P9_TA(2024)0118Umor Alekseja Navalnega in potreba po ukrepanju EU za podporo političnim zapornikom in zatirani civilni družbi v RusijiResolucija Evropskega parlamenta z dne 29. februarja 2024 o umoru Alekseja Navalnega in potrebi po ukrepanju EU za podporo političnim zapornikom in zatirani civilni družbi v Rusiji (2024/2579(RSP))Evropski parlament,

–ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o Rusiji, zlasti tistih o Alekseju Navalnemu in stanju človekovih pravic v državi,

–ob upoštevanju izjave konference predsednikov Parlamenta z dne 21. februarja 2024,

–ob upoštevanju izjave o smrti Alekseja Navalnega, ki jo je 19. februarja 2024 v imenu Evropske unije podal visoki predstavnik Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko,

–ob upoštevanju skupne izjave predsednice Komisije in podpredsednika Komisije/visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko z dne 16. februarja 2024 o smrti Alekseja Navalnega,

–ob upoštevanju ustave Ruske federacije in mednarodnih obveznosti na področju človekovih pravic, h katerim se je zavezala Rusija,

–ob upoštevanju Splošne deklaracije človekovih pravic, Evropske konvencije o človekovih pravicah in Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah,

–ob upoštevanju poročila posebne poročevalke OZN Mariane Kacarove o razmerah na področju človekovih pravic v Ruski federaciji z dne 15. septembra 2023 z naslovom Situation of human rights in the Russian Federation (Razmere na področju človekovih pravic v Ruski federaciji),

–ob upoštevanju izjave posebne poročevalke OZN o razmerah na področju človekovih pravic v Ruski federaciji z dne 22. februarja 2024,

–ob upoštevanju poročila Agencije Evropske unije za temeljne pravice z dne 11. julija 2023 z naslovom Protecting human rights defenders at risk: EU entry, stay and support (Zaščita ogroženih zagovornikov človekovih pravic: vstop v EU, prebivanje in podpora),

–ob upoštevanju člena 132(2) in (4) Poslovnika,

A.ker je Aleksej Navalni, ugledna ruska politična osebnost in dobitnik nagrade Saharova za svobodo misli za leto 2021, umrl med prestajanjem neutemeljene politično motivirane zaporne kazni v sibirski kazenski koloniji severno od polarnega kroga; ker je njegov uboj še en od znakov naraščajočega in sistematičnega zatiranja v Rusiji; ker je za njegovo smrt v celoti odgovorna ruska država, zlasti pa njen predsednik Vladimir Putin, ki bi moral za to odgovarjati;

B.ker ruske oblasti še niso podale informacij o točnem vzroku in okoliščinah njegove smrti in je lahko njegova družina pokojnikovo truplo za zdravstvene preiskave in pogreb dobila šele 24. februarja 2024; ker ni bila opravljena neodvisna obdukcija ali preiskava vzroka smrti;

C.ker je bil Aleksej Navalni v priporu od 17. januarja 2021, ko se je vrnil v Rusijo po zdravstveni rehabilitaciji, ki jo je potreboval kot žrtev državno podprtega poskusa uboja z mednarodno prepovedanim živčnim strupom novičok; ker je bil pred tem že večkrat pridržan in aretiran ter na podlagi izmišljenih in politično motiviranih razlogov obsojen na dolge zaporne kazni, s čimer so očitno poskušali ustaviti njegove politične dejavnosti in protikorupcijske kampanje; ker je bil med prestajanjem zaporne kazni v več zloglasnih zaporih in kazenskih kolonijah izpostavljen psihološkemu pritisku, samovoljnemu kaznovanju, zelo grdemu ravnanju in mučenju; ker se je Alekseju Navalnemu zdravje poslabšalo zaradi slabega ravnanja in neustrezne zdravstvene oskrbe;

D.ker je bil Aleksej Navalni s svojimi sanjami o „prekrasni Rusiji prihodnosti“ simbol boja za svobodo in demokracijo; ker je bil nenehni razvoj njegovih stališč o ruski politiki in vlogi Rusije v svetu sprejet s spoštovanjem; ker je Navalni s svojim delom razkrival nezakonitosti in korupcijo v jedru ruskega vladnega sistema; ker je Navalni svoj boj neumorno in pogumno nadaljeval iz zapora, kar kaže na njegovo zavezanost načelom demokracije in pravičnosti; ker odvetnike Navalnega ustrahujejo, trije od njih pa so od oktobra 2023 v predkazenskem priporu;

E.ker obstajajo poročila, da se ruski državljani v mestih in krajih po vsej Rusiji poklanjajo spominu na Alekseja Navalnega, številni med njimi so bili zaradi teh miroljubnih dejanj pridržani, nekateri pa so celo prejeli ciljno usmerjene pozive v vojsko; ker so bili veleposlanik EU v Rusiji Roland Galharague in številni njegovi kolegi iz držav članic, Združenega kraljestva in ZDA med tistimi, ki so se pred Soloveckim kamnom v Moskvi poklonili spominu na Alekseja Navalnega;

F.ker ruski politični sistem obvladuje utrjen avtoritarni režim, za katerega je značilna nebrzdana korupcija; ker prirejene volitve uporablja kot pretvezo demokracije in vso moč koncentrira v rokah Vladimirja Putina; ker vlada s podporo lojalnih varnostnih sil, podrejenega sodstva, nadzorovanega medijskega okolja in zakonodajnega organa, ki ga sestavljajo vladajoča stranka in ubogljive opozicijske stranke, zatira vsakršno nasprotovanje;

G.ker smrt Alekseja Navalnega ni osamljen primer, temveč predstavlja vrhunec vzorca nasilja kremeljskega režima, zatiranja nestrinjanja ter ustrahovanja političnih nasprotnikov in aktivistov civilne družbe; ker številne demokratične pravice in državljanske svoboščine, ki jih zagotavlja ruska ustava, v praksi ne obstajajo; ker Ruska federacija nenehno krši mednarodno pravo in zaveze;

H.ker ima zatiranje neodvisne civilne družbe v Rusiji, zlasti nevladnih organizacij, zagovornikov človekovih pravic, novinarjev, odvetnikov, zgodovinarjev, aktivistov za pravice žensk in oseb LGBTQI+, okoljevarstvenikov ter aktivistov etničnih in kulturnih manjšin, uničujoče posledice za življenja in svoboščine pripadnikov manjšin, oseb LGBTIQ+, žensk in vseh ljudi, ki se ne podrejajo splošno veljavnim normam ali ki kritizirajo ruski režim in njegove politike; ker so dejavna civilna družba in svobodni mediji osrednjega pomena za zagotavljanje demokratičnih in odprtih družb ter za varovanje človekovih pravic;

I.ker je Putinov režim zdesetkal generacijo ruskih organizacij za človekove pravice, vključno z organizacijo Memorial in moskovsko helsinško skupino; ker so v EU zatočišče našli številni ruski disidenti, predstavniki medijev in civilne družbe, ki so bili prisiljeni zapustiti Rusijo, ker so bili zaradi kritiziranja vlade izpostavljeni velikemu tveganju povračilnih ukrepov oblasti;

J.ker številni opozicijski akterji ostajajo v Rusiji in se kljub velikem osebnem tveganju še naprej borijo za demokracijo, pravno državo in človekove pravice; ker so predstavniki opozicije tarča sistematičnih verbalnih in osebnih napadov ter razčlovečenja s strani vlade ali provladnih medijev; ker je skupina za človekove pravice Memorial za politične zapornike v Rusiji označila več kot 600 ljudi;

K.ker ruske oblasti od začetka obsežne ruske invazije na Ukrajino leta 2022 vse bolj zatirajo politično opozicijo, medije in civilno družbo ter še bolj omejujejo pravice in osebne svoboščine, da bi v državi zatrle nestrinjanje, med drugim s kriminalizacijo vsakršnega nestrinjanja z vojno; ker kandidati, ki so proti vojni, ne morejo kandidirati na prihodnjih predsedniških volitvah v Rusiji, ki bodo potekale leta 2024;

L.ker po navedbah posebne poročevalke OZN o razmerah na področju človekovih pravic v Ruski federaciji v Rusiji ni več varnega prostora za državljansko delovanje ali politično opozicijo;

M.ker ruski režim močno omejuje človekove pravice, kar je v očitnem nasprotju z nacionalno ustavo in pravnim okvirom ter krši mednarodne obveznosti Rusije;

N.ker transparenten, demokratičen, svoboden in pošten proces politične konkurence ni združljiv s politično represijo, ki se v Rusiji federaciji dogaja že vrsto let in ki je vrhunec dosegla z umorom pomembnega ruskega opozicijskega voditelja Alekseja Navalnega;

1.odločno obsoja umor Alekseja Navalnega; izreka iskreno sožalje njegovi družini, partnerjem in sodelavcem ter neštetim podpornikom po vsej Rusiji; izraža popolno podporo Juliji Navalni, ki je odločena nadaljevati delo, ki ga je z njeno podporo začel Aleksej Navalni, ter protikorupcijski fundaciji, ki jo je ustanovil Navalni in ki delo nadaljuje v novih okoliščinah;

2.se poklanja spominu na Alekseja Navalnega kot političnemu voditelju in uglednemu protikorupcijskemu politiku, ki je s pogumom, karizmo in sposobnostjo mobilizacije ljudi dosegel tisto, kar so skušali doseči že drugi pred njim, a je uspelo le redkim: ljudi je opolnomočil, da so začeli verjeti, da lahko izboljšajo svoja življenja, spremenijo družbo in vplivajo na politiko;

3.želi spomniti, da je s svojimi pristnimi javnimi razpravami, političnimi kampanjami, uličnimi protesti in inovativnim komuniciranjem prispeval k razvoju državljanske zavesti, zaradi česar so ga mnogi dojemali kot vizijo drugačne Rusije, v kateri oblast ne bi bila talka kleptokratskega režima, ki ga ščitijo njemu podrejeni organi kazenskega pregona, temveč bi bila v rokah prebivalstva in bi mu služila;

4.poziva ruske oblasti, naj omogočijo, da bo Aleksej Navalni pokopan v skladu z željami njegove družine, ter naj njegovi družini ne preprečijo, da bi organizirala dostojanstveno pogrebno slovesnost; poziva k neodvisni in pregledni mednarodni preiskavi točnih okoliščin smrti Alekseja Navalnega in odgovornih zanjo, da bi odkrili resnico, da bi storilci odgovarjali za svoja dejanja in da bi bilo pravici zadoščeno; poziva EU in njene države članice, naj prevzamejo vodilno vlogo ter zahtevajo in podprejo te preiskave;

5.obžaluje in obsoja dezinformacijske kampanje, za katerimi stojijo mediji pod nadzorom Kremlja, ki skušajo oblatiti zapuščino in dostojanstvo Alekseja Navalnega pred njegovo smrtjo in po njej, pa tudi njegovo ženo, družino in bližnje sodelavce;

6.poziva podpredsednika Komisije/visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko ter države članice, naj v tesnem sodelovanju s partnerji EU zahtevajo, da rusko politično vodstvo in oblasti prevzamejo odgovornost; poziva Svet, naj učinkovito uporabi globalni režim sankcij na področju človekovih pravic in izvaja ciljno usmerjene ukrepe zoper tiste, ki so odgovorni za politično motivirana sojenja proti Alekseju Navalnemu, njegovo obsodbo, zaporno kazen in razmere v zaporu ter vpleteni vanje, med drugim tožilce in sodnike, osebje v zaporih in vse odgovorne za njegovo prezgodnjo smrt; pozdravlja, da so ZDA kmalu po smrti Alekseja Navalnega sprejele sankcije in poziva EU, naj svoje sankcije usklajuje z mednarodnimi partnerji;

7.poudarja, da ruska vlada in Vladimir Putin osebno nosita kazensko in politično odgovornost za smrt svojega najvidnejšega nasprotnika Alekseja Navalnega in da je v teh okoliščinah upravičeno izpostaviti vprašanje legitimnosti Vladimirja Putina v javni in mednarodni razpravi;

8.izraža solidarnost z vsemi tistimi v Rusiji in zunaj njenih meja, ki kljub namerno brutalni represiji še vedno najdejo dovolj poguma, da povedo resnico, spoštujejo človekove vrednote in se borijo za demokratično in mirno prihodnost Rusije, čeprav zaradi tega utrpijo hude osebne posledice; ker ruskega naroda ni mogoče enačiti z avtokratskim in kleptokratskim kremeljskim režimom, ki podžiga vojno;

9.obsoja stopnjevanje kršitev človekovih pravic s strani ruskega režima in nenehno zatiranje vladnih kritikov, zagovornikov človekovih pravic, protivojnih in okoljskih aktivistov, voditeljev narodnih manjšin, staroselskih aktivistov, neodvisnih novinarjev in zgodovinarjev kot tudi vse večje zatiranje skupnosti LGBTIQ; poziva Svet OZN za človekove pravice, naj nemudoma preišče dejanja nehumanega zapiranja, mučenja in ubijanja političnih nasprotnikov; poudarja, da je uboj Alekseja Navalnega jasen opomin, da je treba nujno odpraviti represivne politike ruskega režima in odločno ukrepati proti njim;

10.poziva ruske oblasti, naj umaknejo vse samovoljne obtožbe ter nemudoma in brezpogojno izpustijo vse politične zapornike in tiste, ki so bili samovoljno pridržani, med drugim Vladimirja Kara-Murzo, Jurija Dmitrijeva, Ilijo Jašina, Alekseja Gorinova, Lilijo Čaniševo, Ksenijo Fadejevo, Vadima Ostanina, Daniela Holodnija, Vadima Kobzeva, Igorja Sergunina, Alekseja Lipsterja, Viktorijo Petrovo, Marijo Ponomarenko, Aleksandro Skočilenko, Svetlano Petričuk, Evgenijo Berkovič, Dmitrija Ivanova, Joana Kurmojarova, Igorja Barišnikova, Dmitrija Talantova, Alekseja Moskaljova, Olega Orlova, Borisa Kagarlickega in Ivana Safronova;

11.poziva ruske oblasti, naj vse pridržane osebe nemudoma prenehajo mučiti, drugače grdo ravnati z njimi in sprejemati samovoljne disciplinske ukrepe zoper njih ter naj nujno izboljšajo razmere v zaporih, da bodo izpolnjevale obveznosti Rusije v skladu z mednarodnim pravom o človekovih pravicah, zlasti glede dostopanja zapornikov do zdravnikov, ki jih izberejo sami, odvetnikov, ustreznega zdravljenja in omogočanja komunikacije s svojci;

12.poziva države članice, naj okrepijo prizadevanja za iskanje izvedljivih načinov za osvoboditev najhuje prizadetih zapornikov, zlasti tistih, ki so bolni ali so utrpeli mučenje, vključno z možnostjo morebitne izmenjave zapornikov; poziva Svet, naj oblikuje posebno vlogo odposlanca za politične zapornike in talce v Rusiji, ki bi v sodelovanju z mednarodnimi partnerji usklajeval ta prizadevanja in deloval kot kontaktna točka za prizadete družine in sodelavce;

13.poziva ruske oblasti, naj nemudoma izpustijo na stotine ljudi, ki so bili v zadnjih tednih pridržani zaradi mirnega poklanjanja spominu na Alekseja Navalnega; obsoja kruto prakso ruskih oblasti, da politične protestnike kaznujejo tako, da jih prisilno vpokličejo in vključijo v vojno;

14.poziva ruske oblasti, naj razveljavijo svojo zatiralno zakonodajo, ki je v nasprotju z ustavo Rusije in njenimi mednarodnimi zavezami, kot so zakoni o cenzuriranju resničnih informacij o ruski vojaški agresiji proti Ukrajini ter o tako imenovanih „tujih agentih“ in „nezaželenih organizacijah“;

15.poziva države članice, naj uvedejo obsežne omejevalne ukrepe EU zoper posameznike, ki sodelujejo pri političnem preganjanju in umetnem ustvarjanju primerov proti predstavnikom ruske civilne družbe in aktivistom, in razmislijo o tem, da bi na ta seznam sankcij dodali še druge osebe, ki jih je fundacija Alekseja Navalnega za boj proti korupciji opredelila kot omogočevalce režima, ki prispevajo k izvajanju in financiranju vojaške agresije proti Ukrajini ter k notranji represiji v podporo preživetju režima; vztraja pri večji preglednosti pri izvajanju in odpravi omejevalnih ukrepov EU;

16.poziva delegacijo EU in misije držav članic EU v Rusiji, naj še naprej spremljajo sojenja posameznikom, ki so izpostavljeni politično motiviranemu pregonu, in se jih udeležujejo;

17.poziva EU in države članice, naj še naprej izkazujejo trajno solidarnost z neodvisno rusko civilno družbo in demokratično opozicijo, ki si prizadevata za preoblikovanje Rusije v odprto družbo, v kateri se spoštujejo politične pravice, temeljne svoboščine in človekove pravice, ter se tako poklonijo trajni zapuščini Alekseja Navalnega; poziva EU, naj podpre vzpostavitev mreže zagovornikov človekovih pravic, ki bo spremljala kršitve človekovih pravic in o njih poročala;

18.poziva države članice, naj razširijo program za humanitarne vizume za ruske zagovornike človekovih pravic, prodemokratične aktiviste in neodvisne novinarje, ki jim grozi politično preganjanje, ter olajšajo njegovo izvajanje;

19.ponovno poziva k uvedbi vizumske sheme na ravni EU za večkratni vstop za zagovornike človekovih pravic, aktiviste civilne družbe in politično preganjane posameznike, da bi uporabili obstoječo pravno prožnost in odpravili vrzeli v zakonodaji, kot je predlagala Agencija Evropske unije za temeljne pravice v svojem poročilu za leto 2023 z naslovom Protecting Human Rights Defenders at Risk: EU entry, stay and support (Varovanje ogroženih zagovornikov človekovih pravic: vstop v EU, bivanje in podpora); poziva institucije EU, naj pripravijo ukrepe, ki bi zajeli možnost, da Rusija preneha izdajati potne liste na svojih konzulatih, vključno s priznavanjem dejanske apatridnosti, in izdajo potne listine, da bi demokratični opoziciji, aktivistom civilne družbe in drugače politično preganjanim osebam omogočili, da se preselijo v države članice EU in po potrebi nadaljujejo svoje delo v izgnanstvu;

20.poziva države članice, naj se izogibajo neupravičeni in nesorazmerni uporabi omejevalnih ukrepov za posameznike, ki iščejo zatočišče pred sedanjo rusko vlado in se borijo proti njej;

21.poziva k poenostavitvi postopkov za ruske disidente v EU pri registraciji organizacij in subjektov, odpiranju bančnih računov in opravljanju drugih upravnih obveznosti, da bi jim omogočili nadaljevanje dela v izgnanstvu;

22.obžaluje imperialistično politiko ruskega režima ter najostreje obsoja nadaljevanje ruske vojaške agresije proti Ukrajini; ponovno poudarja, da morajo EU, njene države članice in podobno misleči partnerji po vsem svetu nadaljevati politično, gospodarsko, finančno in vojaško podporo Ukrajini, vključno s podporo civilni družbi in dolgoročno podporo za obnovo Ukrajine, saj je to najboljši odziv na zatiralske in agresivne prakse, ki jih trenutno izvaja kremeljski režim; je prepričan, da lahko odločna zmaga Ukrajine privede do resničnih sprememb v sistemu v Ruski federaciji, zlasti do deimperializacije, dekolonializacije in ponovnega združevanja, kar so nujni pogoji za vzpostavitev demokracije v Rusiji;

23.poziva Komisijo, naj uporabi večstranske platforme, katerih članica je Rusija, da bi še naprej obsojala kršitve človekovih pravic v Rusiji in rusko kaznivo dejanje agresije proti Ukrajini, še naprej podpirala dokumentiranje kršitev človekovih pravic v Rusiji in podprla preoblikovanje Urada visokega komisarja OZN za človekove pravice, ki preiskuje stanje človekovih pravic v Ruski federaciji, v popolnoma neodvisen preiskovalni mehanizem;

24.izraža podporo delu posebne poročevalke OZN o razmerah na področju človekovih pravic v Ruski federaciji Mariane Kacarove in poziva države članice, naj zagotovijo, da bo Svet OZN za človekove pravice leta 2024 ponovno podaljšal njen mandat;

25.poziva Komisijo in zlasti Evropsko službo za zunanje delovanje, naj razvijeta proaktivno in dolgoročno strateško politiko do Rusije, ki se bo učinkovito odzivala na sedanjo realnost odnosov med EU in Rusijo, stanje na področju človekovih pravic v Rusiji ter potrebe po podpori ruske civilne družbe in predstavnikov opozicije v izgnanstvu;

26.se zavezuje, da bo še naprej obravnaval kršitve ustave in mednarodnega prava s strani ruskega režima, tudi na volitvah 17. marca 2024, saj naj bi potekale na zasedenih ozemljih Ukrajine ob vse večjem zatiranju političnega pluralizma in medijev;

27.naroči svoji predsednici, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, podpredsedniku Komisije/visokemu predstavniku Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, vladam in parlamentom držav članic, Svetu Evrope, Organizaciji za varnost in sodelovanje v Evropi ter ruskim oblastem in poskrbi za prevod v ruski jezik.