človekovih pravic ali drugim režimom;

85.poudarja, da dosledna in enotna uporaba sankcij v vseh državah članicah vpliva na verodostojnost in učinkovitost zunanjega delovanja EU; poudarja, da je treba sankcije v celoti izvrševati, ter poziva k učinkovitemu obravnavanju kršitev in izogibanja;

86.ponovno izraža zaskrbljenost, ker avtoritarni, totalitarni in neliberalni režimi vse pogosteje napadajo demokratične institucije in standarde ter civilno družbo ter poskušajo preoblikovati mednarodne norme; poudarja, da sta varstvo in podpiranje demokracije po svetu v vse večjem geopolitičnem in strateškem interesu; meni, da je treba narediti več za ozaveščanje o spodkopavanju demokratične kulture v tretjih državah, in ponovno poudarja, da je treba to kulturo utrditi; ponovno poudarja pomen misij EU za opazovanje volitev ter prispevek Parlamenta k razvoju in izboljšanju njihove metodologije; poziva tretje države, naj izvajajo priporočila misij EU za opazovanje volitev in drugih priznanih mednarodnih subjektov, da bi izboljšale svoje prihodnje volilne procese in tako prispevale k njihovi preglednosti in zakonitosti ter okrepile demokratične standarde zadevne države; pozdravlja delo Evropske ustanove za demokracijo in ponovno poudarja, da je treba še naprej nadgrajevati njene dejavnosti in vire;

87.je izredno zaskrbljen zaradi napadov na zagovornike človekovih pravic ter njihove družine, skupnosti in odvetnike, pa tudi njihovega nadlegovanja, ter meni, da so še posebej skrb vzbujajoči vse bolj izpopolnjeni načini, ki se uporabljajo za njihovo preganjanje; odločno obsoja zakone, med drugim zakone proti terorizmu, zakone o državni varnosti in zakone proti obrekovanju, ki se uporabljajo za napade na zagovornike človekovih pravic in nevladne organizacije, inkriminirajo njihovo delo in jih stigmatizirajo; obžaluje nadlegovanje nevladnih organizacij v tretjih državah s sklicevanjem na zakonodajne določbe, kot so zakoni o tujih agentih in podobno, pa tudi druge omejitve, s katerimi se srečujejo pri svojem zakonitem delu; podpira zagovornike človekovih pravic, jim izreka pohvalo in se jim iskreno zahvaljuje za pogumno in bistveno delo, ki ga opravljajo, ter podpira ukrepe EU za njihovo zaščito po vsem svetu; poziva, naj EU in njene države članice v celoti in dosledno izvajajo smernice EU o zagovornikih človekovih pravic, da bi spodbudile proaktiven, celosten in dolgoročen pristop k njihovi zaščiti, tako da bo mogoče predvideti in ublažiti resne težave, kot so grožnje in napadi nanje, saj skupaj z družinskimi člani in svojimi skupnostmi pogosto plačajo visoko osebno ceno za to; opozarja, da je nujno potrebna celovita in pravočasna revizija smernic o zagovornikih človekovih pravic, da se bo mogoče odzvati na nove izzive in grožnje in da bodo uporabne in učinkovite pri zaščiti zagovornikov človekovih pravic po vsem svetu, hkrati pa je treba vanje vključiti pristope, ki upoštevajo vidik spola, in presečne pristope, ki upoštevajo različno ozadje in izkušnje zagovornikov človekovih pravic, pa tudi posebne ranljivosti, s katerimi se lahko srečujejo;

88.poudarja, da po vsem svetu zagovornikom človekovih pravic na nadnacionalni ravni vse pogosteje grozijo nacionalni organi njihovih držav ali posredniki; poziva Komisijo in države članice, naj take grožnje v EU odkrivajo in obravnavajo prednostno in kot neločljiv vidik smernic EU o zagovornikih človekovih pravic; spodbuja Komisijo in države članice, naj tujim zagovornikom človekovih pravic, ki prebivajo v EU, nudijo ustrezna finančna in druga sredstva, da bodo lahko na daljavo in brez strahu pred povračilnimi ukrepi še naprej opravljali svoje delo v zvezi s človekovimi pravicami; poudarja, da bi morali uradniki in agenti tretjih držav, ki nadlegujejo zagovornike človekovih pravic v EU, ter domačini – tako posamezniki kot subjekti –, ki to nadlegovanje omogočajo, odgovarjati za svoja dejanja; poudarja, kako pomembno je, da se organom preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj zagotovijo usposabljanje in sredstva za boj proti tem nadnacionalnim napadom;

89.vztraja, da morajo ESZD, Komisija in delegacije EU posebno pozornost nameniti položaju ogroženih prejemnikov nagrade Saharova in njenih finalistov ter v sodelovanju z državami članicami in Parlamentom odločno ukrepati, da bi poskrbele za njihovo dobro počutje, varnost ali osvoboditev;

90.poziva k prizadevanjem za povečanje prepoznavnosti ukrepov in kanalov EU za zaščito in podporo zagovornikov človekovih pravic; poziva države članice, naj bodo zgled ter oblikujejo trdne in učinkovite nacionalne smernice in zakone o zagovornikih človekovih pravic, ki se bodo uporabljali kot model za druge države; priznava skupno odgovornost ESZD, Komisije in držav članic za učinkovito izvajanje smernic EU o zagovornikih človekovih pravic ter poziva EU, naj do slednjih izvaja pristen pristop Ekipe Evropa; v celoti podpira mehanizme ProtectDefenders.eu ter poziva EU in njene države članice, naj spodbujajo oblikovanje podobnih mehanizmov v podobno mislečih državah, podpira pa tudi skupne dejavnosti EU, držav članic in tretjih držav za zaščito zagovornikov človekovih pravic; poudarja, kako pomembno je, da posebni predstavniki EU sodelujejo z nacionalnimi organi pri varstvu človekovih pravic in v konkretnih primerih; ponovno poziva Komisijo, naj ima proaktivno vlogo pri vzpostavljanju sheme na ravni EU za izdajanje vizumov za večkratni vstop ogroženim zagovornikom človekovih pravic; poziva države članice, naj na svojih diplomatskih predstavništvih izboljšajo postopke za pridobitev vizuma, da bodo hitri, razumljivi, dostopni in izvedljivi; poziva jih tudi, naj skupaj pripravijo posebno kategorijo in jo vključijo v vizumski zakonik EU, da bodo vizumske postopke racionalizirale in prispevale k njihovi enotnosti na ravni EU; poziva podpredsednika/visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, naj v sodelovanju z državami članicami in Parlamentom pripravi letni seznam držav, v katerih je položaj zagovornikov človekovih pravic skrb vzbujajoč, saj bo to omogočilo usklajen odziv Ekipe Evropa, dostop do virov, okrepljeno spremljanje, namenske strategije in večjo podporo na vseh ravneh; spodbuja pregledno predstavitev in revizijo tega seznama v Parlamentu, da se ohrani odgovornost;

91.obžaluje, da se zagovornice človekovih pravic srečujejo z nasiljem na podlagi spola in nimajo zadostnega dostopa do ustreznih sredstev in zaščitnih mehanizmov; obsoja nenehne napade nanje, vključno s spolnimi napadi, grožnjami, ustrahovanjem, inkriminacijo in uboji; potrjuje, da je porast mizoginičnega, seksističnega in homofobnega govora političnih voditeljev v zadnjih letih normaliziral nasilje nad zagovornicami človekovih pravic, zlasti tistimi, ki se ukvarjajo s spolnim in reproduktivnim zdravjem in pravicami; poudarja, da mora EU še naprej politično in finančno podpirati organizacije civilne družbe, ki spodbujajo pravice deklic in žensk na vseh področjih;

92.poudarja, da korupcija omogoča, ohranja in institucionalizira kršitve človekovih pravic, spodkopava demokratične institucije in nesorazmerno prizadene najbolj ranljive in marginalizirane posameznike in skupine v družbi; poziva, naj bo boj proti korupciji del vseh prizadevanj in politik EU za spodbujanje človekovih pravic in demokracije; pozdravlja protikorupcijske ukrepe v zunanjih politikah EU, vključno z možnostjo uvedbe konkretnih protikorupcijskih sankcij, v skupnem sporočilu Komisije in visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko z dne 3. maja 2023 o boju proti korupciji (JOIN(2023)0012); poziva EU in njene države članice, naj si bolj prizadevajo za reforme pravosodja, boj proti nekaznovanju, večjo transparentnost in protikorupcijske institucije v tretjih državah ter naj obravnavajo vlogo nekaterih akterjev s sedežem v EU v zvezi s tem; podpira protikorupcijske določbe, ki so vključene v trgovinske sporazume EU s tretjimi državami; zato poudarja, kako pomembno je, da EU in njene države članice dajejo zgled in pri zunanjem financiranju uporabljajo najvišje standarde preglednosti ter povečajo podporo za organizacije civilne družbe, aktiviste in preiskovalne novinarje, ki se ukvarjajo z bojem proti korupciji in nekaznovanosti, ter spodbujajo vzpostavitev učinkovitih globalnih protikorupcijskih ukrepov in trdnih regulativnih okvirov ter ukrepanje proti jurisdikcijam, kjer velja pravilo tajnosti, in davčnim oazam; v zvezi s tem poziva k tesnejšemu sodelovanju s ključnimi mednarodnimi akterji, kot so Skupina držav proti korupciji (GRECO), Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) ter Urad OZN za droge in kriminal (UNODC), da bi povečali sinergijo in izmenjavo dobre prakse v zvezi s protikorupcijskimi ukrepi;

93.poudarja, da morajo EU in njene države članice enotno nastopati v OZN in drugih večstranskih forumih; je zelo zaskrbljen zaradi vse pogostejših napadov avtoritarnih in neliberalnih režimov na večstranske institucije, kot so organi OZN in zlasti Svet OZN za človekove pravice, da bi spodkopali njihovo delo in legitimnost; pozdravlja trdno podporo EU in njenih držav članic OZN in drugim večstranskim institucijam ter trajen in vse tesnejši strateški dialog in sodelovanje z Uradom visokega komisarja za človekove pravice; se povsem strinja s tem, da EU podpira resolucije OZN o človekovih pravicah in demokraciji; poziva EU in njene države članice, naj sprejmejo konkretne ukrepe za večjo moč in odpornost mednarodne arhitekture za varstvo človekovih pravic ter dosledno izvajanje mednarodnih obveznosti in instrumentov na področju človekovih pravic; poziva, naj se EU in njene države članice zavzamejo za lastno in stalno mesto za Unijo v večstranskih forumih ter poskrbijo za boljše usklajevanje, tudi v varnostnem svetu OZN, poleg sedeža, ki ga že ima ena država članica EU; poziva, naj imajo delegacije EU močnejšo vlogo v večstranskih forumih, za kar bi morale imeti na voljo ustrezna sredstva;

94.poudarja, da je za učinkovito varstvo človekovih pravic po vsem svetu potrebno mednarodno sodelovanje na večstranski ravni; poudarja posebno pomembno vlogo OZN in njenih organov kot glavnega foruma, ki mora biti sposoben učinkovito podpreti prizadevanja za mir in varnost, trajnostni razvoj ter spoštovanje človekovih pravic in mednarodnega prava; opozarja na obveznosti vseh držav članic OZN, da spodbujajo in varujejo vse človekove pravice in temeljne svoboščine, kot je zapisano v Ustanovni listini OZN in resoluciji generalne skupščine OZN 60/251; poudarja, da ima Svet OZN za človekove pravice odgovornost obravnavati vse hude kršitve človekovih pravic po svetu; obžaluje, da je več članic Sveta OZN za človekove pravice storilo hude kršitve človekovih pravic in da ne izpolnjujejo svojih obveznosti na področju človekovih pravic; poziva k boljši uporabi meril za članstvo v Svetu OZN za človekove pravice; poziva ESZD, naj začne in vodi prizadevanja za usklajeno stališče EU in držav članic o članstvu v Svetu OZN za človekove pravice, ki bo prispevalo k večji preglednosti in konkurenci na podlagi zaslug v volilnemu procesu; poziva institucije EU, tudi sebe, naj še poglobijo odnose in tesno sodelujejo s temi organi OZN;

95.poudarja delo preiskovalnih komisij OZN in misij za ugotavljanje dejstev, ki se vse pogosteje uporabljajo za odzivanje na primere resnih kršitev mednarodnega humanitarnega prava in mednarodnega prava o človekovih pravicah ter za boj proti nekaznovanju; poziva EU in njene države članice, naj še naprej politično in finančno podpirajo delo OZN, vključno s posebnimi postopki in organi za spremljanje izvajanja pogodb; odločno obsoja vse napade na nosilce mandatov posebnih postopkov OZN in na neodvisnost njihovih mandatov; poziva države članice EU in demokratične partnerje EU, naj se odločno uprejo tem poskusom in sprejmejo vse možne ukrepe za varne in odprte možnosti za interakcijo posameznikov in organizacij civilne družbe z Organizacijo združenih narodov, njenimi predstavniki in mehanizmi;

96.poziva EU in države članice, naj podprejo krepitev regionalnih sistemov varstva človekovih pravic, tudi s finančno pomočjo in medregionalno izmenjavo izkušenj; poudarja zlasti ključno vlogo nadzornih organov in pravosodnih mehanizmov, vzpostavljenih v okviru teh regionalnih sistemov, ter njihovo dopolnjevanje s sistemom OZN za človekove pravice;

97.pozdravlja politično in finančno podporo, ki jo je EU namenila Mednarodnemu kazenskemu sodišču, tudi njegovemu uradu tožilca; poziva EU in njene države članice, naj z ustreznimi sredstvi in viri, tako finančnimi kot človeškimi, še naprej podpirajo Mednarodno kazensko sodišče ter naj uporabijo vse razpoložljive instrumente za odločnejši boj proti nekaznovanju po vsem svetu; pozdravlja prispevek Mednarodnega kazenskega sodišča k boju proti nekaznovanju po svetu; podpira prispevek EU k preiskovanju vojnih zločinov in hudodelstev zoper človečnost na Mednarodnem kazenskemu sodišču; obsoja poskuse spodkopavanja dela Mednarodnega kazenskega sodišča in njegove legitimnosti; poziva EU in njene države članice, naj svoje partnerje spodbujajo k ratifikaciji Rimskega statuta in njegovih sprememb ter s tem k razširitvi pristojnosti tega sodišča;

98.obžaluje primere različnih pristopov k varstvu in spodbujanju človekovih pravic v tretjih državah, ki smo jim priča na veleposlaništvih držav članic in v delegacijah EU; poudarja, da bi si morala veleposlaništva držav članic prednostno prizadevati za spodbujanje spoštovanja človekovih pravic in njihovo varstvo ter podpirati civilno družbo v tretjih državah; ugotavlja, da to ne bi smela biti zgolj odgovornost delegacij EU; poziva EU in države članice, naj človekove pravice dejansko postavijo v središče vseh politik in orodij EU; poziva EU in njene države članice, naj naredijo več za spodbujanje in varstvo človekovih pravic in demokracije po svetu; poudarja, da morajo EU in njene države članice pri reševanju svetovnih izzivov na področju človekovih pravic in demokracije v večstranskih forumih delovati enotno in učinkovito; poziva k tesnemu usklajevanju med delegacijami držav članic in delegacijami EU na področju človekovih pravic v tretjih državah; poziva delegacije EU in diplomatske misije držav članic EU, naj sprejmejo bolj proaktiven pristop k spodbujanju in obrambi človekovih pravic;

99.poudarja, da je pomembno obravnavati vprašanje vztrajnega segmentiranja pri vodenju zunanjih odnosov EU na področju človekovih pravic; poziva k boljšemu usklajevanju na področju človekovih pravic med generalnim direktoratom Komisije za mednarodna partnerstva in ESZD ter drugimi ustreznimi generalnimi direktorati, vključno z generalnim direktoratom za trgovino ter generalnim direktoratom za migracije in notranje zadeve, pa tudi ustreznimi agencijami EU, kot sta Frontex in EASO; pozdravlja povečano usklajevanje med delegacijami EU, sedežem ESZD in generalnim direktoratom Komisije za mednarodna partnerstva v zvezi z nujnimi primeri zagovornikov človekovih pravic;

100.poziva vse delegacije EU v tretjih državah, naj v skladu s smernicami EU na tem področju povečajo podporo zagovornikom človekovih pravic, ter naj obiščejo tudi člane demokratične opozicije, aktiviste in člane civilne družbe, ki so zaprti v teh državah, spremljajo njihov položaj, se udeležujejo sojenj in opozarjajo na njihove primere v dialogih o človekovih pravicah, ki jih ima EU z zadevnimi državami;

101.poudarja, da imajo javna in kulturna diplomacija EU ter mednarodne kulturne povezave pomembno vlogo pri spodbujanju človekovih pravic, in poziva, naj oddelek ESZD za strateško komuniciranje in predvidevanje naredi več v zvezi s tem, za kar pa bi potreboval ustrezna sredstva; poudarja, da je treba javnost v tretjih državah izčrpno obveščati o programih za človekove pravice, ki jih financira ali podpira EU; meni, da je izjemno pomembno, da se smernice EU o človekovih pravicah v celoti upoštevajo v delegacijah EU in na diplomatskih predstavništvih držav članic;

102.poziva Komisijo, ESZD in države članice, naj sprejmejo dejanski pristop Ekipe Evropa, ki obsega redno sodelovanje z Evropskim parlamentom in njegovo vključevanje na smiseln način, kadar koli potekajo sestanki, obiski ali drugi uradni in neuradni dogodki, v skladu z njegovo vlogo kot edinega neposredno izvoljenega organa EU, ki zastopa državljane EU;

103.naroči svoji predsednici, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, podpredsedniku Komisije/visokemu predstavniku Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, posebnemu predstavniku Evropske unije za človekove pravice, vladam in parlamentom držav članic, Varnostnemu svetu OZN, generalnemu sekretarju OZN, predsedniku 77. zasedanja Generalne skupščine OZN, predsedniku Sveta OZN za človekove pravice, visokemu komisarju OZN za človekove pravice in vodjem delegacij Evropske unije.