P9_TA(2024)0119Nujna nadaljnja neomajna podpora EU Ukrajini dve leti po začetku ruske vojaške agresije proti UkrajiniResolucija Evropskega parlamenta z dne 29. februarja 2024 o nujni nadaljnji neomajni podpori EU Ukrajini dve leti po začetku ruske vojaške agresije proti Ukrajini (2024/2526(RSP))Evropski parlament,

–ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o Ukrajini in Rusiji, zlasti tistih, ki so bile sprejete od stopnjevanja ruske vojaške agresije proti Ukrajini februarja 2022 in priključitve Krimskega polotoka 19. februarja 2014,

–ob upoštevanju Sporazuma o pridružitvi med Evropsko unijo in njenimi državami članicami na eni strani ter Ukrajino na drugi strani UL L 161, 29.5.2014, str. 3. in spremljajočega poglobljenega in celovitega prostotrgovinskega območja med EU in Ukrajino, podpisanega leta 2014,

–ob upoštevanju Ustanovne listine OZN, haaških konvencij, ženevskih konvencij in njihovih dodatnih protokolov ter Rimskega statuta Mednarodnega kazenskega sodišča,

–ob upoštevanju predloga Komisije za uredbo Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. junija 2023 o vzpostavitvi instrumenta za Ukrajino (COM(2023)0338),

–ob upoštevanju sklepa Evropskega sveta z dne 14. decembra 2023 o začetku pristopnih pogajanj z Ukrajino po pozitivnem priporočilu Komisije z dne 8. novembra 2023 v zvezi s tem,

–ob upoštevanju sklepov Evropskega sveta z dne 14. decembra 2023 in 1. februarja 2024,

–ob upoštevanju poročila Svetovne banke, ukrajinske vlade, Komisije in OZN z dne 14. februarja 2024 z naslovom Ukraine: Third Rapid Damage and Needs Assessment (RDNA3) February 2022-December 2023 Ukrajina – tretja hitra ocena škode in potreb v Ukrajini za obdobje od februarja 2022 do decembra 2023),

–ob upoštevanju poročila delovne skupine na visoki ravni za okoljske posledice vojne z dne 9. februarja 2024 z naslovom An environmental compact for Ukraine – A Green Future꞉ Recommendations for Accountability and Recovery (Okoljski sporazum za Ukrajino – zelena prihodnost꞉ priporočila za odgovornost in obnovo),

–ob upoštevanju člena 132(2) in (4) Poslovnika,

A.ker Rusija od 24. februarja 2022 izvaja nezakonito, neizzvano in neupravičeno vsesplošno vojaško agresijo proti Ukrajini; ker se je vojna Rusije proti Ukrajini začela leta 2014 z nezakonito zasedbo in priključitvijo Krimskega polotoka in poznejšo zasedbo delov regij Doneck in Lugansk; ker ta vojaška agresija pomeni očitno in grobo kršitev Ustanovne listine OZN in temeljnih načel mednarodnega prava; ker ruska dejanja v Ukrajini v zadnjih dveh letih še naprej ogrožajo mir in varnost v Evropi in po svetu;

B.ker je generalna skupščina OZN v svoji resoluciji z dne 2. marca 2022 rusko vojno proti Ukrajini nemudoma opredelila kot dejanje agresije, ki je v nasprotju s členom 2(4) Ustanovne listine OZN, v resoluciji z dne 14. novembra 2022 pa je priznala, da mora Ruska federacija odgovarjati za svojo vojaško agresijo ter biti pravno in finančno odgovorna za svoje mednarodne kršitve, tudi z nadomestilom za povzročeno škodo in poškodbe;

C.ker je ruska vojaška agresija največji vojaški konflikt na evropski celini od konca druge svetovne vojne in odraža vse večji konflikt med avtoritarizmom in demokracijo;

D.ker so Ukrajina in njeni državljani pokazali neomajno odločenost pri upiranju ruski vojni agresiji in uspešno branijo svojo državo, čeprav je cena za to ogromno število civilnih in vojaških žrtev ter uničenje civilne in javne infrastrukture, naravnega okolja in območij kulturne dediščine ter njihova uporaba v vojni; ker je pogumno ukrajinsko ljudstvo prejelo nagrado Saharova za leto 2022 kot priznanje za njihov pogum in odpornost;

E.ker je v Ukrajini in zunaj nje še vedno razseljenih na milijone Ukrajincev, ki so pobegnili pred rusko agresijo; ker ob prvi bojni črti živi več kot 3,3 milijona ljudi, od tega 800.000 otrok; ker so domovi, šole in bolnišnice še vedno vsak dan tarča bombnih napadov; ker je po podatkih Mednarodne organizacije za migracije leta 2023 zaradi uničevalnega ravnanja Rusije skoraj 720.000 ljudi v najbolj prizadetih delih Ukrajine ostalo brez ustreznih in varnih stanovanj; ker je Urad Združenih narodov za usklajevanje humanitarnih aktivnosti poročal, da so se decembra 2023 okrepili neselektivni napadi na ukrajinska naseljena območja, ter s tem opozoril na ponavljajoči se vzorec smrti, uničenja in humanitarnih potreb civilistov v letu 2023;

F.ker bo zaradi ruskih vojnih hudodelstev travmatizirano celotno prebivalstvo, saj naj bi bilo 10 milijonov ljudi izpostavljenih tveganju duševnih motenj ali jih že ima, 3,9 milijona ljudi pa naj bi trpelo zaradi zmernih do hudih simptomov, za katere je potrebno zdravljenje zaradi duševnih stisk, depresije, tesnobe in posttravmatske stresne motnje; ker je bilo leta 2023 prijavljenih 227 incidentov, ki so vplivali na humanitarne dejavnosti v državi, pri čemer je bilo ubitih ali ranjenih 50 humanitarnih delavcev, od tega 11 med opravljanjem dolžnosti;

G.ker je bilo po konservativnih ocenah misije Združenih narodov za spremljanje stanja na področju človekovih pravic v Ukrajini skoraj dve leti po obsežni ruski invaziji na Ukrajino ubitih več kot 10.000 civilistov, skoraj 20.000 pa jih je bilo ranjenih, pri čemer Urad visokega komisarja Združenih narodov za človekove pravice (OHCHR) meni, da so dejanske številke precej višje;

H.ker ukrajinski otroci plačujejo najvišjo ceno v vojni, saj jih je bilo ubitih več kot 520, ranjenih pa več kot 1226, 1,8 milijona jih je moralo oditi v sosednje države kot begunci, dodatnih 2,5 milijona pa je notranje razseljenih v Ukrajini;

I.ker je bilo od začetka vsesplošne agresivne vojne približno 20 000 ukrajinskih otrok prisilno deportiranih v Rusijo in Belorusijo ali pridržanih na zasedenih ozemljih; ker je Mednarodno kazensko sodišče izdalo mednarodna naloga za prijetje Vladimirja Putina in Marije Lvove-Belove zaradi njune odgovornosti za vojno hudodelstvo nezakonite deportacije in za nezakonito premestitev otrok z zasedenih ozemelj Ukrajine v Rusko federacijo; ker je bilo v Ukrajino vrnjenih in ponovno združenih s svojimi družinami manj kot 400 deportiranih otrok;

J.ker je posebna poročevalka OZN za mučenje in drugo okrutno, nečloveško ali poniževalno ravnanje ali kaznovanje zaskrbljena zaradi poročil in pričevanj, ki kažejo na nečloveške razmere, v katerih ima Rusija pridržane ukrajinske civiliste in vojne ujetnike, vključno z mučenjem in odrekanjem zdravstvene oskrbe, kar trajno škoduje njihovemu zdravju; ker so znani primeri, v katerih je ruska vojska ubila ukrajinske vojake, namesto da bi jih zajela kot ujetnike, vključno z najnovejšim, o katerem se je poročalo 24. februarja 2024, na območju Bahmuta; ker je bilo leta 2022 več kot 50 ukrajinskih vojnih ujetnikov, večinoma pripadnikov bataljona Azov, namerno ubitih v načrtovani eksploziji v zaporu v Olenivki;

K.ker so ženske in dekleta med humanitarno krizo in prisilnim razseljevanjem še posebej ogrožene, saj so še naprej in v nesorazmernem obsegu žrtve nasilja na podlagi spola; ker so številne ženske ostale v Ukrajini in so bile mobilizirane, da služijo v oboroženih silah; ker obstajajo znaki, da so bile ukrajinske vojakinje v ujetništvu žrtve mučenja in spolnega nasilja; ker je Urad visokega komisarja Združenih narodov za človekove pravice poročal, da so žrtve usmrtitev po hitrem postopku, ki jih na zasedenih ozemljih izvajajo ruske sile, zlasti moški, zato se morajo preživeli družinski člani, med katerimi je veliko žensk, pogosto sami spoprijemati z omejenimi dohodki, večjim bremenom oskrbe ter hudimi duševnimi travmami in stisko;

L.ker so se ukrajinske oborožene sile uprle ruski invaziji, osvobodile več kot 50 % ozemelj, ki so bila začasno zasedena po 24. februarju 2022, in ponovno prevzele nadzor nad zahodnim dostopom Ukrajine do Črnega morja, s čimer so dejansko odbile rusko črnomorsko floto;

M.ker EU od začetka vsesplošne invazije zagotavlja znatno podporo na vseh področjih, vključno z vojaško podporo; ker skupna pomoč, ki so jo po februarju 2022 Ukrajini obljubile EU, njene države članice in evropske finančne institucije, znaša najmanj 85 milijard EUR, vključno s humanitarno in nujno pomočjo, proračunsko podporo, makrofinančno pomočjo in vojaško pomočjo; ker je bilo državam članicam zagotovljenih 17 milijard EUR za sprejem približno štirih milijonov ukrajinskih beguncev, ki jim je bila v skladu z direktivo o začasni zaščiti Direktiva Sveta 2001/55/ES z dne 20. julija 2001 o najnižjih standardih za dodelitev začasne zaščite v primeru množičnega prihoda razseljenih oseb in o ukrepih za uravnoteženje prizadevanj in posledic za države članice pri sprejemanju takšnih oseb (UL L 212, 7.8.2001, str. 12). ponujena razširjena zaščita do marca 2025;

N.ker so EU in njene države članice doslej zagotovile 28 milijard EUR vojaške pomoči in se zavezale, da je bodo leta 2024 zagotovile še približno 21,2 milijarde EUR; ker so države članice uporabile evropski mirovni instrument, da bi zagotovile 5,6 milijarde EUR za prenos vojaške opreme v Ukrajino; ker je zdaj cilj pobude za strelivo, s katero naj bi se prvotno Ukrajini do marca 2024 zagotovil milijon nabojev 155 mm, zagotoviti približno polovico do tega datuma, drugo polovico pa do konca leta 2024; ker je misija Evropske unije za vojaško pomoč v podporo Ukrajini doslej usposobila 40.000 ukrajinskih vojakov v Nemčiji in na Poljskem, to število pa še narašča;

O.ker je skupni BDP zahodnih držav 25-krat večji od BDP Rusije, vendar je leta 2023 vojaška pomoč Zahoda Ukrajini znašala manj kot 0,1 % tega skupnega BDP; ker je Rusija leta 2023 za vojno porabila približno 6 % svojega BDP, Ukrajina pa je za obrambo porabila znesek, ki ustreza 25 % njenega BDP;

P.ker ameriški kongres doslej ni sprejel novega svežnja pomoči Ukrajini za leto 2024 v višini 60 milijard USD, zaradi česar so se zaveze ZDA za pomoč in dobavo vojaške opreme Ukrajini dejansko prenehale uresničevati; ker bi morale EU in njene države članice podvojiti sedanjo raven in hitrost vojaške podpore, da bi v celoti nadomestile ameriško vojaško podporo za leto 2024;

Q.ker je generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg izjavil, da se morajo članice Nata pripraviti na morebitni spopad z Rusijo, ki bi lahko trajal desetletja; ker je ruska vojaška agresija neposredno privedla do tega, da sta se Finska in Švedska pridružili Natu, Ukrajina, Moldavija in Gruzija pa so dobile status države kandidatke za članstvo v EU, da je več kot 50 držav Ukrajini dostavilo obsežne svežnje varnostne pomoči in da je bila v OZN izražena močna politična podpora Ukrajini;

R.ker je Evropski svet po pozitivnem priporočilu Komisije sklenil začeti pristopna pogajanja z Ukrajino in Svet pozval, naj sprejme pogajalski okvir, ko bodo izpolnjena ustrezna priporočila Komisije;

S.ker je Ukrajina podpisala varnostne sporazume z Združenim kraljestvom, Nemčijo, Francijo, Dansko in Italijo v skladu s skupno izjavo skupine G7 o podpori Ukrajini, ki je bila dogovorjena 12. julija 2023 ob robu vrha Nata v Vilni; ker so se z zavezo skupine G7 omogočila pogajanja za formalizacijo dolgoročnih dvostranskih varnostnih zavez in dogovorov v podporo Ukrajini;

T.ker je Rusija po poročilih svoje gospodarstvo močno preusmerila v „vojno gospodarstvo“, skupaj z načrti za zelo visoke obrambne izdatke, ki naj bi znašali več kot 100 milijard EUR; ker naj bi Rusija doma letno proizvedla več kot 2 milijona topovskih granat, kar je bistveno več od tega, kolikor so vlade EU obljubile Ukrajini;

U.ker je EU od začetka vojne sprejela trinajst svežnjev sankcij in ustanovila novo funkcijo posebnega mednarodnega odposlanca za izvajanje sankcij EU, posebej zadolženega za boj proti izogibanju in izmikanju sankcijam, usmerjenim proti Rusiji in Belorusiji kot njenemu posredniku;

V.ker naj bi EU in drugi partnerji po ocenah zamrznili rezerve ruske centralne banke v znesku 300 milijard EUR in sredstva ruskih oligarhov v znesku 21,5 milijard EUR, medtem ko so ZDA in druge zahodne zaveznice blokirale ali zasegle za več kot 58 milijard USD sredstev, ki so v lasti ali pod nadzorom sankcioniranih Rusov;

W.ker so institucije EU nedavno dosegle dogovor o vzpostavitvi instrumenta za Ukrajino, v okviru katerega bo na voljo 50 milijard EUR predvidljive srednjeročne podpore v obliki nepovratnih sredstev in posojil za popravilo, okrevanje, obnovo in modernizacijo Ukrajine v obdobju od leta 2024 do 2027;

X.ker ruska vojaška agresija kaže, da je odnos Rusije do njenih sosed še vedno imperialističen; ker si bo Rusija še naprej prizadevala ohraniti stalno grožnjo agresije na evropski celini, dokler nadaljevala svojo revizionistično politiko; ker so številni mednarodni akterji Rusijo priznali kot državo, ki podpira terorizem in uporablja teroristična sredstva;

Y.ker je Rusija zaradi vojaške agresije proti Ukrajini in blokade ukrajinskih morskih pristanišč odgovorna za svetovno prehransko krizo; ker Rusija že od začetka vojne hrano in lakoto uporablja kot orožje;

Z.ker je Mednarodno kazensko sodišče po dveh ad hoc izjavah Ukrajine pristojno za vojna hudodelstva, kazniva dejanja zoper človečnost in kaznivo dejanje genocida, storjena na ozemlju Ukrajine od novembra 2013, v sedanjih razmerah pa ni pristojno za kaznivo dejanje agresije, kot je opredeljeno v členu 8a Rimskega statuta, saj ga ne Ukrajina ne Ruska federacija nista ratificirali, kot tudi ne sprememb, povezanih s kaznivim dejanjem agresije; ker EU podpira ustanovitev posebnega sodišča za kaznivo dejanje agresije;

AA.ker je ukrajinsko naravno okolje izrecna tarča vojne, in sicer Rusija očitno obsežno uničuje okolje, na primer s požiganjem polj in gozdov, nezakonito sečnjo ukrajinskega lesa ter onesnaževanjem vode in tal s kemičnimi odpadki, kar uničuje ukrajinsko zemljo in možnosti za bivanje ter omejuje zmožnost prihodnjih generacij, da se bodo lahko razvijale in uspevale; ker je uničenje jezu Nova Kahovka 6. junija 2023 jasen primer dejanj Rusije, ki bodo povzročala ekološko opustošenje tudi v prihodnjih letih;

AB.ker so 13. februarja 2024 v Španiji našli mrtvega Maksima Kuzminova, nekdanjega ruskega pilota helikopterja, ki je leta 2023 prebegnil v Ukrajino, umorili pa so ga strelci, ki naj bi jih poslala ruska vlada; ker so ruske obveščevalne službe v zadnjih nekaj desetletjih na ozemlju EU izvedle številne drzne tajne operacije, vključno z atentati;

1.ponovno izraža neomajno solidarnost z ukrajinskim narodom in vodstvom ter podpira neodvisnost, suverenost in ozemeljsko nedotakljivost Ukrajine v okviru njenih mednarodno priznanih meja;

2.ponovno najodločneje obsoja nezakonito, neizzvano in neupravičeno rusko vojaško agresijo v Ukrajini ter vpletenost beloruskega režima; zahteva, da Rusija in sile njenih posrednikov ustavijo vse vojaške akcije ter da Rusija umakne vse vojaške sile, posrednike in vojaško opremo s celotnega mednarodno priznanega ozemlja Ukrajine; zahteva, da se naseljevanje ruskih državljanov na začasno zasedena ozemlja Ukrajine preneha in odpravi;

3.spomni, da se je ruska vojaška agresija začela z nezakonito priključitvijo Krimskega polotoka februarja 2014, temu pa je sledila zasedba delov regij Doneck in Lugansk; opozarja, da so polotok spremenili v vojaško oporišče in ga uporabili kot izhodišče za obsežno invazijo leta 2022;

4.obsoja, da ruska stran muči in pobija ukrajinske vojne ujetnike; poziva k neodvisni preiskavi in pregonu teh zločinov ter k odločnejšim prizadevanjem za izmenjavo zapornikov med Ukrajino in Rusijo;

5.obsoja poskuse Rusije, da bi Ukrajini in njenemu ljudstvu odvzela etnično, jezikovno in zgodovinsko identiteto z brisanjem znakov ukrajinske identitete na zasedenih in priključenih ozemljih, prepovedjo uporabe ukrajinskega jezika in simbolov, pa tudi intenzivno politiko vsiljevanja ruskih potnih listov ter večkratne poskuse ruskega predsednika in drugih uradnikov, da bi na novo spisali zgodovino;

6.meni, da bosta imela izid vojne in stališče mednarodne skupnosti odločilno vlogo pri vplivanju na prihodnje ukrepe drugih avtoritarnih režimov, ki pozorno opazujejo potek vojne in ocenjujejo, koliko možnosti imajo za izvajanje agresivne zunanje politike, tudi z vojaškimi sredstvi;

7.poudarja, da je glavni cilj zmaga Ukrajine v vojni proti Rusiji, kar zajema pregon vseh ruskih sil ter njenih namestnikov in zaveznikov z mednarodno priznanega ozemlja Ukrajine; meni, da je ta cilj mogoče doseči le z neprekinjeno, trajno in vse večjo dobavo vseh vrst konvencionalnega orožja Ukrajini brez izjem;

8.priznava, da je ukrajinski narod odporen in odločen v prizadevanjih za demokratične vrednote, pri uvajanju reform in v prizadevanjih za vključitev v evroatlantsko skupnost narodov;

9.opozarja, kako pomembno je osvoboditi Krimski polotok, ki ga že desetletje zaseda Rusija, in odpraviti njegovo zasedbo; opozarja, da so državljani polotoka, ki so zvesti Ukrajini, zlasti avtohtoni Tatari, tarča zatiranja, aretacij in mučenja; opozarja, da si ruske okupacijske sile po najboljših močeh prizadevajo, da bi izbrisale dediščino Tatarov in spomin na prisotnost Ukrajine na polotoku, ter da še naprej poskušajo prisilno spremeniti demografsko sestavo prebivalstva, kar bi lahko pomenilo genocid, kot je opisano v konvenciji o genocidu; podpira prizadevanja Ukrajine za ponovno priključitev Krima, zlasti krimsko platformo;

10.ponovno potrjuje, da podpira stalno vojaško pomoč Ukrajini, dokler bo ta potrebna in v kakršni koli obliki, ki je potrebna za zmago Ukrajine; priznava dosedanja prizadevanja držav članic pri zagotavljanju vojaške podpore Ukrajini in prizadevanja podpredsednika Komisije/visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko pri njenem usklajevanju; ponovno poziva države članice, naj precej povečajo in pospešijo vojaško podporo, zlasti zagotavljanje jasno potrebnega orožja in streliva, da bi Ukrajini omogočili ne samo, da se brani pred ruskimi napadi, ampak tudi, da ponovno pridobi popoln nadzor nad svojim celotnim mednarodno priznanim ozemljem; poudarja, da bi nezadostna in zapoznela dobava orožja in streliva lahko ogrozila dosedanja prizadevanja; izraža zaskrbljenost, da cilj milijona kosov streliva ne bo dosežen, kot je bilo obljubljeno; poziva države članice in Evropsko službo za zunanje delovanje (ESZD), naj Parlamentu predstavijo informacije o preteklih dobavah vojaške pomoči Ukrajini, vključno z revizijo, ki jo je izvedla ESZD, ter o znesku pomoči, ki so jo države članice pripravljene zagotoviti v letu 2024;

11.meni, da vojaške pomoči Ukrajini ne bi smeli sami omejevati; opozarja na velike razlike v vojaški podpori, ki jo zagotavljajo države članice EU kot delež svojega BDP; poziva k potrebnim naložbam v industrijsko bazo evropske obrambe, da bi znatno povečali proizvodnjo in tako zadostili ukrajinskim potrebam ter obnovili izčrpane zaloge držav članic EU; poudarja, da Ukrajina potrebuje zlasti izpopolnjene sisteme zračne obrambe, vodene rakete dolgega dosega, kot so rakete TAURUS, Storm Shadow/SCALP in druge sodobne bojne zrakoplove, različne vrste artilerije in streliva (zlasti 155-milimetrsko), brezpilotne zrakoplove in orožje za boj proti njim; podpira predlog, da bi morale vse države članice EU in zaveznice Nata vojaško podpreti Ukrajino z najmanj 0,25 % svojega BDP letno; poziva k splošnemu povečanju finančne zgornje meje evropskega mirovnega instrumenta in vztraja, da bi bilo treba to med drugim uporabiti za nakup razpoložljivega streliva na svetovnem trgu pri skupnem viru, da bi zadostili potrebam Ukrajine; poziva vlade držav članic, naj nemudoma začnejo dialog z obrambnimi podjetji, da bi zagotovile, da bosta proizvodnja in dobava, zlasti streliva, granat in izstrelkov, Ukrajini imeli prednost pred naročili iz drugih tretjih držav; poziva EU in njene države članice, naj preučijo možnosti za skupna podjetja in tesno sodelovanje z obrambno industrijo iz podobno mislečih tretjih držav, da bi Ukrajini dobavili potrebno strelivo; poziva zlasti največje države članice z velikimi zmogljivostmi obrambne industrije, naj znatno in nujno povečajo vojaško pomoč Ukrajini; poziva predstavniški dom ZDA, naj brez nadaljnjega odlašanja sprejme sveženj vojaške pomoči za Ukrajino;

12.poziva EU in njene države članice, naj izpolnijo zaveze iz versajske izjave iz leta 2022 in pospešijo celovito izvajanje strateškega kompasa s krepitvijo evropskega vojaškega sodelovanja na ravni industrije in oboroženih sil, da bi EU postala močnejša in sposobnejša pri zagotavljanju varnosti ter bila pri tem interoperabilna in se dopolnjevala z Natom; pozdravlja povečana proračunska sredstva in naložbe, ki jih države članice in institucije EU namenjajo obrambi, ter poziva, naj se povečajo njihova ciljno usmerjena poraba, skupna javna naročila in skupne naložbe v raziskave in razvoj na področju obrambe; poudarja, da je treba med procesom za članstvo v EU sprejeti konkretne ukrepe, da se Ukrajina vključi v politike in programe EU na področju obrambe in kibernetske varnosti;

13.pozdravlja podpis varnostnih sporazumov med Ukrajino ter Združenim kraljestvom, Nemčijo, Francijo, Dansko in Italijo v skladu s skupno izjavo skupine G7 o podpori Ukrajini ter poziva druge enako misleče partnerje, naj temu sledijo; poudarja, da teh varnostnih sporazumov ni mogoče obravnavati kot nadomestilo za prihodnje članstvo v Natu; pozdravlja napredek pri praktičnih podrobnostih in finančni zgornji meji za nov sklad za pomoč Ukrajini v okviru evropskega mirovnega instrumenta, s čimer naj bi podprli dobavo vojaške opreme Ukrajini prek skupnih evropskih pobud za javna naročila;

14.ponovno poudarja, da podpira formulo za mir, ki jo je predstavil ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski; meni, da gre za celovit načrt za ponovno vzpostavitev ozemeljske celovitosti Ukrajine; želi spomniti, da je bilo 10 točk načrta izraženih v resoluciji generalne skupščine OZN ES-11/6 z dne 23. februarja 2023 o načelih Ustanovne listine Združenih narodov, na katerih temelji celovit, pravičen in trajen mir v Ukrajini;

15.ponovno poziva Komisijo, podpredsednika/visokega predstavnika in države članice, naj sodelujejo z Ukrajino in mednarodno skupnostjo pri ustanovitvi posebnega sodišča za preiskovanje in pregon kaznivega dejanja agresije, ki so ga proti Ukrajini zagrešili ruski voditelji in njihovi zavezniki, na primer režim v Belorusiji; pozdravlja ustanovitev mednarodnega centra v Haagu, pristojnega za kazenski pregon kaznivega dejanja agresije v Ukrajini;

16.v celoti podpira preiskavo, ki jo vodi tožilec Mednarodnega kazenskega sodišča o razmerah v Ukrajini na podlagi domnevnih vojnih hudodelstev, hudodelstev zoper človečnost in genocida; poziva Ukrajino, naj ratificira Rimski statut Mednarodnega kazenskega sodišča in njegove spremembe ter naj uradno postane njegova članica, da bi podprla mednarodna prizadevanja za ugotavljanje odgovornosti za huda mednarodna kazniva dejanja; poziva EU, naj nadaljuje diplomatska prizadevanja za ratifikacijo Rimskega statuta in vseh njegovih sprememb po vsem svetu;

17.izraža grozo zaradi dejstva, da je ruska vojaška agresija proti Ukrajini povzročila obsežno razselitev otrok, ki je med največjimi po drugi svetovni vojni; opozarja, da so bili ukrajinski otroci zaradi obsežnega namernega napadanja civilne infrastrukture resno prikrajšani za dostop do osnovnih storitev, kot sta izobraževanje in zdravstveno varstvo, zlasti pa podpora za duševno zdravje;

18.znova poudarja, da nadaljnje prisilno premeščanje in deportacija ukrajinskih otrok, tudi tistih iz institucij, v Rusijo in Belorusijo, kjer jih prisilno posvojijo ruske družine, kršita ukrajinsko in mednarodno pravo; poudarja, da gre v skladu s členom II Konvencije o preprečevanju in kaznovanju zločina genocida pri prisilni premestitvi otrok določene skupine v drugo skupino za zločin genocida; zahteva, da ruske in beloruske oblasti poskrbijo za takojšnjo vrnitev vseh ukrajinskih otrok; izraža pohvalo prizadevanjem lokalnih ukrajinskih organizacij, ki staršem in družinam nudijo individualno podporo pri iskanju njihovih otrok in boju za njihovo varno vrnitev;

19.ponovno obsoja prisilno deportacijo ukrajinskih civilistov v Rusijo, na ozemlja Ukrajine, ki jih je začasno zasedla Rusija, in v Belorusijo; poziva vse države in mednarodne organizacije, naj od Rusije zahtevajo, da vrne vse prisilno deportirane in nezakonito zaprte ukrajinske civiliste, zlasti otroke, vključno s posmrtnimi ostanki vseh, ki so umrli v ujetništvu; poziva EU in njene države članice, naj odločneje iščejo mehanizme za hitrejšo izpustitev ukrajinskih civilistov, ki jih je Rusija nezakonito pridržala, tudi prek mehanizmov OZN;

20.obžaluje, da se direktiva o začasni zaščiti razlaga tako ozko, da številne ženske, ki so pobegnile pred rusko vojaško agresijo, ne morejo dostopati do splava ali drugega zdravljenja v okviru spolnega in reproduktivnega zdravja, vključno z zdravljenjem po spolnih zlorabah; je zgrožen nad dejstvom, da so se zato številne ženske prisiljene vrniti v vojne razmere v Ukrajini, da bi imele dostop do storitev na področju spolnega in reproduktivnega zdravja in pravic ter reproduktivne oskrbe; poziva Komisijo, naj pregleda direktivo, da bi zagotovila, da bodo vse države članice dolžne nuditi enako oskrbo, kot bi jo sicer lahko prejele ženske v Ukrajini;

21.obsoja namero Rusije, da od 15. do 17. marca 2024 izvede predsedniške volitve na začasno zasedenih ozemljih Ukrajine, ter poudarja, da rezultatov teh nezakonitih volitev ne bo priznal;

22.znova poziva k inovativni, dopolnjujoči in prožni izmenjavi med sedanjimi prizadevanji za izvajanje veljavnega pridružitvenega sporazuma in procesom pristopnih pogajanj, s čimer bi Ukrajini omogočili postopno vključevanje v enotni trg EU in panožne programe, med drugim tudi dostop do sredstev EU na ustreznih področjih, tako da bi bili Ukrajinci deležni prednosti pristopa k EU v celotnem procesu, in to ne šele po dejanskem pristopu; pozdravlja uspešne ukrepe Ukrajine, s katerimi je ponovno odprla črnomorsko pot, da bi ukrajinsko žito lahko doseglo tradicionalne trge; poziva ustrezne mednarodne deležnike, naj poskrbijo, da bodo ti dosežki ostali trajni, kot tudi svoboda plovbe v Črnem morju v komercialne namene; podpira predlog Komisije, da se podaljša opustitev uvoznih dajatev in kvot za ukrajinski izvoz v EU; poziva Komisijo, naj obravnava vsa poročila o motnjah na trgu zaradi ruske vojaške agresije proti Ukrajini in trgovinskih koristi, ki so bile priznane Ukrajini; poziva Komisijo in države članice, naj rešijo vprašanje vzrokov za enostranske ukrepe, kot je zapiranje meja, da vzpostavijo učinkovite ukrepe za spremljanje tranzita ukrajinskih kmetijskih proizvodov in uvedejo ukrepe za blažitev posledic za evropske kmete, katerih razumni protesti in zahteve postajajo tarča zlorabe ruskih dezinformacij; poziva EU, njene države članice, Organizacijo za prehrano in kmetijstvo, Svetovno trgovinsko organizacijo, Organizacijo za gospodarsko sodelovanje in razvoj ter druge akterje, naj pokažejo večjo solidarnost in stabilizirajo trg z žitom; poziva EU in njene države članice, naj ustavijo uvoz in tranzit ruskega žita in žita, ukradenega iz Ukrajine, prek ozemlja EU;

23.poudarja, da je ruska vojaška agresija korenito spremenila geopolitične razmere v Evropi in zunaj nje ter ogroža njeno varnostno arhitekturo, nanjo pa da se je treba odzvati z drznimi, pogumnimi in celovitimi političnimi, varnostnimi in finančnimi odločitvami EU;

24.pozdravlja odločitev Evropskega sveta, da začne pristopna pogajanja z Ukrajino, ko bodo izpolnjena priporočila Komisije; verjame, da je članstvo Ukrajine v EU geostrateška naložba v združeno in močno Evropo ter da izkazuje vodstvo, odločnost in vizijo;

25.poziva Svet in Komisijo, naj določita jasno pot za pristopna pogajanja s poudarkom na zagotavljanju oprijemljivih koristi za ukrajinsko družbo in državljane že od začetka procesa; poziva Svet, naj Komisiji naloži, da nemudoma predloži predloge za ustrezen pogajalski okvir in ga sprejme, ko bodo sprejeti ustrezni ukrepi, določeni v ustreznih priporočilih Komisije z dne 8. novembra 2023;

26.želi spomniti, da bo pristopni proces k EU temeljil na dosežkih in da je v metodologiji širitve poudarek na ključnih področjih spoštovanja pravne države, temeljnih vrednot, človekovih pravic, demokracije in boja proti korupciji; meni, da je pristopni proces, ki temelji na dosežkih, v najboljšem interesu Ukrajine in EU; spodbuja EU in njene države članice, naj Ukrajini zagotovijo večjo podporo in pomoč na njeni poti do pristopa k EU, vključno s tehničnim strokovnim znanjem, gradnjo zmogljivosti in institucionalnimi reformami, ki so potrebne za izpolnitev meril za članstvo;

27.poziva ukrajinsko vlado, naj nadaljuje krepitev lokalne samouprave, tj. reformo, ki je bila deležna znatne nacionalne in mednarodne podpore, in naj uspeh decentralizacijske reforme vključi v splošno strukturo procesov sanacije, okrevanja in obnove države; ponavlja svoje stališče, da morajo biti predstavniki lokalne samouprave in civilne družbe v Ukrajini dejavno vključeni v proces okrevanja in obnove ter da mora ta proces izpolnjevati najvišje standarde preglednosti in odgovornosti;

28.pozdravlja načelni dogovor institucij EU o vzpostavitvi instrumenta za Ukrajino, s katerim se bo državi priskrbela predvidljiva finančna pomoč, in poziva k njegovi hitri uporabi; poudarja okrepljeno vlogo ukrajinskega parlamenta, podnacionalnih subjektov in civilne družbe kot ustreznih partnerjev izvršne oblasti pri določanju prednostnih nalog, ki se bodo financirale prek načrta za Ukrajino, in poudarja, da se s tem povečujeta tudi nadzor nad instrumentom in njegovo spremljanje; izpostavlja, da najnovejša hitra ocena Svetovne banke glede škode in potreb v naslednjem desetletju znaša vsaj 452,8 milijarde EUR za okrevanje in obnovo Ukrajine; zato poudarja, da sredstva, predvidena v okviru instrumenta za Ukrajino, ne bodo zadoščala, ter poziva EU in države članice, naj se zavežejo dodatnemu dolgoročnemu financiranju Ukrajine, zlasti glede na to, da ameriški kongres še vedno blokira najnovejši sveženj pomoči ZDA za Ukrajino;

29.poziva EU, države članice in podobno misleče partnerje, naj zagotovijo celovito in usklajeno politično, gospodarsko, tehnično in humanitarno pomoč za podporo trajnostni in vključujoči povojni obnovi in okrevanju Ukrajine, s posebnim poudarkom na obnovi osnovne infrastrukture, zdravstvenega varstva, izobraževanja in socialnih storitev; meni, da je treba pri obnovi Ukrajine dati prednost blaginji ukrajinskega ljudstva pred dajanjem prednosti oligarhom in dobičkom podjetij; poziva EU in države članice, naj še naprej ponujajo zdravljenje in rehabilitacijo, vključno s psihološko podporo, ranjenim in žalujočim ukrajinskim vojakom in civilistom; poziva k stalni pozornosti in večji podpori za odstranjevanje min v Ukrajini ter k dolgoročnemu programu odstranjevanja min;

30.poudarja, da je treba Ukrajini pomagati pri ponovni vzpostavitvi razmer, ki bodo njenemu ljudstvu omogočile, da ponovno zaživijo varno in uspešno gospodarsko in družbeno življenje ter si opomorejo od hudih posledic vojne za duševno zdravje, da se notranje razseljene osebe in begunci vrnejo na svoje domove, zlasti pa, da mlajše generacije te države razvijejo osebne, izobraževalne in podjetniške projekte; poleg tega poudarja, da je treba upoštevati pomisleke, potrebe in strokovno znanje notranje razseljenih oseb in beguncev v procesu okrevanja in obnove, saj bo njihova ponovna vključitev v lokalne skupnosti ključnega pomena za krepitev družbene in institucionalne odpornosti ter enotnosti Ukrajine;

31.poziva Svet, naj ohrani in razširi politiko sankcij proti Rusiji in Belorusiji, obenem pa naj spremlja, pregleduje in povečuje njeno učinkovitost in učinek; poziva Komisijo in države članice, naj poskrbijo za hitro izvajanje in dosledno izvrševanje vseh trinajstih svežnjev sankcij; poziva Komisijo, naj izvede oceno učinka o uspešnosti sankcij pri oviranju ruske vojne in o izogibanju sankcijam; želi spomniti, da EU pripravlja zakonodajo, v kateri bo kršitev omejevalnih ukrepov opredeljena kot kaznivo dejanje; ponovno poziva Komisijo, ESZD in države članice, naj razvijejo mehanizem za preprečevanje izogibanja sankcijam;

32.vztraja, da je treba prepovedati ruski uran in metalurški uvoz v EU, pa tudi sodelovanje z ruskim jedrskim sektorjem in zlasti podjetjem Rosatom; poziva k takojšnjemu in popolnemu embargu na ruski uvoz kmetijskih in ribiških proizvodov ter fosilnih goriv in utekočinjenega zemeljskega plina, ki se po morju prenašajo po plinovodih, v EU ter k nadaljnjemu znižanju cenovne kapice za ruske naftne derivate v sodelovanju s partnerji skupine G7, da bi ustavili financiranje ruske vojne s sredstvi EU; poleg tega poziva k uvedbi kazenskih ukrepov proti ruski „floti v senci“, ki z nezanesljivimi plovili po vodah EU in mednarodnih vodah prevaža nafto brez zavarovanja, ter k sankcijam proti podjetjem iz Kitajske in drugih držav, ki Rusiji pomagajo pri izogibanju sankcijam; pozivi k razširitvi sedanjega režima izdajanja dovoljenj za vojaško opremo in blago z dvojno rabo na veliko večjo skupino blaga, pomembnega za vojno, vključno z digitalnimi komponentami; poziva, naj se sankcije proti Belorusiji v celoti uskladijo s sankcijami proti Rusiji; poziva, naj se na globalni režim sankcij EU na področju človekovih pravic in druge sezname sankcij vključijo še druge osebe, ki jih je opredelila fundacija Alekseja Navalnega za boj proti korupciji;

33.obsoja vse države, ki Rusiji dobavljajo vojaško opremo in ji pomagajo pri izogibanju učinkom sankcij, uvedenih zoper njo, ter poziva EU, naj strogo preganja podjetja, združenja in posameznike, ki sodelujejo pri izogibanju sankcijam; poziva EU, države članice in zaveznice, naj povečajo učinkovitost že uvedenih sankcij, sprejmejo nujne ukrepe, s katerimi bi preprečili vse poskuse izogibanja tem sankcijam, in vzpostavijo mehanizem sekundarnih sankcij, s katerim bi odpravili morebitne vrzeli;

34.opozarja podjetja, posameznike, finančne institucije in druge, ki delujejo v Ruski federaciji ali na območjih, ki jih zaseda v Ukrajini, ali imajo vrednostne verige, povezane z njimi, vključno z vlagatelji, svetovalci, nevladnimi organizacijami in ponudniki storitev primerne skrbnosti, da se bodo morali zaradi svojih poslovnih dejavnosti in odnosov z Rusijo spoprijeti z znatnimi operativnimi, pravnimi in gospodarskimi tveganji ter tveganji za ugled; poziva države članice, naj sprejmejo posebne ukrepe, s katerimi bodo preprečile, da bi napredni tehnološki proizvodi, ki se izvažajo v tretje države, prišli v Rusijo;

35.vztraja, da bi bilo treba izogibanje omejevalnim ukrepom Unije, vključno s prenosom blaga v namembni kraj, za katerega veljajo omejitev glede uvoza, izvoza, prodaje, nakupa, prenosa, tranzita ali prevoza, opredeliti kot kaznivo dejanje na ravni EU; poudarja, da je za izvrševanje sankcij ključnega pomena, da EU hitro inkriminira neposredne kršitve sankcij, tudi kadar so storjene iz hude malomarnosti, pa tudi posredne kršitve sankcij z izogibanjem omejevalnim ukrepom Unije; pozdravlja nedavno doseženi načelni dogovor med institucijami EU o novih pravilih, ki inkriminirajo kršitev sankcij EU;

36.obsoja rusko prakso blokiranja ukrepov na ravni OZN, katerih cilj je Rusiji pripisati odgovornost za vojaško agresijo v Ukrajini; poziva EU in njene države članice, naj sprejmejo dodatne ukrepe za mednarodno osamitev Rusije, tudi kar zadeva njeno članstvo v mednarodnih organizacijah in organih, kot je varnostni svet OZN;

37.poudarja, da je treba nujno oblikovati trdno pravno ureditev, ki bo omogočala zaplembo ruskega premoženja v državni lasti, ki ga je zamrznila EU, in njegovo uporabo za odpravo različnih posledic ruske agresije proti Ukrajini, vključno z obnovo države, ter odškodnino žrtvam ruske agresije, s čimer bi okrepili odpornost Ukrajine; poudarja svoje prepričanje, da mora Rusija po koncu vojne plačati odškodnino, ki ji je bila naložena, da bi znatno prispevala k obnovi Ukrajine; pozdravlja vzpostavitev registra škode, ki jo je povzročila ruska agresija, saj je to prvi korak k uvedbi mednarodnega odškodninskega mehanizma; zato pozdravlja odločitev Sveta, da kot prvi korak rezervira izredne prihodke iz sredstev in rezerv ruske centralne banke, ki so bili imobilizirani zaradi sankcij EU, kar bo omogočilo, da se uporabijo za finančni prispevek k podpori EU za okrevanje in obnovo Ukrajine v okviru instrumenta za Ukrajino;

38.ponovno izraža zaskrbljenost zaradi razmer v jedrski elektrarni Zaporožje, ki jo nezakonito nadzoruje Rusija; podpira prizadevanja za ohranitev stalne prisotnosti Mednarodne agencije za atomsko energijo v jedrski elektrarni Zaporožje; opozarja in obsoja dejanja Rusije, ki so močno škodovala okolju v Ukrajini, vključno z uničenjem jezu Kahovka, sečnjo ukrajinskih gozdov, obsežnim rudarjenjem ter onesnaženjem zraka in vodnih virov; ponovno izraža globoko zaskrbljenost zaradi obsežnega dolgoročnega vpliva vojne na okolje; poudarja, da je treba vzpostaviti sistem za evidentiranje in ocenjevanje okoljske škode, ki jo je povzročila Rusija, ter pripraviti pravno podlago za odgovornost Rusije za ta kazniva dejanja;

39.odločno obsoja rusko izkoreninjanje, uničevanje in plenjenje ukrajinskih kulturnih artefaktov, kot so cerkve, umetniška dela, muzeji in univerze; je seznanjen s škodo, ki je bila po Unescovih podatkih od začetka obsežne invazije povzročena na 341 objektih, vključno s 126 verskimi objekti, 150 stavbami zgodovinskega in/ali umetniškega pomena, 31 muzeji, 19 spomeniki, 14 knjižnicami in enim arhivom; ponovno poudarja, da lahko namerno uničevanje in plenjenje ukrajinske kulturne dediščine pomeni vojno hudodelstvo;

40.poziva EU in njene države članice, naj delujejo strateško in se proaktivno zoperstavijo hibridnim grožnjam, okrepijo strateško komuniciranje EU ter preprečijo vmešavanje Rusije v politične, volilne in druge demokratične procese v Ukrajini in EU, zlasti zlonamerna dejanja, katerih cilj je manipuliranje z javnim mnenjem in spodkopavanje evropskega povezovanja, zlasti zaradi prihodnjih evropskih volitev; poziva Komisijo, ESZD in države članice, naj predložijo ustrezne informacije o vzajemnih koristih in priložnostih širitve tako v Ukrajini kot v državah članicah, da bi dodatno povečale podporo in poglobile razumevanje pristopnega procesa;

41.obsoja umor Maksima Kuzminova v Španiji; poziva države članice, naj se nemudoma in odločno odzovejo na razdiralne ukrepe, ki jih ruske obveščevalne službe izvajajo na ozemlju EU; priporoča, naj države članice tesneje sodelujejo na področju protiobveščevalnih dejavnosti in pri izmenjavi informacij;

42.izraža zaskrbljenost zaradi omejitve potovanj poslancev ukrajinskega parlamenta v tujino; meni, da bi se to lahko štelo za splošno omejevanje politične dejavnosti izvoljenih poslancev, zlasti tistih, ki zastopajo opozicijo; je trdno prepričan, da med vojno ne bi smeli zanemariti nobenega političnega vira, ki lahko zastopa ukrajinske interese v katerem koli mednarodnem forumu;

43.izredno ceni nenehno in neutrudno delo lokalnega osebja delegacije EU v Ukrajini v razmerah, ki so zanje in za njihove svojce še vedno zelo težke; poziva ESZD in Komisijo, naj za lokalno osebje delegacije EU sprejmeta načrte za izredne razmere in začasne rešitve, vključno z delom na daljavo in prožnimi delovnimi ureditvami ter začasnimi rešitvami za premestitev, ki bi ustrezale dejanskim potrebam in izzivom teh uslužbencev; poleg tega poudarja, kako pomembno je ustrezno poskrbeti za duševno zdravje osebja delegacije EU;

44.naroči svoji predsednici, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, podpredsedniku Komisije/visokemu predstavniku Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, vladam in parlamentom držav članic, ukrajinskemu predsedniku, vladi in parlamentu, Organizaciji združenih narodov ter ruskim in beloruskim oblastem.