1.ponavlja, da je neodvisno sodstvo temelj pravne države, saj je osnovni pogoj za učinkovito pravno sredstvo v primeru kratenja ali kršitve zakonov, pravic, svoboščin in demokratičnih načel; poudarja, da neodvisno in učinkovito sodstvo ni bistveno zgolj za ohranjanje pravne države in demokracije v državah članicah in v Uniji, temveč je ključno tudi za izvajanje prava EU, saj se Komisija za izvrševanje prava EU opira na nacionalne pravosodne organe; opozarja na pomen medsebojnega zaupanja, obenem pa poudarja, da Komisija ne more prezreti slabosti nacionalnih pravosodnih organov v nekaterih državah članicah ali predpostavljati, da so vsi sposobni zagotavljati učinkovita pravna sredstva; z zaskrbljenostjo ugotavlja, da se nekateri pravosodni sistemi na papirju sicer lahko zdijo trdni in zadovoljivi, vendar v nekaterih primerih niso imuni na ujetje države, politično vmešavanje ali nepotizem; se zaveda, da je to težko ugotoviti le z oceno formalnih struktur; zato poziva Komisijo, naj opravi bolj kvalitativno analizo, ki bo vključevala tudi širše okoliščine, zlasti glede dolgoročnega izvrševanja;

2.opozarja na ugotovitev Komisije, da so med državami članicami EU velike razlike glede neodvisnosti sodstva in jamstev zanjo; ugotavlja, da so v poročilu omenjeni številne pozitivne pobude in tekoči razvoj v zvezi s sodnimi sveti, zlasti v Luksemburgu, na Nizozemskem, Portugalskem, v Italiji, na Švedskem, Finskem in Madžarskem Madžarski helsinški odbor, Fundamental deficiencies of the Hungarian judicial reform (Temeljne pomanjkljivosti reforme pravosodja na Madžarskem), 31. oktober 2023.; opozarja na ugotovitev Komisije, da je treba na Poljskem, Slovaškem, v Bolgariji, Španiji in na Cipru še vedno obravnavati pomisleke v zvezi s sodnimi sveti; z zaskrbljenostjo ugotavlja, da se disciplinski postopki lahko uporabljajo kot sredstvo za omejevanje neodvisnosti sodstva, kot se to dogaja v Bolgariji in se je dogajalo na Poljskem pod vodstvom stranke PiS; ugotavlja, da je Komisija proti Poljski končno sprožila postopek pred Sodiščem Evropske unije, ker poljsko ustavno sodišče krši pravo EU; ugotavlja, da je sedanji minister za pravosodje Republike Poljske zavezan odpravi nezakonite disciplinske ureditve za sodnike na Poljskem v skladu s sodbami Sodišča Evropske unije in Evropskega sodišča za človekove pravice;

3.opozarja na ugotovitev Komisije, da so nekatere države članice, med drugimi Finska, Avstrija, Slovenija, Ciper, Švedska in Madžarska, sprejele ali napovedale pobude za izboljšanje postopkov imenovanja sodnikov in delovanja višjih sodišč, Malta, Grčija, Litva, Latvija in Irska pa se še vedno spoprijemajo z izzivi pri imenovanju višjih sodnikov; poudarja, da so po mnenju Komisije na Poljskem še vedno resni pomisleki glede predhodno imenovanih sodnikov vrhovnega sodišča, vključno z njegovim prvim predsednikom, in glede stalnega neizvajanja predhodne odločbe Sodišča Evropske unije v zvezi z imenovanjem sodnikov v senat za izredni nadzor; opozarja na ugotovitev Komisije, da na Slovaškem kaznivo dejanje zlorabe prava, ki je bilo uvedeno za sodnike v zvezi z njihovimi sodnimi odločbami, še naprej vzbuja pomisleke, saj ustvarja negativen psihološki učinek na sodnike in pomeni breme za preiskovalne organe; poudarja, da so v zvezi z Madžarsko še naprej prisotni resni pomisleki glede neodvisnosti sodstva, to pa je v nasprotju s super mejniki Komisije, vključno z nadaljnjim obstojem ovir za postopek predhodnega odločanja, težavami z dodeljevanjem zadev na vrhovnem sodišču in pomanjkljivim sistemom za imenovanje predsednika vrhovnega sodišča;

4.poudarja, da bi bilo treba sodstvu nameniti dovolj sredstev, da bi bilo resnično dostopno in sposobno državljanom zagotavljati učinkovita pravna sredstva; ugotavlja, da po mnenju Komisije povečanje sredstev za sodstvo in drugi ukrepi, ki so jih sprejeli Malta, Ciper in Grčija, še niso privedli do krajšega trajanja postopkov, sodni zaostanki pa ostajajo resen izziv; ker so bili na Hrvaškem, v Italiji in na Portugalskem narejeni nekateri koraki v pravo smer, a učinkovitost reform se mora šele pokazati; ugotavlja, da je Komisija pozvala Nemčijo, naj zagotovi ustrezna sredstva za pravosodni sistem, tudi na ravni plač sodnikov, pri tem pa upošteva evropske standarde glede virov in plač v pravosodnem sistemu; poziva Nemčijo, naj še naprej izvaja „pakt za pravno državo“ ter zagotovi zadostna sredstva za pravosodni sistem, in sicer tako, da poveča število sodnikov in s tem okrepi zvezni pravosodni sistem; priznava, da je Komisija opazila določen napredek pri izvajanju priporočila o učinkovitosti pravosodnega sistema iz poročila o stanju pravne države za leto 2022, tudi na Malti in v Španiji;

5.pozdravlja financiranje prek programa za pravosodje, ki podpira pravosodno sodelovanje v civilnih in kazenskih zadevah ter prispeva k nadaljnjemu razvoju evropskega pravosodja;

6.meni, da bi morale države članice, če želijo, da imajo državljani učinkovit dostop do pravnega varstva, storiti več za zagotavljanje brezplačne ali cenovno dostopne pravne pomoči, zlasti za tiste, ki si takšne pomoči sami ne morejo privoščiti, in dodatno olajšati dostop do odvetnika; je seznanjen z ugotovitvijo Komisije, da si Španija, Francija, Finska, Bolgarija, Malta in Litva prizadevajo za odpravo zadržkov v zvezi z dostopom do pravnega varstva in pravne pomoči, pomisleki glede tega pa ostajajo na Irskem, Danskem, v Luksemburgu in na Madžarskem; je seznanjen tudi z ugotovitvijo Komisije, da se ukrepi za zagotavljanje pravice do dostopa do odvetnika sprejemajo v več državah članicah, vključno s Španijo, Francijo, Finsko, Bolgarijo in Malto, v drugih državah članicah, kot so Litva, Irska, Danska, Luksemburg in Madžarska, pa še ni bilo izboljšav; v zvezi s tem poziva Komisijo, naj v naslednje poročilo o pravni državi vključi ocene uporabe pravnega reda EU na področju pravne pomoči v civilnih in kazenskih zadevah, kot je Direktiva Sveta 2002/8/ES UL L 26, 31.1.2003, str. 41. z dne 27. januarja 2003 o izboljšanju dostopa do pravnega varstva v čezmejnih sporih z uvedbo minimalnih skupnih pravil v zvezi s pravno pomočjo pri takih sporih, saj sodna praksa Sodišča Evropske unije razkriva, da še vedno obstajajo nejasnosti pri njeni razlagi;

7.poudarja pomembno vlogo sodnih svetov pri varovanju neodvisnosti sodstva; meni, da je treba oceniti reforme, ki so v postopku sprejemanja v različnih državah članicah, in spodbuja prilagoditev sestave in delovanja teh organov standardom, ki sta jih določila Komisija in Svet Evrope ter jih je potrdilo Sodišče Evropske unije;

8.poudarja, da je tožilstvo ključni element zmogljivosti sodstva za boj proti kriminalu in korupciji; poudarja pomen zagotavljanja njegove samostojnosti in odgovornosti; poudarja, da je treba sprejeti zaščitne ukrepe, s katerimi bi pripomogli k ohranitvi samostojnosti in odgovornosti tožilstva ter tudi poskrbeli za to, da ne bo pod neprimernim političnim pritiskom, zlasti s strani vlade;

9.poziva vse države članice, naj v skladu s priporočili Skupine držav proti korupciji (GRECO) in ob upoštevanju, da se takšni kodeksi uporabljajo na Evropskem sodišču za človekove pravice in Sodišču Evropske unije, sprejmejo kodeks ravnanja za sodnike ter naj vzpostavijo neodvisne mehanizme za preiskovanje domnevnih kršitev kodeksa ravnanja in drugih zakonov, izboljšajo razkrivanje in preglednost v primerih nasprotja interesov in daril, ki jih prejme sodstvo, obravnavajo vprašanje pojava vrtljivih vrat in od sodnikov zahtevajo, da javno obrazložijo svoje odločitve o izločitvi;

10.izraža zaskrbljenost glede znatnih kadrovskih sprememb ter napovedanih pomembnih strukturnih in organizacijskih sprememb v slovaški policiji in drugih neodvisnih demokratičnih institucijah, tudi med preiskovalci v slovaški nacionalni kriminalistični agenciji (NAKA), ki se ukvarjajo s primeri hudih kaznivih dejanj in korupcije na visoki ravni, zaradi česar so se pojavili dvomi o razlogih za takšne spremembe; izraža globoko zaskrbljenost, ker slovaška vlada neupravičeno uporablja hitri zakonodajni postopek, zlasti v zvezi s predlaganimi spremembami kazenskega zakonika in ukinitvijo posebnega tožilstva, ki ogrožajo integriteto sodnih postopkov, spodkopavajo boj EU proti goljufijam ter ogrožajo zaščito evropskih finančnih interesov in narave na Slovaškem; poziva slovaško vlado, naj ponovno preuči te spremembe glede na njihove morebitne posledice za pravno državo in finančne interese Unije ter protikorupcijski okvir EU; opozarja, da mora vsaka reforma kazenskega sistema vsebovati zadostne in ustrezne zaščitne ukrepe, da se poskrbi za nadaljevanje in učinkovitost obravnave novih in tekočih kazenskih zadev, zlasti v zvezi s korupcijo na visoki ravni, ter zagotovita neodvisnost sodstva in samostojnost tožilstva v skladu s priporočili Komisije v zaporednih poročilih o pravni državi; izraža zaskrbljenost, da bi lahko prerazporeditev zadev posebnega tožilstva privedla do velikih zamud, nekatere zadeve pa utegnejo zastarati;

11.je seznanjen z ukrepi španske vlade, ki so povezani s tem, da je nedavno nastopila svojo funkcijo, vključno s prihodnjim sprejetjem zakona o amnestiji; je seznanjen z vprašanji, mnenji in pomisleki, ki so jih v odziv na te dogodke izrazili različni deležniki, vključno z združenji sodnikov, tožilci, pravniki, akademiki, civilno družbo in splošno javnostjo; ugotavlja, da je tudi Komisija pisala španski vladi in zaprosila za pojasnila; poudarja, da bi bila potrebna neodvisna ocena; v zvezi s tem poziva špansko vlado, naj evropskim institucijam zagotovi popolno preglednost tega zakona o amnestiji, in ugotavlja, da je španski senat zaprosil Beneško komisijo za mnenje o njegovi ustavnosti in skladnosti z evropskimi pravili in standardi; obžaluje tudi dolgotrajno blokado v sodnem svetu, v zvezi s katero je Komisija v svojem poročilu o pravni državi podala konkretna priporočila za španske oblasti;

12.poudarja, da korupcija resno ogroža pravno državo ter močno spodkopava zaupanje v demokracijo in enakost pred zakonom; poziva države članice in Komisijo, naj povečajo svoja prizadevanja za izkoreninjenje korupcije;

13.poudarja, da je raziskava Evrobarometer o korupciji iz leta 2022 pokazala, da korupcija še vedno resno skrbi državljane in podjetja EU, saj velik del Evropejcev meni, da je korupcija v njihovi državi zelo razširjena (68 %) in da se je zvišala raven korupcije (41 %); ceni, da imajo zdaj vse države članice vzpostavljene protikorupcijske strategije, ki se redno ocenjujejo in pregledujejo; opozarja, da za izkoreninjenje koruptivnih praks ni potreben le dober pravni okvir, temveč tudi učinkovito izvajanje, in da sta za preprečevanje takih praks potrebna tudi pregledna in odgovorna okvira upravljanja in integritete;

14.obžaluje, da se kljub temu, da imajo vse države članice vzpostavljene protikorupcijske strategije, zaznava korupcije v EU zelo razlikuje, pri čemer se Danska, Finska, Švedska in Nizozemska uvrščajo med države z najmanj korupcije, medtem ko so zaznane stopnje korupcije v Bolgariji, na Malti, Madžarskem, v Grčiji in Sloveniji zaskrbljujoče29; poleg tega z zaskrbljenostjo opozarja na ugotovitev Komisije, da nekatere države članice, kot so Bolgarija, Malta, Madžarska, Grčija in Slovenija, še niso dosegle dobrih rezultatov pri preiskovanju in pregonu primerov korupcije na visoki ravni, ki bi privedli do pravnomočnih obsodb z odvračilnim učinkom; ugotavlja, da je skupina GRECO nedavno objavila poročilo o Cipru, v katerem poudarja, da protikorupcijska zakonodaja dejansko ni učinkovita, in opozarja na posebna tveganja v organih za preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj GRECO, peti ocenjevalni krog – Preventing corruption and promoting integrity in central governments (top executive functions) and law enforcement agencies – Evaluation report Cyprus (Preprečevanje korupcije in spodbujanje integritete v osrednjih vladah (najpomembnejše izvršne funkcije) in organih za preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj – ocenjevalno poročilo o Cipru), 2. oktober 2023.;

15.poudarja, da bi morali biti vladni uradniki držav članic ter uradniki, politiki, izvoljeni predstavniki in voditelji EU zgled, tako da bi se izogibali vsakršnih koruptivnih praks, ter da ne bi smelo biti vladnega ali političnega vmešavanja v protikorupcijske preiskave; poziva skupino za spremljanje demokracije, pravne države in temeljnih pravic (DFRMG), naj ukrepa na podlagi resolucij Parlamenta o pravni državi, da bi prispevala k boju proti nekaznovanju korupcije; poudarja, da so lahko v korupcijo vpleteni tudi uradniki, politiki, izvoljeni predstavniki in voditelji EU, kot je dokazala afera Katargate; zato ponovno poziva, naj letno poročilo zajema tudi institucije EU; ponovno poziva Komisijo, naj čim prej zaključi pogajanja o polnopravnem članstvu EU v skupini GRECO;

16.poudarja, da bi se morali državljani in podjetja počutiti varno, če naznanijo primere korupcije, zlasti z žvižgaštvom; je seznanjen z ugotovitvijo Komisije, da po EU še vedno obstajajo velike ovire za žvižgaštvo, čeprav so nekatere države članice, kot so Slovaška, Ciper, Danska in Malta, sprejele ukrepe za izboljšanje tega položaja; poziva slovaško vlado, naj spoštuje zavezujoča načela direktive EU o žvižgačih Direktiva (EU) 2019/1937 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2019 o zaščiti oseb, ki prijavijo kršitve prava Unije (UL L 305, 26.11.2019, str. 17). in ponovno preuči predlagane spremembe zaščite žvižgačev na Slovaškem; je še zlasti zaskrbljen glede retroaktivnega odvzema zaščite žvižgačev, kar vodi v odsotnost pravne varnosti; ugotavlja, da je urad za zaščito žvižgačev Komisijo opozoril na ta vprašanja;

17.obsoja dejstvo, da Malta še naprej izvaja shemo državljanstva za vlagatelje, ki pomeni veliko tveganje za korupcijo in druga kazniva dejanja, zlasti glede na ukrepe, ki jih je sprejelo več drugih držav članic, da bi zagotovile ukinitev shem državljanstva za vlagatelje; je seznanjen z nerešeno tožbo, ki jo je Komisija vložila pred Sodiščem Evropske unije proti Malti zaradi njenega programa državljanstva za naložbe, in ponovno potrjuje stališče, da bi morala Komisija uporabiti svojo pravico, da predlaga zakonodajo in uvede zakonodajno prepoved EU za vse programe državljanstva za naložbe v EU;

18.priznava pomembno vlogo Evropskega javnega tožilstva pri zaščiti pravne države in boju proti korupciji v Uniji ter spodbuja Komisijo, naj v nadaljnjih poročilih pozorno spremlja raven sodelovanja držav članic z Evropskim javnim tožilstvom; poziva države članice, ki se še niso pridružile Evropskemu javnemu tožilstvu, naj to storijo; pozdravlja dejstvo, da je Poljska začela postopek za pridružitev Evropskemu javnemu tožilstvu, kar dokazuje, da je nova vlada močno zavezana zaščiti finančnih interesov EU in učinkovitemu boju proti korupciji; meni, da bi moralo biti članstvo v Evropskem javnem tožilstvu (EJT) osnovni pogoj za prejemanje sredstev EU; ponovno poziva k razširitvi mandata EJT;

19.meni, da bi morali evropski organi, kot so Europol, Eurojust, Evropsko računsko sodišče, Evropsko javno tožilstvo in Evropski urad za boj proti goljufijam tesneje sodelovati, da bi preprečevali korupcijo v državah članicah in institucijah EU; v zvezi s tem poziva tudi k ustanovitvi učinkovitega organa EU za etiko;

20.ugotavlja, da so v korupcijo lahko vpleteni nacionalni organi, med drugim pravosodni in policijski organi, ki naj bi se borili proti njej; je v zvezi s tem še vedno zaskrbljen, ker je bil dosežen zgolj počasen in omejen napredek pri odpravljanju kulture nekaznovanja na najvišji ravni na Malti, ki jo je odkrila neodvisna javna preiskava umora Daphne Caruana Galizia; meni, da imajo organi EU, kot je Europol, pomembno vlogo pri preiskovanju korupcije in pridobivanju dokazov, vendar je ovira za to zahteva po nacionalni odobritvi sodelovanja Europola; poziva k razširitvi pooblastil Europola, da bo lahko preiskoval zgoraj opisane primere korupcije; poudarja, kako pomembno je zagotoviti nadzor Europola na ravni EU, okrepiti neodvisne mehanizme, organe in agencije EU za odgovornost ter izboljšati demokratični nadzor nad dejavnostmi Europola, tudi s strani skupine za skupni parlamentarni nadzor, vključno s sistematičnim ocenjevanjem vseh dejavnosti agencije in skladnosti z njenim mandatom, pa tudi dolžnostjo nadaljnjega ukrepanja na podlagi priporočil, ki jih je Parlament izdal agenciji;

21.pozdravlja predloge Komisije za boj proti korupciji, ki so odgovor na pozive Parlamenta k okrepitvi boja proti korupciji; ugotavlja, da namerava Komisija preprečevanje korupcije vključiti v oblikovanje politik in programov EU ter dejavno podpreti države članice pri prizadevanjih za pripravo odločnih protikorupcijskih politik in zakonodaje; pozdravlja pripravljenost za obravnavo čezmejne razsežnosti korupcije z inkriminacijo kaznivih dejanj korupcije in uskladitvijo kazni po vsej EU;

22.poudarja, da sta korupcija in pranje denarja neločljivo povezana in da je pranje denarja eden najpomembnejših dejavnikov, ki omogočajo nezakonite dejavnosti organiziranega kriminala in s tem napad na pravno državo, s katerim storilci kaznivih dejanj prenesejo premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem, v zakonito gospodarstvo; se zaveda, da so lahko goljufije v škodo proračuna EU tudi predhodnik pranja denarja; znova izraža trdno prepričanje, da se lahko le s krepitvijo strukture EU za boj proti goljufijam in povečanjem preglednosti v evropskih institucijah uspešno in učinkovito izvaja in izboljšuje zaščita finančnih interesov EU, s čimer se presežejo notranje omejitve nacionalnih sistemov, ki ne zadostujejo za boj proti vse bolj nadnacionalnim napadom na finančne interese Unije;

23.poudarja, da lahko sistem zavor in ravnovesij deluje le, če imajo ustavna sodišča, varuhi človekovih pravic, nacionalne institucije za človekove pravice, revizijske družbe, organi za enakost in vsi drugi neodvisni organi možnosti za delovanje in dovolj široka pooblastila, so neodvisni, imajo integriteto in so ustrezno financirani;

24.opozarja na ugotovitev Komisije, da se razmere v zvezi z varuhi človekovih pravic, nacionalnimi institucijami na področju človekovih pravic, organi za enakost in drugimi neodvisnimi ustanovami po državah članicah zelo razlikujejo, saj je na Cipru, Slovaškem, v Luksemburgu, na Portugalskem, v Sloveniji in na Poljskem prišlo do nekaterih premikov v pravo smer, pri čemer izzivi ostajajo v Litvi, na Madžarskem in Hrvaškem, hkrati pa v Italiji, na Češkem, Malti in v Romuniji sploh še ni bila ustanovljena nacionalna institucija za človekove pravice v skladu s pariškimi načeli OZN, v Bolgariji, Španiji in Avstriji se pojavljajo zamude pri imenovanju v različne neodvisne organe, na Poljskem pa je ogroženo učinkovito delovanje vrhovnega revizijskega urada; z veliko zaskrbljenostjo spremlja nedavne dogodke v Grčiji, kjer so neodvisni organi, kot sta grški organ za varnost in zasebnost komunikacij (ADAE) in grški organ za varstvo podatkov, zaradi svojega dela v zvezi z nezakonito uporabo vohunske programske opreme pod vse večjim pritiskom, pri čemer je grški parlament pred kratkim pohitel z zamenjavo članov odbora ADAE, očitno zaradi skorajšnje odločitve organa ADAE o naložitvi globe grški obveščevalni agenciji;

25.poudarja, da demokratično življenje in pravna država ne moreta preživeti brez pluralnosti in svobode medijev;

26.meni, da je preglednost lastništva medijev osnovni pogoj za ohranitev njihove pluralnosti; je seznanjen z ugotovitvijo Komisije, da so od poročila o stanju pravne države za leto 2022 v Grčiji, Luksemburgu in na Švedskem sprejeli novo zakonodajo, ki povečuje preglednost lastništva medijev ali izboljšuje javno dostopnost informacij o lastništvu medijev, ter da je bila takšna zakonodaja okrepljena tudi na Cipru; ugotavlja, da v Bolgariji, na Češkem in v Franciji še vedno ni sprememb; spodbuja evropske institucije, naj končno sprejmejo in začnejo izvajati čvrst in ambiciozen akt o svobodi medijev, da bi zagotovile harmonizacijo zakonodaje o preglednosti lastništva medijev na ravni EU;

27.opozarja na ugotovitev Komisije, da so zaščitni ukrepi pred neprimernim političnim vplivom na delovanje medijskih regulatorjev, na primer na Madžarskem, v Sloveniji in do nedavnega na Poljskem pod njeno nekdanjo vlado pod vodstvom stranke PiS, nezadostni in da organom primanjkuje virov, zlasti v Grčiji in Romuniji; poziva Komisijo, naj sprejme vse potrebne ukrepe za zagotovitev učinkovitega izvajanja člena 30 direktive o avdiovizualnih medijskih storitvah Direktiva 2010/13/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 10. marca 2010 o usklajevanju nekaterih zakonov in drugih predpisov držav članic o opravljanju avdiovizualnih medijskih storitev (Direktiva o avdiovizualnih medijskih storitvah) (UL L 95, 15.4.2010, str. 1)., ki določa zahtevo po zaščitnih ukrepih za neodvisnost nacionalnih regulativnih organov;

28.poudarja, kako pomembna je uredniška neodvisnost javnih medijev in da je dolžnost vseh držav članic, da jo spoštujejo; poudarja, da je treba vzpostaviti zaščitne ukrepe proti notranjemu in zunanjemu vmešavanju; meni, da bi bilo treba javne medije zaščititi pred političnimi pritiski, vključno z neupravičenim odpuščanjem, in da bi bilo treba uvesti zaščitne ukrepe, s katerimi bi zagotovili svobodno sprejemanje uredniških odločitev; je seznanjen, da je Komisija ugotovila, da so Luksemburg, Slovenija, Nemčija, Estonija, Slovaška in Češka sprejeli pobude za okrepitev pravnih zaščitnih ukrepov ali proračunskih sredstev za izboljšanje neodvisnosti nacionalnih javnih radiotelevizij, na Cipru, Irskem in Švedskem ravno tako razpravljajo o reformah, medtem ko v Romuniji, na Malti in Madžarskem ni ukrepov v zvezi s tem; je seznanjen s prizadevanji nove poljske vlade za ponovno vzpostavitev neodvisnosti javne radiotelevizije; ugotavlja, da je bilo v orodju za spremljanje pluralnosti medijev tveganje za uredniško avtonomijo in politično neodvisnost na Malti ocenjeno kot „visoko“, splošno tveganje za pluralnost medijev pa nazadnje spremenjeno z ocene „srednje“ na „visoko“;

29.z zaskrbljenostjo spremlja načrtovano prestrukturiranje Radia in televizije Slovaške (RTVS), ki je osrednja javna radiotelevizija v državi; poudarja, da je pomembno ohraniti svobodne in neodvisne medije kot temelj demokratične družbe; obžaluje odločitev slovaškega predsednika vlade in več vladnih uradnikov, da prenehajo komunicirati z največjimi medijskimi hišami, in se zaveda, da to bistveno ovira pravico javnosti do prejemanja ustreznih informacij vlade; poudarja, da ti ukrepi omejujejo svobodo in preglednost medijev ter prispevajo k širjenju manipulativnih dezinformacij v javnem prostoru;

30.poziva Svet in Komisijo, naj zagotovita ustrezno financiranje za neodvisno in vseevropsko kakovostno novinarstvo na nacionalni, regionalni in lokalni ravni;

31.opozarja, da je neodvisno novinarstvo temeljni element demokratične pravne države, saj je del sistema bistvenih zavor in ravnovesij ter element javnega nadzora; izraža zaskrbljenost, ker več vlad in centrov ekonomske moči poskuša utišati novinarje, ki razkrivajo nepravilnosti; poudarja, da neupravičeno vmešavanje in pritiski, strah in samocenzura onemogočajo uveljavljanje novinarske svobode izražanja;

32.obžaluje zaskrbljujoče trende na področju varnosti novinarjev v več državah članicah; ugotavlja, da je bilo na platformi Sveta Evrope za spodbujanje zaščite novinarstva in varnosti novinarjev od leta 2015 zabeleženih več kot 1 600 opozoril o grožnjah; obžaluje ustrahovanje novinarjev med volilnimi kampanjami, kot se je nedavno zgodilo na volitvah na Slovaškem; obžaluje, da Malta po umoru Daphne Caruana Galizia ni izboljšala delovnih pogojev novinarjev, niti z učinkovitim izvajanjem priporočil iz poročila javne preiskave z dne 29. julija 2021; poziva slovaške vladne uradnike, naj se vzdržijo verbalnih napadov na posameznike; poudarja, da so javni in vladni uradniki dolžni služiti vsem državljanom, zlasti v državi, v kateri so se skozi zgodovino dogajala kazniva dejanja iz sovraštva in v kateri je bil umorjen novinar;

33.je zelo zaskrbljen, ker se po vsej Evropski uniji še vedno pojavljajo strateške tožbe za onemogočanje udeležbe javnosti; poziva države članice, naj izvajajo priporočilo Komisije (EU) 2022/758 Priporočilo Komisije (EU) 2022/758 z dne 27. aprila 2022 o zaščiti novinarjev in zagovornikov človekovih pravic, ki se udejstvujejo pri udeležbi javnosti, pred očitno neutemeljenimi in zlorabljenimi sodnimi postopki (strateške tožbe za onemogočanje udeležbe javnosti) (UL L 138, 17.5.2022, str. 30). ter sprejmejo nacionalne ukrepe za preprečevanje strateških tožb za onemogočanje udeležbe javnosti, da bi zaščitile novinarje in zagovornike človekovih pravic, ki se udejstvujejo za udeležbo javnosti, pred očitno neutemeljenimi ali zlorabljenimi sodnimi postopki; ugotavlja, da je to mogoče doseči z ukinitvijo zapornih kazni v primerih obrekovanja, dekriminalizacijo obrekovanja in dajanjem prednosti civilnim ali upravnim postopkom; pozdravlja politični dogovor med sozakonodajalcema EU o direktivi proti strateškim tožbam za onemogočanje udeležbe javnosti Predlog direktive Evropskega parlamenta in Sveta o zaščiti oseb, ki se udejstvujejo pri udeležbi javnosti, pred očitno neutemeljenimi ali zlorabljenimi sodnimi postopki (strateške tožbe za onemogočanje udeležbe javnosti) (COM(2022)0177).; poziva Komisijo, naj preuči možnost, da bi predlagala nadaljnje zakonodajne ukrepe, ki bi zajemali vse primere strateških tožb za onemogočanje udeležbe javnosti, vključno z domačimi primeri; obžaluje, da kljub opozorilom različnih mednarodnih organizacij določbe, ki jih je Malta predlagala v zvezi s preprečevanjem strateških tožb za onemogočanje udeležbe javnosti, ne zadostujejo za zaščito dela novinarjev Komisar Sveta Evrope za človekove pravice, Letter to the Speaker of the House of Malta (Dopis predsedniku malteškega predstavniškega doma), 26. september 2023.; ponovno poziva nekatere malteške politike, vključno z nekdanjim predsednikom malteške vlade, naj umaknejo tožbe zaradi obrekovanja, ki so jih podedovali dediči Daphne Caruane Galizie in so več let po njenem umoru še vedno v teku;

34.poziva grško vlado, naj se spopade z resnimi izzivi, ki so bili opredeljeni v okviru mehanizma Media Freedom Rapid Response (mehanizem za hitro odzivanje na kršitve svobode medijev – MFRR), združenja, ki spremlja kršitve svobode tiska in medijev ter se odziva nanje, zlasti v zvezi s samovoljnim nadzorom, nekaznovanjem kaznivih dejanj zoper novinarje, strateškimi tožbami za onemogočanje udeležbe javnosti, neodvisnostjo in pluralnostjo medijev Mednarodni inštitut za tisk, Murdered, surveilled and sued: decisive action needed to protect journalists and salvage press freedom in Greece (Umorjeni, nadzorovani in toženi: potrebno je odločno ukrepanje za zaščito novinarjev in rešitev svobode tiska v Grčiji), 27. september 2023.; pozdravlja ustanovitev delovne skupine za „zaščito, varnost in opolnomočenje novinarjev in drugih medijskih delavcev“, da bi okrepili varnost in neodvisnost novinarjev in drugih medijskih delavcev, kot tudi ozaveščali ter spremljali varnost novinarjev, ki jo je projektna skupina ustanovila v skladu s Priporočilom Komisije (EU) 2021/1534 z dne 16. septembra 2021 o zagotavljanju zaščite, varnosti in opolnomočenja novinarjev in drugih medijskih delavcev v Evropski uniji UL L 331, 20.9.2021, str. 8.; z veliko zaskrbljenostjo ugotavlja, da so francoski organi nedavno pridržali novinarko, očitno da bi odkrili njene vire, in da se je nezakonito prisluškovalo nizozemskemu novinarju, ki dela za časopis De Correspondent;

35.odločno obsoja, da ni bilo vidnejših rezultatov pri preiskavi umora Jorgosa Karaivaza; ugotavlja, da sta bila domnevna morilca aretirana več kot dve leti po umoru na podlagi dokazov, za katere se zdi, da jih je imela policija ves čas na voljo; meni, da glavni načrtovalec umora še vedno ni bil identificiran; ugotavlja, da je Jorgos Karaivaz, tako kot Daphne Caruana Galizia in Ján Kuciak, preiskoval korupcijo in kriminal ter da si je morda nakopal sovražnike na visokih položajih, tudi v političnih krogih; opozarja, da domnevni glavni načrtovalec umora Daphne Caruana Galizia še vedno ni bil obsojen, poleg tega pa organi niso ustrezno obravnavali vseh primerov korupcije in kriminala, ki jih je preiskovala;

36.obsoja nezakonit nadzor novinarjev, zlasti z vohunsko programsko opremo; je ogorčen, ker je Komisija zavrnila izvajanje vseh priporočil posebnega preiskovalnega odbora za preiskavo uporabe programa Pegasus, in meni, da je to opustitev ukrepanja; znova poziva Komisijo, naj oceni izpolnjevanje posebnih pogojev iz priporočila za Ciper, Grčijo, Madžarsko, Poljsko in Španijo, pri čemer se je rok za to iztekel 30. novembra 2023; pozdravlja ustanovitev posebnega preiskovalnega odbor, ki ima pooblastila za preiskavo v sejmu, spodnjem domu poljskega parlamenta; poziva, naj se temeljito preiščejo domnevne hude kršitve nacionalne zakonodaje in zakonodaje EU, povezane z nezakonitim nadzorom za politične cilje, ki ga je izvajala vlada pod vodstvom stranke PiS; je zaskrbljen, ker je domnevni seznam žrtev zelo dolg in vključuje več politikov, odvetnikov, tožilcev, novinarjev, poslovnežev, aktivistov in drugih; poudarja, da pravici ni bilo zadoščeno v nobenem od številnih primerov zlorabe vohunske programske opreme zoper novinarje, aktiviste, politike, odvetnike in druge politične tarče; zato ugotavlja, da v nasprotju s predpostavko Komisije številni nacionalni organi niso niti pripravljeni niti sposobni obravnavati te zadeve, zato žrtve ostajajo brez učinkovitega pravnega sredstva, demokracija pa brez zaščite; je globoko zaskrbljen zaradi zastraševalnega učinka nekaznovanja zlorabe vohunske programske opreme zoper novinarje in njihove vire; poudarja, da dejstvo, da nacionalne vlade nezakonito uporabljajo vohunsko programsko opremo, neposredno in posredno vpliva na celovitost procesa odločanja, kar ogroža demokracijo v Evropski uniji in poudarja, da sta nujni večja preglednosti in pravna odgovornost industrije nadzora;

37.opozarja, da je treba trgovino z vohunsko programsko opremo in njeno uporabo strogo regulirati, da mora biti uporaba vohunske programske opreme v državah članicah sorazmerna in ne sme biti samovoljna ter da je treba nadzor dovoliti le v redkih in vnaprej določenih okoliščinah; meni, da so učinkoviti predhodni mehanizmi za sodni nadzor ključnega pomena za zaščito svoboščin posameznika; ponovno poudarja, da pravice posameznika ne smejo biti ogrožene zaradi neomejenega nadzora; poudarja, da mora biti za to, da se lahko uporabijo sredstva zoper nesorazmerno uporabo vohunske programske opreme v vladah, tudi sodstvo sposobno izvajati smiseln in učinkovit naknadni nadzor zahtevkov za nadzor zaradi nacionalne varnosti;

38.poudarja, da je vpliv nezakonite uporabe vohunske programske opreme veliko izrazitejši v državah članicah, kjer so organi, ki so običajno zadolženi za preiskovanje, dostop ciljanih oseb do pravnega varstva in zagotavljanje odgovornosti, pod državnim nadzorom ter v katerih obstaja kriza pravne države in je ogrožena neodvisnost sodstva, tako da nacionalnim organom ni mogoče zaupati; zato poziva Komisijo, naj v poročilu o stanju pravne države uvede namensko spremljanje in priporočila za posamezne države v zvezi z nezakonito uporabo vohunske programske opreme v državah članicah ter oceni odzivnost državnih institucij pri zagotovitvi pravnega sredstva osebam, ki so bile tarča napadov;

39.obžaluje stalne težave, s katerimi se pri pridobivanju informacij in dostopa do dokumentov srečujejo številni državljani, novinarji in poslanci v več državah članicah; poudarja, da javni organi prepogosto namerno onemogočajo dostop do informacij in dokumentov, na primer z nesorazmernim zavlačevanjem pri sprejemanju odločitev ali odobritvijo zgolj navideznega dostopa, tako da dajo informacije na voljo le delno; je seznanjen z ugotovitvijo Komisije, da je več držav članic sprejelo pobude za boljše urejanje dostopa do informacij, in sicer Češka, Litva in Slovaška, druge države članice pa si prizadevajo za izboljšave na tem področju, denimo Nemčija, Španija, Hrvaška, Luksemburg in Madžarska; ugotavlja pa, da se nekatere države članice pa na te pomisleke še vedno niso v celoti odzvale, na primer Malta, Avstrija in Finska; ponovno poziva malteško vlado, naj umakne pritožbe zoper vrsto zahtev za svobodo obveščanja, ki jih je vložil časopis The Shift News;

40.poziva institucije EU, naj pokažejo zgledno ravnanje, ko gre za dostop do informacij in dokumentov; v zvezi s tem je seznanjen z nedavnim posebnim poročilom evropske varuhinje človekovih pravic v zvezi s časom, ki ga Evropska komisija potrebuje za obravnavo zahtev za dostop javnosti do dokumentov, ki je sledilo njeni strateški preiskavi te zadeve, v kateri je ugotovila nepravilnosti, saj so se pokazale sistemske in pomembne zamude na strani Komisije pri obravnavi potrdilnih prošenj Evropski varuh človekovih pravic, Posebno poročilo evropske varuhinje človekovih pravic o njeni strateški preiskavi v zvezi s časom, ki ga Evropska komisija potrebuje za obravnavo zahtev za dostop javnosti do dokumentov (OI/2/2022/OAM), 18. september 2023.; poziva Komisijo, naj to ponavljajočo se težavo odpravi enkrat za vselej;

41.poziva države članice, naj lobiranje uredijo z uvedbo obveznih registrov za preglednost na nacionalni ravni za vse politike, vladne člane in uradnike ter uradnike organov in agencij; poziva politike, vladne uradnike ter člane organov in agencij, naj objavijo sezname vseh svojih sestankov;

42.poziva h krepitvi načela pravne države na notranjem trgu; poudarja, da so zanesljive in stabilne strukture pravne države ključni stebri za naložbe in trgovino, ki so bistveni za konkurenčnost in s tem za zmogljivost sistema socialnega varstva in trg dela v Evropski uniji; obžaluje ukrepe držav članic na tem področju, ki kršijo pravo Unije, kot so nekateri protekcionistični ukrepi;

43.zahteva, naj se okrepi spremljanje ekonomske razsežnosti pravne države; poziva Komisijo, naj v razširjenem sklopu poročila o stanju pravne države bolj upošteva in natančno obravnava ekonomsko razsežnost;

44.znova obsoja prijavljene sistemske diskriminatorne, nepregledne in nepoštene prakse proti podjetjem v nekaterih sektorjih na Madžarskem ter uporabo sredstev EU za obogatitev političnih zaveznikov vlade, kar je v nasprotju s pravili EU o konkurenci in javnih naročilih; je zelo zaskrbljen, ker so podjetja vse pogosteje v rokah oligarhov, povezanih s sedanjo vlado, ki so javno naznanili, da nameravajo vlagati v najpomembnejše sektorje, pa tudi, ker so se v precepu znašli konkurenti teh podjetij;

45.opozarja, da je na področju uporabe Pogodb in v skladu z Listino prepovedana vsakršna diskriminacija na podlagi državljanstva ter da so svoboda ustanavljanja, svoboda opravljanja storitev in prosti pretok kapitala temeljne svoboščine enotnega trga; poudarja, da pravila o enakem obravnavanju prepovedujejo odkrito in prikrito diskriminacijo na podlagi državljanstva ali, v primeru družbe, njenega sedeža; poudarja, da je ustrezno izvajanje pravil o konkurenci in javnih naročilih tudi v interesu madžarskih podjetij;

46.poziva države članice, naj mednarodni skupnosti pokažejo svojo zavezanost pravni državi ter natančno in dosledno izvajajo vse sprejete omejevalne ukrepe EU ter preprečijo, da bi se jim izogibalo; poziva Komisijo, naj tesno spremlja to področje;

47.priznava ključno vlogo, ki jo imata civilna družba in zdrav državljanski prostor pri ohranjanju in varovanju pravne države, ter znova poziva, naj se stanju civilne družbe v državah članicah nameni ločeno poglavje; je seznanjen, da je Komisija ugotovila, da so Malta, Irska, Bolgarija, Litva in Nemčija napovedale ali začele izboljšave okvira za civilno družbo, in meni, da se s posebnimi izzivi spopada civilna družba na Cipru, v Grčiji, Španiji, Italiji in Franciji ter da je izpostavljena nadaljnjim avtoritarnim in hudim sistemskim omejitvam na Madžarskem, te pa so se pod njeno prejšnjo vlado, ki jo je vodila stranka PiS, izvajale tudi na Poljskem; poziva vse države članice, naj organizacije civilne družbe sprejmejo kot pomembne deležnike v demokratičnem življenju in vzpostavijo ugodno okolje za civilno družbo;

48.poziva Komisijo, naj z namenskim financiranjem dodatno vlaga v krepitev zmogljivosti organizacij civilne družbe, da bodo lahko spremljale stanje na področju pravne države v državah članicah in poročale o tem, na primer prek programa Državljani, enakost, pravice in vrednote, ter naj zagotovi ustrezno zaščito za organizacije civilne družbe, ki se ukvarjajo s tem; je zaskrbljen, ker pristransko razdeljevanje sredstev v nekaterih državah vpliva na organizacije civilne družbe, ki se ukvarjajo s spodbujanjem pravic ranljivih skupin ali se bolj splošno posvečajo zadevam, ki nimajo vladne podpore; spodbuja temeljito oceno teh vprašanj v vseh državah, ki jih zajema poročilo, in poudarja, da jih je treba obravnavati v priporočilih za posamezne države; poziva Komisijo, naj razmisli o neposrednem upravljanju sredstev EU, s čimer bi zagotovila, da bodo ustrezni upravičenci, na primer organizacije civilne družbe, podjetja in lokalni organi, ki delajo z ranljivimi skupinami, prejeli sredstva EU, ki so jim namenjena;

49.pozdravlja predlog Komisije za direktivo o evropskih čezmejnih združenjih (COM(2023)0516) in se zavezuje, da jo bo poskušal prednostno sprejeti; prav tako poziva Komisijo, naj oblikuje strategijo, ki določa minimalne standarde za zaščito organizacij civilne družbe v vseh državah članicah, da bi spodbudila regulativno in politično okolje brez groženj in napadov ter jim omogočila vzdržen in nediskriminatoren dostop do sredstev, obenem pa podpirala in spodbujala njihovo udejstvovanje v državljanskem dialogu in sodelovanje pri oblikovanju politik;

50.je zelo zaskrbljen zaradi napovedanih načrtov slovaške vlade o sprejetju zakonodaje, ki bi ogrozila državljanski prostor, tudi z omejevanjem dela nevladnih organizacij in stigmatizacijo organizacij, ki se financirajo s sredstvi iz tujine;

51.obžaluje, da se položaj zagovornikov človekovih pravic v EU v zadnjih letih še naprej vse bolj poslabšuje; poziva Komisijo in države članice, naj sprejmejo potrebne ukrepe za zagotovitev, da bodo ti zagovorniki lahko delali brez ovir in negotovosti;

52.poudarja, da ima kazenski pregon bistveno vlogo pri ohranjanju pravne države, ustvarjanju varnega okolja za ljudi in omogočanju uživanja temeljnih pravic; obžaluje, da Komisija v poročilu o stanju pravne države za leto 2023 ugotavlja, da v številnih državah članicah, vključno z Belgijo, Ciprom, Portugalsko in Slovaško, organi kazenskega pregona nimajo zadostnih virov za učinkovito opravljanje svojih nalog, kot je boj proti korupciji; poziva države članice, naj zagotovijo ustrezno financiranje, usposabljanje in človeške vire za policijo in druge organe kazenskega pregona;

53.poudarja, da je treba posebno pravico do uporabe sile obravnavati izjemno previdno, in poudarja, da morajo države članice zagotoviti, da policija uporabi silo le, kadar je to nujno potrebno, in samo v obsegu, ki je potreben za dosego legitimnega cilja; opozarja, da mora policija svoje naloge izpolnjevati v skladu z načelom nepristranskosti in nediskriminacije; poziva države članice, naj temeljito preiskujejo vse primere pretirane uporabe sile ali diskriminatorne obravnave s strani organov kazenskega pregona in zagotovijo sistemska jamstva proti takšnim zlorabam;

54.poziva države članice, naj v zvezi s tem upoštevajo kodeks policijske etike Sveta Evrope; meni, da bi bilo treba policiste usposobiti za uporabo alternativnih praks za ohranjanje javnega reda, ki ne ogrožajo življenj protestnikov ali pripornikov; poziva države članice, naj na podlagi standardov, priporočil in vodilnih načel OZN uvedejo smernice na ravni EU za pregleden, neodvisen in dosleden postopek izbora, testiranja in preskušanja orožja, ki ga uporabljajo uslužbenci organov kazenskega pregona; ugotavlja, da bi bilo treba pred izbiro in uvedbo ugotoviti skladnost z mednarodnim pravom in standardi na področju človekovih pravic; poziva države članice, naj zbirajo podatke o vseh primerih uporabe sile, da bi omogočili zbiranje dokazov o uporabi, zlorabi, nepričakovanih posledicah, poškodbah in smrtih ter vzrokih zanje; je zaskrbljen, ker organi kazenskega pregona po vsej EU pretirano uporabljajo silo; poudarja, da je francoska policija bolj oborožena kot večina policijskih sil drugod v EU; je zaskrbljen, ker organi pregona v Franciji na demonstracijah izvajajo tudi samovoljna pridržanja demonstratorjev, kar je kršitev pravice do svobode, saj je večina pridržanih oseb izpuščena v nekaj urah brez kakršnih koli obtožb;

55.je zelo zaskrbljen, ker se po vsej EU še vedno poroča o številnih primerih nesorazmerne uporabe sile proti protestnikom, vključno s pretepanjem; ugotavlja, da organi kazenskega pregona v nekaterih državah članicah vse pogosteje uporabljajo „manj smrtonosno orožje“ za nadzor nad množicami protestnikov ali njihovo razkropitev, zaradi česar je bilo v zadnjih letih resno ranjenih tudi veliko ljudi, to pa terja jasne smernice za njegovo uporabo;

56.meni, da se svoboda izražanja in zbiranja v več krajih po vsej EU uresničujeta v zaskrbljujočih razmerah; poudarja, da omejitve pravice do mirnega zbiranja načeloma ne morejo temeljiti na vsebini sporočila, ki ga želijo posredovati udeleženci protesta, saj je pravica do mirnega zbiranja tesno povezana s pravico do svobode izražanja, razen zborov, namenjenih spodbujanju nasilja; vztraja, da bi morali zakoni in prakse, ki zadevajo zbiranje, vedno spoštovati mednarodne standarde človekovih pravic v zvezi s svobodo zbiranja in policijskim nadzorom demonstracij, vključno z zagotavljanjem vsebinskega usposabljanja policistov na področju človekovih pravic; poziva države članice, naj ne sprejmejo zakonov ali praks, ki preventivno omejujejo pravico do mirnega zbiranja ali ki bi vnaprej kriminalizirali protestnike brez sodnega nadzora;

57.izraža globoko zaskrbljenost, ker se v več državah članicah beležijo številni primeri prekomerne uporabe sile s strani policijskih služb proti manjšinam, na primer Romom; poziva organe držav članic, naj v celoti in neodvisno preiščejo vse tovrstne primere; je globoko zaskrbljen, ker so bili v zadnjih treh letih v Grčiji ubiti trije mladi Romi in ker to nasilje ni bilo temeljito preiskano;

58.ugotavlja, da sta nazadovanje demokracije in pravne države ter ogrožanje pravic manjšin pogosto povezana, kar ponovno kaže, da je v prihodnjih poročilih potreben celovit pristop k spremljanju demokracije, pravne države in temeljnih pravic; obžaluje, da pri zaščiti manjšin v EU ni napredka; obsoja sovražni govor, tudi vladnih ali političnih uradnikov, uperjen proti manjšinam;

59.poudarja, da se je treba boriti proti vsem oblikam diskriminacije, sovražnega govora in kaznivih dejanj, ki so posebej usmerjeni proti manjšinskim skupinam ter pripadnikom narodnih, etničnih, jezikovnih in verskih manjšin; poziva Komisijo, naj v naslednje poročilo vključi poseben nov steber o tem, s katerim bodo zajete vse oblike ksenofobije, rasizma, antisemitizma, islamofobije, anticiganizma, predsodkov do oseb LGBTIQ, sovražnega govora in diskriminacije v vseh državah članicah;

60.je zaskrbljen zaradi nedavnega porasta antisemitizma, vključno z nasilnimi dejanji, ustrahovanjem in simboli sovraštva, prikazanimi na javnih mestih;

61.je močno zaskrbljen tudi zaradi stopnje islamofobije v EU, vključno s kampanjami blatenja in dezinformacijami;

62.izraža razočaranje nad počasnostjo Komisije pri obravnavanju neskladnosti držav članic z zakonodajo o temeljnih pravicah in sodno prakso; poziva Komisijo kot varuhinjo temeljnih pogodb, naj izpolnjuje svoje obveznosti za izvrševanje prava EU na področju človekovih pravic in naj se ne zanaša le na državljane, ki sami s tožbami pred sodišči zagotavljajo izvrševanje prava EU; priporoča zlasti Komisiji, naj v zvezi z neizvrševanjem sodb Sodišča Evropske unije uporabi ukrepe iz člena 260(2) PDEU, v primerih neskladnosti pa uredbo o pogojenosti s pravno državo;

63.poziva države članice EU, naj poskrbijo, da bo varstvo pravic oseb LGBTIQ+ resnična in medsektorska prednostna naloga na vseh področjih politike; poziva Komisijo, naj uporabi vsa razpoložljiva sredstva, da bi poskrbela za spoštovanje pravic oseb LGBTIQ+ po vsej EU, med drugim z uporabo postopkov za ugotavljanje kršitev proti državam članicam; poziva države članice, naj upoštevajo dvanajst priporočil usmerjevalnega odbora Sveta Evrope za boj proti diskriminaciji, raznolikost in vključenost, da bi se borili proti zločinom iz sovraštva zoper osebe LGBTIQ+, ter priporočila Evropske komisije za boj proti rasizmu in nestrpnosti Svet Evrope, usmerjevalni odbor za boj proti diskriminaciji, raznolikost in vključenost, Thematic review of the implementation of Recommendation CM/Rec(2010)5 (Tematski pregled izvajanja priporočila CM/Rec(2010)5), 14. september 2023; Svet Evrope, Evropska komisija za boj proti rasizmu in nestrpnosti, ECRI General Policy Recommendation No.17 on preventing and combating intolerance and discrimination against LGBTI persons (Splošno politično priporočilo ECRI št. 17 o preprečevanju nestrpnosti do oseb LGBTI in njihove diskriminacije ter boju proti njima), 28. september 2023.; je seznanjen z nedavnim romunskim osnutkom zakona, katerega cilj je izpolniti sodbo Sodišča EU iz leta 2018 v zadevi Coman Sodba Sodišča z dne 5. junija 2018, predlog za sprejetje predhodne odločbe na podlagi člena 267 PDEU, ki ga je vložilo Curtea Constituțională (ustavno sodišče, Romunija), ECLI:EU:C:2018:385., ter s kritikami, da se s tem osnutkom zakona navedena sodba izvaja le zelo ozko in da se z njim istospolnim parom ne zagotavljajo enake pravice Euractiv, Romanian LGBTQ+ community wants equal rights, not special conditions (Romunska skupnost LGBTQ+ želi enake pravice, ne pa posebnih pogojev), 22. september 2023.; poziva vse druge države članice, ki pravno ne priznavajo istospolnih partnerstev, na primer Bolgarijo, Litvo, Poljsko, Romunijo in Slovaško, naj poskrbijo, da bo ta pravica zakonsko določena;

64.globoko obžaluje, da pravno priznanje spola s spremembo osebnega stanja v več državah članicah še vedno ni mogoče; obžaluje, da si bolgarska vlada ne prizadeva dovolj, da bi pripravila verodostojen akcijski načrt za izvršitev sodbe, ki jo je 9. julija 2020 izreklo Evropsko sodišče za človekove pravice v zadevi Y.T. proti Bolgariji; poleg tega opozarja, da Bolgarija še vedno ni izvršila sodbe Sodišča Evropske unije v zadevi „Baby Sara“ (C-490/20);

65.poziva, naj se v pravni okvir EU za preprečevanje diskriminacije vključijo podlage spolne usmerjenosti, spolne identitete, spolnega izraza in spolnih značilnosti, in sicer na temelju široke razlage podlage spolne usmerjenosti in spola ter načela enakosti žensk in moških, določenega v Pogodbah; ugotavlja, da bo to zagotovilo pravno varnost in celovitost zaščite vseh državljanov Unije ter da sta se sozakonodajalca o tej razlagi že dogovorila v predlogu direktive o določitvi standardov za organe za enakost na področju enakega obravnavanja in enakih možnosti žensk in moških pri zaposlovanju in poklicu (COM(2022)0688);

66.poziva, naj se na evropski ravni prepovejo „prakse spreobračanja“; poziva k prepovedi pohabljanja spolnih organov, ki škodi tudi interseksualnim osebam (pohabljanje spolnih organov interseksualnih oseb); poziva k prepovedi prisilnih splavov in prisilne sterilizacije, ki so oblika nasilja na podlagi spola in še posebej škodijo invalidom; poudarja pomen spoštovanja samoopredelitve in avtonomije ter spodbujanja telesnega in duševnega zdravja oseb LGBTIQ+; poudarja, da stališče o predlogu direktive o boju proti nasilju nad ženskami in nasilju v družini (COM(2022)0105) vključuje dodajanje pohabljanja ženskih spolovil, pohabljanja spolovil interseksualnih oseb in prisilne sterilizacije na seznam t. i. evropskih kaznivih dejanj;

67.ponovno potrjuje, da so pravice žensk človekove pravice ter da nazadovanja na področju pravic žensk in njihove samostojnosti ni mogoče upravičiti z ničimer; zlasti obsoja napade na spolno in reproduktivno zdravje ter pravice žensk in deklet, do katerih prihaja v več državah članicah; meni, da bi morala biti pravica do varnega in zakonitega splava zapisana v Listini o temeljnih pravicah;

68.poudarja, da je nasilje na podlagi spola na spletu in drugje posebno huda oblika kriminala in razširjena kršitev temeljnih pravic in svoboščin v Uniji, ki jo je treba učinkoviteje in odločneje obravnavati skupno; poudarja, da je nasilje na podlagi spola posledica družbene in sistemske neenakosti med spoloma, ki je čezmejna; zlasti opozarja na naraščajoča gibanja proti enakosti spolov, proti LGBTIQ+ in proti feminizmu, ki so dobro organizirana in čezmejna; poleg tega meni, da čezmejne posledice kibernetskega nasilja na podlagi spola ter velik individualen, gospodarski in družbeni vpliv nasilja na podlagi spola v vseh državah članicah potrjujejo, da je treba boj proti nasilju na podlagi spola v vseh njegovih razsežnostih organizirati na skupni ravni Unije;

69.poudarja, da neuspeh v skupnem boju proti nasilju nad ženskami in dekleti ter drugim oblikam nasilja na podlagi spola izhaja tudi iz tega, da ni minimalnih pravil glede opredelitve kaznivih dejanj in sankcij; ugotavlja, da to vključuje skupno opredelitev nasilja na podlagi spola, minimalna pravila v zvezi s ključnimi vprašanji preprečevanja, premajhnega števila prijav, zaščite žrtev, podpore in odprave krivic ter pregona storilcev; poudarja, da se pristopi in ravni zavezanosti držav članic k preprečevanju nasilja na podlagi spola in boju proti njemu zelo razlikujejo, zato bi skupen pristop prispeval tudi h kazenskemu pregonu v čezmejnih operacijah;

70.meni, da bi morali vsi izvoljeni organi v Evropski uniji zastopati različne glasove znotraj volilnega telesa, čeprav nacionalni volilni zakoni ne spadajo v pristojnost Unije; izraža globoko zaskrbljenost zaradi nekaterih volilnih sistemov v Uniji, ki ovirajo pluralizem, na primer z uvedbo visokega volilnega praga za izvolitev; spodbuja nacionalne volilne reforme v primerih, ko velik del prebivalstva še vedno ni zastopan;

71.močno obžaluje številne smrtne žrtve na morju med begunci in migranti, ki so pogosto žrtve trgovine z ljudmi in doživljajo nečloveško in poniževalno ravnanje, ne da bi se pri tem kakor koli upoštevale njihova varnost ali temeljne pravice; opozarja države članice, da so v skladu z mednarodnim pomorskim pravom dolžne pomagati osebam v stiski, in poziva k vzpostavitvi celovite misije EU za iskanje in reševanje, ki bi jo izvajali pristojni organi držav članic in Frontex; je seznanjen z delom agencije Frontex in njenega uradnika za temeljne pravice ter Agencije EU za azil; poudarja, da je potreben učinkovit azilni sistem EU, ki spoštuje človekove pravice; je seznanjen z napredkom, doseženim pri novem paktu o azilu in migracijah, da bi ga lahko sprejeli pred koncem tega zakonodajnega obdobja;

72.pozdravlja dejstvo, da je Grčija 15. februarja 2024 postala šestnajsta država država, ki je sprejela zakonodajo o enakosti med zakonskimi zvezami, saj je grški parlament sprejel prelomni zakon, s katerim je legaliziral istospolne poroke in istospolnim parom podelil neomejene starševske pravice;

73.glede na navedeno izraža globoko zaskrbljenost, da se v EU spodkopavajo demokracija, pravna država in temeljne pravice; poudarja, da so v poročilu Komisije o stanju pravne države razkriti številni zaskrbljujoči dogodki, stanje pa je še toliko bolj zaskrbljujoče, če se upoštevajo druga neodvisna poročila in viri; poudarja, da krhanje teh vrednot v državah članicah ogroža in spodkopava institucije EU in razmere v EU kot celoti, čeprav so nekatere države članice zgled pri varovanju in spodbujanju teh vrednot;

74.poudarja, da to stanje ni le abstraktna ugotovitev, temveč vpliva na vsakdanje življenje državljanov in podjetij EU, saj se na primer srečujejo z neučinkovitim sodstvom ali sodstvom, ki ni neodvisno, in vseprisotno korupcijo ter nimajo dostopa do neodvisnega in kakovostnega novinarstva; hkrati poudarja, da to spodkopava zaupanje v naš demokratični sistem, ki temelji na pravni državi; meni, da obnovitev spoštovanja vrednot EU v državah članicah nujna, da se prepreči razpad naših družb in Unije; poziva Komisijo, Svet in Evropski svet, naj v celoti priznajo, da demokracija, pravna država in temeljne pravice niso le nacionalne zadeve, temveč neposredno zadevajo Evropsko unijo in njene institucije;

75.poziva države članice, naj v celoti spoštujejo vrednote, na katerih temelji Unija, kot so zapisane v členu 2 PEU; v zvezi s tem poziva države članice, naj spoštujejo zakonitost in pravno varnost, preprečujejo zlorabe pooblastil ter zagotovijo enakost pred zakonom in nediskriminacijo, dostop do pravnega varstva, delitev oblasti, neodvisnost sodstva in varstvo človekovih pravic, saj so to temeljna načela za pravilno delovanje mehanizmov zavor in ravnovesij vsake zdrave demokracije; poziva Komisijo, naj neodvisno analizira, ali se ta načela spoštujejo v vseh državah članicah;

76.opozarja, da je pravilno izvrševanje celotnega prava EU osnovni pogoj za unijo, ki temelji na pravni državi; obsoja včasih odkrito in brezsramno nespoštovanje prava EU v več državah članicah na različnih področjih, kot so pravica do učinkovitega sodnega varstva, protikorupcijski zakoni, azil, izvajanje sankcij in pravo o človekovih pravicah; poudarja, da lahko EU zaradi tega postane območje, na katerem se nekatere države članice počutijo bolj enakopravne kot druge, pravice in svoboščine državljanov EU pa niso enakomerno zaščitene;

77.opozarja Komisijo, da je predvsem varuhinja temeljnih Pogodb; poudarja, da izdaja poročila ni dovolj za okrepitev naše unije, ki temelji na pravni državi, temveč bi morali biti na podlagi poročila sprejeti konkretni izvršilni ukrepi, zlasti kadar priporočila niso v celoti upoštevana;

78.močno obžaluje, da Komisija ne sprejema odločnejših ukrepov za izvrševanje prava EU; zato poziva Komisijo, naj poveča število novih postopkov za ugotavljanje kršitev ter z večjo drznostjo in nujnostjo pospeši obstoječe; poziva Komisijo, naj sistematično uporablja hitre postopke in zahtevke za začasne ukrepe pred Sodiščem EU; poziva Komisijo, naj „dialoga“ z državami članicami ali „pilotnega“ postopka ne uporablja kot časovno neomejenega načina, da bi se izognila uvedbi dejanskih postopkov za ugotavljanje kršitev; poziva Komisijo, naj spremeni svojo politiko, kot je opisana v njenem sporočilu o izvrševanju prava EU iz leta 2022, da postopkov za ugotavljanje kršitev ne uporablja za „individualne“ primere, saj je ta politika privedla do hudega kratenja pravic državljanov po vsej EU, zlasti kadar njihove vlade ne spoštujejo prava EU ali sodb Sodišča EU, tudi zato, ker večina teh primerov ni individualnih, temveč zadevajo strateške in temeljne težave;

79.ugotavlja, da se sodbe ESČP izvajajo nepopolno, kar je trajna težava, in opozarja na sklepe Odbora ministrov Sveta Evrope; pozdravlja vključitev sistemskih kazalnikov o izvrševanju vodilnih sodb ESČP v poročilo o stanju pravne države od njegove izdaje iz leta 2022; vendar poziva Komisijo, naj vzpostavi preglednico kazalnikov za spremljanje izvrševanja vseh sodb Sodišča EU in ESČP, ki se nanašajo na demokracijo, pravno državo in temeljne pravice, ter jo v celoti vključi v letno poročilo o stanju pravne države; poziva države članice, naj nemudoma izvršijo neizvršene sodbe, in poziva Komisijo, naj oceni posledice za skladnost s pravom EU in po potrebi sprejme ukrepe za ugotavljanje kršitev;

80.pozdravlja poročilo o stanju pravne države kot poglavitni temelj nabora orodij EU za krepitev pravne države in izreka pohvalo Komisiji za pripravo skrbno raziskanega in dobro napisanega poročila; opozarja, da je bilo letno poročilo o pravni državi uvedeno kot odziv na resolucijo Parlamenta, sprejeto na podlagi zakonodajnega samoiniciativnega poročila leta 2016 UL C 215, 19.6.2018, str. 162.;

81.priznava, da je poročilo o stanju pravne države postalo merilo za delo institucij EU pri vprašanjih pravne države v EU in posameznih državah članicah; priznava, da se je Komisija skozi leta nenehno zavzemala za večjo ustreznost poročila, na primer z vključitvijo priporočil za posamezne države v prejšnjo izdajo in oceno njihovega izpolnjevanja v tem poročilu;

82.priznava, da je poročilo Komisije o stanju pravne države od njegove uvedbe leta 2020 postalo celovitejše; obžaluje pa, da bistveni elementi iz resolucije Parlamenta iz leta 2016 še niso bili izvedeni in da Komisija ni v celoti upoštevala priporočil, ki jih je Parlament podal v svojih prejšnjih resolucijah; poziva Komisijo, naj ustrezno ukrepa; vendar zlasti obžaluje, da izdaja poročila za leto 2023 ni bila bistveno razširjena z vključitvijo celovitega novega stebra; poziva, naj se v letno poročilo vključijo pomembni manjkajoči elementi s seznama meril za pravno državo, ki ga je leta 2016 pripravila Beneška komisija, kot so preprečevanje zlorabe pooblastil, enakost pred zakonom in nediskriminacija; ponavlja svoje stališče, da bi moralo poročilo zajemati celoten obseg vrednot iz člena 2 PEU, saj teh ni mogoče obravnavati ločeno; poziva Komisijo, naj naslednje leto razširi obseg poročila;

83.je zaskrbljen, da je Komisija v svojih prizadevanjih, da bi bila stvarna in nepristranska, pri ugotavljanju težav na področju pravne države v državah članicah včasih preveč diplomatska in nenatančna; obžaluje, da uporaba evfemističnega jezika in umetno enako število sklepov in priporočil po državah članicah prikrivata zelo realne razlike med državami članicami; ponovno priporoča Komisiji, naj razlikuje med sistemskimi in posameznimi kršitvami, da bi preprečili, da najhujših kršitev načela pravne države ne bi jemali resno; poziva Komisijo, naj jasno navede, da države članice morda ne bodo več izpolnjevale vseh meril, ki opredeljujejo demokracijo, če bodo skozi daljše obdobje sistematično, namerno in resno kršile vrednote iz člena 2 PEU; meni, da bi morala biti ocena izpolnjevanja priporočil bolj natančna in kakovostna ter se ne bi smela opirati le na zakonodajne spremembe, temveč tudi na dejanske in neodvisne dokaze o njihovem izvajanju v praksi; ponovno poudarja, da je treba določiti časovni okvir, cilje in konkretne ukrepe za izvajanje priporočil in podrobno opredeliti možne posledice v primeru neskladnosti; ugotavlja, da se povzetki poglavij o državah včasih močno razlikujejo od poglobljene vsebine samih poglavij, kar kaže na uredniško poseganje;

84.ponovno poudarja, da bi lahko številne od teh izzivov premagali, če bi v pripravo poročila vključili neodvisno skupino strokovnjakov, saj bi bili ti manj omejeni z diplomatskimi vidiki; poziva Komisijo, naj ponovno prouči svoje stališče do te točke in vse možnosti za vključitev neodvisnih strokovnjakov v naslednje izdaje poročila o stanju pravne države; ponovno poziva Komisijo, naj Agencijo Evropske unije za temeljne pravice pozove k zagotovitvi metodološkega svetovanja in izvedbi primerjalne raziskave, da bi dodala podrobnosti na ključnih področjih letnega poročila, saj so temeljne pravice in pravna država neločljivo povezane;

85.priznava prizadevanja Komisije za izvedbo številnih posvetovanj in zbiranje različnih prispevkov v vsaki državi članici, tudi od nacionalnih organov in organizacij civilne družbe; poziva Komisijo, naj to dodatno razširi in v čim večji meri izvaja obiske na kraju samem v državah članicah namesto virtualnih obiskov, saj bi ti lahko prikazovali celovitejšo in bolj kontekstualno sliko lokalnih razmer; opozarja zlasti na pomen posvetovanja s pravnimi strokovnjaki, na primer prek odvetniških zbornic in sodniških združenj;

86.priznava vlogo notarjev v številnih državah članicah, ki opravljajo sodne funkcije; meni, da bi bilo treba prispevek notarjev k standardom pravne države obravnavati v ustreznih poglavjih o posameznih državah v naslednjih izdajah poročila o pravni državi;

87.pozdravlja odločitev Komisije, da v skladu s prejšnjimi pozivi Parlamenta razširi geografsko področje uporabe prihodnjih poročil o pravni državi na države kandidatke UL C 341, 27.9.2023, str. 2.;

88.meni, da je nenehno in ambiciozno širjenje obsega, izčrpnosti in posledic izvrševanja poročila najboljši način za zagotovitev njegove nadaljnje ustreznosti in učinka;

89.poziva Komisijo, naj več vlaga v ozaveščanje o vrednotah Unije in ustreznih orodjih, vključno z letnim poročilom, zlasti v državah, ki imajo resnejše težave;

90.potrjuje, da letno poročilo o stanju pravne države ni samo sebi namen, saj spremljanje stanja ni dovolj, temveč bi moralo biti podlaga za specifične izvršilne ukrepe glede ugotovljenih pomanjkljivosti; zato poziva Komisijo, naj zagotovi, da bo to poročilo o stanju pravne države dejansko del celotnega procesa na področju mehanizma pravne države kot celote, in naj omogoči polno uporabo celotnega nabora orodij za pravno državo, ki so ji na voljo, vključno s členom 7 PEU, v primerih, ko poročilo o pravni državi v nekaterih državah članicah še vedno vsako leto ugotavlja stalne kršitve;

91.je seznanjen z dejstvom, da Svet pripravlja oceno svojega dialoga o pravni državi, in z njegovim stališčem, da bo v zvezi s tem proučil možnost nadaljnjega medinstitucionalnega sodelovanja; poziva Svet, naj poskrbi, da bo dialog o pravni državi bolj vključujoč, tako da na svoje seje povabi druge institucije in deležnike, zlasti organe Sveta Evrope, kot je Beneška komisija, komisarka za človekove pravice ter predstavnike Evropskega parlamenta;

92.obžaluje, da sta Komisija in Svet doslej zavrnila ponudbo Parlamenta za sklenitev medinstitucionalnega sporazuma o demokraciji, pravni državi in temeljnih pravicah; ponovno potrjuje svojo pripravljenost za nadaljevanje pogovorov o tem sporazumu;

93.poziva druge institucije, naj medtem vsaj proučijo nadaljnje sodelovanje v okviru predlaganega medinstitucionalnega pilotnega projekta o demokraciji, pravni državi in temeljnih pravicah, ki bi pripomogel k praktični krepitvi zaupanja med institucijami, zlasti z izmenjavo primerov praks spremljanja, dialoga in srečanj;

94.poziva predsedstvo, naj glede na nenaklonjenost Komisije in Sveta organizira postopek javnega naročanja, da bi tako skupino ustanovili pod okriljem Parlamenta v skladu z zavezo iz njegovih prejšnjih resolucij, da bi Parlamentu svetovala glede skladnosti z vrednotami iz člena 2 PEU v različnih državah članicah, in s tem kot zgled pokaže delovanje take skupine v praksi;

95.obsoja dejstvo, da v postopkih iz člena 7(1) PEU, ki trenutno potekajo, ni bil dosežen nikakršen napredek; poziva Svet, naj obravnava vse nove dogodke, ki vplivajo na pravno državo, demokracijo in temeljne pravice; ponovno poziva Svet, naj obravnava priporočila v okviru tega postopka, in poudarja, da bi vsako nadaljnje odlašanje s takšnimi ukrepi pomenilo, da načelo pravne države krši tudi Svet; vztraja, da je treba spoštovati vlogo in pristojnosti Parlamenta;

96.poziva Komisijo, naj v vse proračunske instrumente in postopke vključi pogoje v zvezi z demokracijo, pravno državo in temeljnimi pravicam ter jih strogo spremlja in varuje; ponovno izraža resno zaskrbljenost zaradi odločitve Komisije, da je bil izpolnjen horizontalni omogočitveni pogoj iz Listine v zvezi z neodvisnostjo sodstva, kar madžarskim oblastem omogoča, da vložijo zahtevke za povračilo v višini do 10,2 milijarde EUR, čeprav Madžarska tudi po nedavnih reformah ne izpolnjuje standarda neodvisnosti sodstva, določenega v Listini; poziva Komisijo in Svet, naj po potrebi še naprej in brez odlašanja uporabljata uredbo o pogojenosti s pravno državo ter naj ne odpravita ukrepov, sprejetih v primeru Madžarske, dokler ne bodo dejansko izpolnjeni vsi temeljni pogoji in mejniki; poziva Komisijo, naj kot pogoj za izplačilo sredstev na podlagi zahtevkov za plačilo, ki jih vložijo države članice, strogo preveri, ali so v različnih načrtih držav članic za okrevanje in odpornost izpolnjeni mejniki v zvezi s pravno državo; poziva Komisijo, naj primarno odgovornost za uporabo teh pogojev dodeli komisarjem, pristojnim za pravno državo;

97.naroči svoji predsednici, naj to resolucijo posreduje Svetu, vladam držav članic in Komisiji.