P9_TA(2024)0120Tesnejše povezovanje EU glede na prihodnjo širitevResolucija Evropskega parlamenta z dne 29. februarja 2024 o tesnejšem povezovanju EU glede na prihodnjo širitev (2023/2114(INI))Evropski parlament,

–ob upoštevanju Pogodbe o Evropski uniji (PEU), zlasti njenih členov 5(3), 48 in 49,

–ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–ob upoštevanju sklepov Sveta iz decembra 2006 in iz marca 2020 ter sklepov predsedstva Evropskega sveta v Københavnu 21. in 22. junija 1993, znanih tudi kot københavnska merila,

–ob upoštevanju svoje resolucije z dne 13. decembra 2023 o 30. obletnici københavnskih meril, ki dodatno spodbuja širitveno politiko EU Sprejeta besedila, P9_TA(2023)0471.,

–ob upoštevanju Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin in Listine Evropske unije o temeljnih pravicah,

–ob upoštevanju manifesta z otoka Ventotene,

–ob upoštevanju svojega priporočila z dne 23. novembra 2022 Svetu, Komisiji in podpredsedniku Komisije/visokemu predstavniku Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko o novi strategiji EU za širitev UL C 167, 11.5.2023, str. 105.,

–ob upoštevanju mnenja Odbora regij z dne 5. in 6. julija 2022 o širitvenem svežnju Komisije za leto 2022 ter izjave predsednika Odbora regij z dne 8. novembra 2023 o širitvenem svežnju Komisije za leto 2023,

–ob upoštevanju poročila Komisije z dne 9. februarja 2022 z naslovom Kohezija v Evropi do leta 2050,

–ob upoštevanju sklepov Evropskega sveta z dne 23. in 24. junija 2022, 29. in 30. junija 2023, 26. in 27. oktobra 2023 ter 14. in 15. decembra 2023,

–ob upoštevanju analitičnih poročil Komisije z dne 2. februarja 2023 o uskladitvi Ukrajine (SWD(2023)0030), Moldavije (SWD(2023)0032) in Gruzije (SWD(2023)0031) s pravnim redom EU,

–ob upoštevanju skupnega sporočila Komisije Evropskemu svetu z dne 29. novembra 2023 o stanju političnih, gospodarskih in trgovinskih odnosov med EU in Turčijo (JOIN(2023)0050),

–ob upoštevanju sklepov Sveta za splošne zadeve z dne 29. in 30. aprila 1997 o uporabi pogojenosti za razvoj skladne strategije EU za odnose z državami v tej regiji,

–ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o tej zadevi, zlasti resolucije z dne 24. oktobra 2019 o začetku pristopnih pogajanj s Severno Makedonijo in Albanijo UL C 202, 28.5.2021, str. 86., ter svojih resolucij o poročilih Komisije za leto 2022 o Kosovu UL C, C/2023/1066, 15.12.2023, ELI: http://data.europa.eu/eli/C/2023/1066/oj., Srbiji UL C, C/2023/1065, 15.12.2023, ELI: http://data.europa.eu/eli/C/2023/1065/oj., Albaniji Sprejeta besedila, P9_TA(2023)0285., Bosni in Hercegovini Sprejeta besedila, P9_TA(2023)0284., Severni Makedoniji UL C 479, 16.12.2022, str. 33. in Črni gori UL C 32, 27.1.2023, str. 63.,

–ob upoštevanju svojega priporočila z dne 19. junija 2020 Svetu, Komisiji in podpredsedniku Komisije/visokemu predstavniku Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko o Zahodnem Balkanu po vrhu leta 2020 UL C 362, 8.9.2021, str. 129.,

–ob upoštevanju sklepov Evropskega sveta z dne 19. in 20. junija 2003 ter solunske agende za Zahodni Balkan,

–ob upoštevanju pridružitvenih sporazumov EU z Albanijo UL L 107, 28.4.2009, str. 166., Bosno in Hercegovino UL L 164, 30.6.2015, str. 2., Gruzijo UL L 261, 30.8.2014, str. 4., Kosovom, Republiko Moldavijo UL L 260, 30.8.2014, str. 4., Črno goro, Severno Makedonijo UL L 84, 20.3.2004, str. 13., Srbijo, Turčijo UL L 361, 31.12.1977, str. 29. in Ukrajino UL L 161, 29.5.2014, str. 3.,

–ob upoštevanju predloga uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi instrumenta za reformo in rast Zahodnega Balkana (COM(2023)0692),

–ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 5. februarja 2020 z naslovom Okrepitev pristopnega procesa – verodostojna perspektiva EU za Zahodni Balkan (COM(2020)0057) in strategije Komisije za verodostojno širitveno perspektivo in okrepljeno sodelovanje EU z Zahodnim Balkanom iz februarja 2018,

–ob upoštevanju svoje resolucije z dne 23. junija 2022 o statusu držav kandidatk za Ukrajino, Republiko Moldavijo in Gruzijo,

–ob upoštevanju svoje resolucije z dne 5. oktobra 2023 o pregledu napredka Moldavije na poti do pridružitve EU Sprejeta besedila, P9_TA(2023)0357.,

–ob upoštevanju posebnega poročila Evropskega računskega sodišča 01/2022 z dne 10. januarja 2022 z naslovom Podpora EU pravni državi na Zahodnem Balkanu: kljub prizadevanjem temeljne težave še vedno obstajajo,

–ob upoštevanju širitvenega svežnja Evropske komisije za leto 2022 z dne 12. oktobra 2022,

–ob upoštevanju sporočila o širitveni politiki EU za leto 2023 v zvezi s širitvenim svežnjem, ki ga je Evropska komisija sprejela 8. novembra 2023 (COM(2023)0690),

–ob upoštevanju Uredbe (EU) 2021/1529 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. septembra 2021 o vzpostavitvi instrumenta za predpristopno pomoč (IPA III) UL L 330, 20.9.2021, str. 1.,

–ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 10. julija 2014 o večji preglednosti in odprtosti v pristopnem procesu k Evropski uniji REX/401-EESC-2014- 1609.,

–ob upoštevanju svojih resoluciji z dne 16. februarja 2017 o boljšem delovanju Evropske unije z izkoriščanjem potenciala Lizbonske pogodbe UL C 252, 18.7.2018, str. 215. in z dne 11. julija 2023 premostitvenih klavzul v Pogodbah EU Sprejeta besedila, P9_TA(2023)0269.,

–ob upoštevanju poročila z dne 9. maja 2022 o končnem izidu Konference o prihodnosti Evrope z dne 9. maja 2022 in resolucije z dne 4. maja 2022 o nadaljnjih ukrepih glede Konference o prihodnosti Evrope UL C 465, 6.12.2022, str. 109.,

–ob upoštevanju svojih resolucij z dne 9. junija 2022 o pozivu k sklicu konvencije za revizijo temeljnih pogodb UL C 493, 27.12.2022, str. 130. in z dne 22. novembra 2023 o predlogih Evropskega parlamenta za spremembo Pogodb Sprejeta besedila, P9_TA(2023)0427. ter uporabe člena 48 PEU, s čimer Evropski svet poziva, naj se dogovori o sklicu konvencije za reformo Pogodb,

–ob upoštevanju člena 54 Poslovnika,

–ob upoštevanju poročila Odbora za zunanje zadeve in Odbora za ustavne zadeve (A9-0015/2024),

A.ker ima devet od desetih držav, ki si prizadevajo za vstop v EU, status kandidatke, nekatere med njimi že več let; ker so te države kandidatke na različnih stopnjah pristopnega procesa in pogajanj;

B.ker se je Evropski svet na podlagi priporočil Komisije iz širitvenega svežnja za leto 2023 14. decembra 2023 odločil, da Gruziji podeli status kandidatke in začne pristopna pogajanja z Ukrajino, Republiko Moldavijo ter Bosno in Hercegovino, ko bo dosežena potrebna stopnja izpolnjevanja meril za članstvo;

C.ker je zaradi ruske vojaške agresije proti Ukrajini in drugih sedanjih geopolitičnih izzivov širitev Evropske unije dobila nov geostrateški pomen; ker so stabilnost, varnost in demokratična odpornost Zahodnega Balkana in vzhodnega sosedstva neločljivo povezane s stabilnostjo, varnostjo in demokratično odpornostjo EU;

D.ker je širitev moralna in zgodovinska zaveza ter strateška geopolitična prednostna naloga, ki predstavlja geostrateško naložbo v prihodnost, ki bo prispevala k miru, stabilnosti, varnosti, demokraciji, enotnosti, boju proti podnebnim spremembam ter zagotavljanju blaginje in blaginje na evropski celini; ker varnost EU temelji tudi na njeni zmožnosti, da brani, zagotavlja in si prizadeva za mir, demokracijo, pravno državo, človekove pravice in temeljne vrednote; ker lahko širitev obojestransko koristi tako obstoječim kot prihodnjim državam članicam in njihovim državljanom, če so izpolnjeni ustrezni pogoji in zahteve;

E.ker je širitev postala eno najmočnejših političnih in geopolitičnih orodij EU; ker po podatkih Eurobarometra iz junija 2023 večina prebivalstva EU podpira prihodnjo širitev EU; ker so nujno potrebni nov zagon, zaveze in vizija, da bi oživili proces širitve ter poskrbeli za njegovo kontinuiteto, doslednost in učinek; ker je neangažiranost v zadnjih letih ustvarila praznino, s čimer se je odprl prostor za Rusijo in Kitajsko ter druge zunanje akterje; ker je treba vedno spoštovati načelo medsebojnega in lojalnega sodelovanja;

F.ker mora biti pristop k EU vedno postopek, ki temelji na dosežkih in v okviru katerega se vsako kandidatko ocenjuje glede na njene dosežke pri izpolnjevanju københavnskih meril v celoti, tudi glede trajnega popolnega spoštovanja človekovih pravic, vključno s pravicami manjšin, demokracije in pravne države ter temeljnih vrednot EU; ker si je treba prizadevati, da bi čim prej dosegli pozitivne rezultate, in se pri tem izogibati hitrim postopkom ali vnaprej določenim rokom;

G.ker morata imeti stagnacija ali nazadovanje posledice, saj mora celoten pristopni proces temeljiti na poštenih in strogih pogojih;

H.ker pristop k EU zahteva ambiciozen program vključevanja na obeh straneh, v EU in državah kandidatkah; ker so temeljne reforme na področju sodstva, boja proti korupciji, svobode medijev in pluralizma nujne, da bi države kandidatke napredovale na poti k EU;

I.ker bi bilo koristno skupaj z naslednjo širitvijo dokončati članstvo obstoječih držav članic v euroobmočju in schengenskem območju;

J.ker se morajo države Zahodnega Balkana osredotočiti tudi na reševanje sporov, regionalno sodelovanje in spravo; ker v EU ali državah, ki želijo postati države članice, ni prostora za podžigajočo retoriko, zanikanje genocida ali poveličevanje vojnih zločincev s katere koli strani; ker je mogoče resnično spravo, ki je bistvena za cvetoče družbe in uspešno vključevanje, zagotoviti le tako, da se sprijazni s preteklostjo;

K.ker morata procesa širjenja in poglabljanja EU potekati vzporedno, saj se lahko vzajemno krepita, kar povečuje njun učinek in pomembno prispeva k doseganju splošnih ciljev, zaradi katerih je bila EU ustanovljena;

L.ker izziv večje Evropske unije zahteva okrepljeno širitveno politiko, ki bo temeljila na postopnem vključevanju v skupne politike in imela jasne koristi za državljane v celotnem procesu;

M.ker je treba v okviru širitve celostno preučiti pregled sedanjih in prihodnjih evropskih, strukturne reforme, institucionalne spremembe in večletni finančni okvir za obdobje 2028–2034;

N.ker države Zahodnega Balkana že desetletja izražajo svojo odločenost, da se pridružijo EU; ker so voditelji EU 23. in 24. junija 2022 ponovno potrdili, da so popolnoma in nedvoumno zavezani perspektivi članstva EU na Zahodnem Balkanu;

O.ker morajo države kandidatke dokazati, da so zavezane temeljnim vrednotam EU, in tudi uskladitev s politikami in stališči EU, vključno z njeno skupno zunanjo in varnostno politiko (SVZP);

P. ker so nekatere države Zahodnega Balkana v zadnjih letih dosegle visoko stopnjo usklajenosti s SZVP EU, tudi glede sankcij proti Rusiji, uvedenih zaradi ruske vojaške agresije proti Ukrajini; ker so ministri za zunanje zadeve Albanije, Kosova, Črne gore in Severne Makedonije marca 2023 vzpostavili platformo četverice Zahodnega Balkana za 100-odstotno uskladitev s skupno zunanjo in varnostno politiko EU;

Q.ker mora pokazati jasno politično voljo za podporo državam kandidatkam in bi morala znatno okrepiti svojo pogojno tehnično in finančno podporo za temeljne reforme, reševanje dvostranskih sporov, gospodarsko konvergenco in regionalno gospodarsko povezovanje v državah pristopnicah; ker je namen novega načrta Komisije za rast Zahodnega Balkana pospešiti temeljne reforme, okrepiti vključevanje držav v enotni trg EU in spodbuditi gospodarsko povezovanje regije;

R.ker zlonamerni tuji akterji uporabljajo hibridne metode vmešavanja, da bi vplivali na povezovanje EU in ga ovirali;

S.ker je Parlament nedvomno institucija EU, ki najbolj podpira širitev; ker je vloga Parlamenta v celotnem širitvenem procesu še vedno zelo omejena in bi jo bilo treba okrepiti, da bi povečali demokratično legitimnost in odgovornost, tudi pri ocenjevanju vmesnih korakov pristopa, med drugim z rednimi sejami odborov in parlamentarnim nadzorom predpristopnega financiranja, hkrati pa uporabiti obstoječa orodja in instrumente, vključno s programi za podporo demokraciji; ker bi morale biti regionalne in lokalne uprave ter organizacije civilne družbe strukturno vključene v proces širitve in njegov nadzor;

T.ker pomembne pobude, kot je Evropska politična skupnost, ki je že imela tri uradna srečanja, omogočajo politično sodelovanje in prispevajo k regionalnemu dialogu na različnih področjih med EU in drugimi državami, vendar niso alternativa članstvu v EU;

U.ker so pred širitvijo potrebne pomembne reforme, da bi zagotovili učinkovito delovanje razširjene EU in njeno zmogljivost za sprejem novih članic in spodbujanje njihovega uspešnega vključevanja ter za ustrezen odziv na številne izzive, s katerimi se EU trenutno sooča; ker bi to lahko pomenilo pomembne spremembe institucionalnega okvira EU in morebitne rešitve diferenciranega povezovanja, če to dopuščata Pogodbi; ker se o nekaterih od teh rešitev razpravlja že nekaj časa; ker bi morala zato EU pred poglobljeno reformo v okviru morebitne revizije Pogodb v celoti izkoristiti prožnost, ki jo omogoča Lizbonska pogodba;

V.ker se EU srečuje z velikimi izzivi pri učinkovitem kriznem upravljanju, zlasti pri postopkih odločanja, ker sta verodostojnost in sposobnost EU, da ukrepa pravočasno in učinkovito, odvisni od demokratičnega in učinkovitega odločanja, kar še toliko bolj velja v razširjeni EU s 30 ali več državami članicami; ker je jasno, da institucije in mehanizmi odločanja EU, predvsem v Svetu, niso primerni za Unijo z vse večjim številom držav članic; ker sta politična volja in učinkovito odločanje, ki vodita k pravočasnemu in usklajenemu notranjemu in zunanjemu ukrepanju, bistvenega pomena za zaščito interesov EU ter njenega vodilnega geopolitičnega položaja in verodostojnosti na svetovni ravni; ker nedavne težave pri sprejemanju odločitev EU o sankcijah potrjujejo, da je treba opustiti soglasno odločanje; ker je treba temeljito reformo institucionalnega okvira in struktur upravljanja EU s poenostavljenimi, učinkovitejšimi in bolj demokratičnimi postopki odločanja po potrebi izvajati vzporedno s tekočimi pristopnimi pogajanji;

W.ker bi se lahko za takojšen prehod z zahteve po soglasju na glasovanje s kvalificirano večino na določenih političnih področjih uporabile premostitvene klavzule; ker je Parlament sprožil postopek za revizijo Pogodb in Svetu v skladu s členom 48(2) PEU predložil predloge za njuno spremembo; ker je predsednica Komisije v svojem govoru v Evropskem parlamentu 17. januarja 2024 napovedala prihodnjo predstavitev sporočila o reformi Pogodb, ki bo utrlo pot razpravi v Evropskem svetu v bližnji prihodnosti;

X.ker so se Evropski parlament, Svet in Komisija zavezali, da bodo učinkovito nadalje ukrepali v zvezi s sklepi Konference o prihodnosti Evrope; ker so udeleženci Konference o prihodnosti Evrope pozvali EU, naj se dogovori o močni viziji in skupni strategiji za utrditev njene enotnosti in izboljšanje sposobnosti odločanja EU zaradi prihodnje širitve; ker je številne od teh predlogov mogoče uresničiti le, če se spremenita Pogodbi;

Y.ker je nazadovanje demokracije ena največjih groženj, ki pestijo Evropsko unijo, tako znotraj kot zunaj nje;

Z.ker je treba vzporedno z naslednjo širitvijo okrepiti tudi mehanizem za zagotavljanje skladnosti s temeljnimi načeli in vrednotami EU ter pravnim redom Skupnosti; ker bi bilo treba temeljito in objektivno spremljati izvajanje pravnega reda za vsako državo kandidatko;

AA.ker je širitev tako velik finančni izziv za EU, zlasti kar zadeva kohezijsko in kmetijsko politiko ter druge programe in politike EU, kot tudi priložnost, da se EU reformira; ker bi bilo treba sedanje in prihodnje večletne finančne okvire pregledati, ponovno določiti prednostne naloge, ustrezno oblikovati in znatno okrepiti ter spremeniti njihovo upravljanje, da bi omogočili in podprli obsežnejšo širitev EU, ne da bi pri tem ogrozili podporo, ki jo potrebujejo sedanje države članice; ker je treba to finančno podlago vzpostaviti pred širitvijo;

AB.ker sta obnova in povojno okrevanje Ukrajine dodaten izziv, ki ga je treba obravnavati v širšem okviru mednarodnih prizadevanj;

O strateški razsežnosti širitve

1.pozdravlja željo številnih evropskih držav in njihovih državljanov po vstopu v EU ter priznava njihovo politično voljo in resna prizadevanja za izpolnitev zahtev za članstvo;

2.meni, da je širitev izredno strateško pomembna za EU; poudarja, da je okrepljena širitvena politika postala eno najmočnejših politik in geopolitičnih orodij EU, ki predstavlja geostrateške naložbe v dolgoročen mir, demokracijo, stabilnost, varnost, varstvo podnebja in blaginjo po vsej celini, še posebej pa zaradi ruske vojne agresije proti Ukrajini in drugih skupnih geopolitičnih izzivov, ki zahtevajo dolgoročno politično vizijo in drzne odločitve; poudarja, da mora EU s političnega vidika nujno pokazati svojo zavezanost mednarodnemu redu, ki temelji na pravilih; vztraja, da bo vključitev Ukrajine v zahodne skupne varnostne in obrambne sisteme, glede na velike varnostne izzive, s katerimi se sooča EU, okrepila evropsko varnost;

3.pozdravlja priporočila Komisije v širitvenem svežnju za leto 2023 in tudi sklepe Evropskega sveta o začetku pristopnih pogajanj z Ukrajino in Republiko Moldavijo, o podelitvi statusa kandidatke Gruziji pod pogojem, da bodo sprejeti ustrezni ukrepi iz priporočila Komisije z dne 8. novembra 2023, in o začetku pristopnih pogajanj z Bosno in Hercegovino, ko bo dosežena potrebna stopnja skladnosti z merili za članstvo; poziva Svet, naj Komisiji naloži, da mora nemudoma predložiti predloge za ustrezne pogajalske okvire in jih sprejme, ko bodo sprejeti ustrezni ukrepi iz posameznih priporočil Komisije z dne 8. novembra 2023;

O pristopnih postopkih in vlogi Evropskega parlamenta

4.priznava, da je izpolnjevanje zavez do držav in prebivalcev Albanije, Bosne in Hercegovine, Severne Makedonije, Kosova, Črne gore in Srbije ter Ukrajine, Republike Moldavije in Gruzije za EU zgodovinska priložnost in izziv; priznava pomen evropskega povezovanja teh ključnih partnerjev; priznava tudi pomen regionalnega sodelovanja znotraj posameznih regij vzhodnega partnerstva in Zahodnega Balkana;

5.ponovno poudarja, da v sedanjih okoliščinah ni mogoče nadaljevati pristopnega procesa Turčije k EU; poziva turško vlado, naj odpravi sedanji zastoj in si prizadeva za tesnejše, bolj dinamično in strateško partnerstvo z razvojem realističnega vzporednega okvira sodelovanja, kot je posodobljen pridružitveni sporazum, ter poziva Komisijo, naj preuči možne oblike takšnega okvira; opozarja, da mora vsako izboljšanje odnosov med EU in Turčijo temeljiti na oprijemljivem napredku na področju človekovih pravic, demokracije in spoštljivih sosedskih odnosov;

6.poudarja, da mora pristop k EU vedno temeljiti na dosežkih in da je treba vsako kandidatko ocenjevati glede na njene dosežke v smislu celovitega izpolnjevanja københavnskih meril; poudarja, da pri vrednotah in temeljnih načelih EU ne sme biti bližnjic; poudarja, da bi bilo treba pravno državo, demokratične reforme, svobodo medijev in spoštovanje človekovih pravic, vključno s pravicami manjšin, postaviti v ospredje pristopnega procesa, pri čemer so neodvisnost sodstva, boj proti korupciji in krepitev vloge civilne družbe ključni predpogoji za napredek na poti k članstvu v EU;

7.zahteva, da se izboljšajo učinkoviti mehanizmi spremljanja za zaščito temeljnih vrednot in dobrih finančnih interesov Unije v okviru pristopnih postopkov; v zvezi s tem ponovno poziva k vključitvi držav kandidatk v evropski mehanizem pravne države in z njim povezano letno poročanje, s čimer bi se samodejno aktivirali mehanizmi predpristopnega sodelovanja in preverjanja; podpira namero Komisije, da države pristopnice vključi v poročila o stanju pravne države, in vztraja, da jih je treba vključiti v letna poročila o napredku;

8.spodbuja države, ki se pripravljajo na pristop, naj še naprej odločno izvajajo potrebne reforme ter konkretno in trajno napredujejo, začenši z osnovami procesa pristopa k EU;

9.vztraja, da si je treba nenehno prizadevati za spodbujanje pluralnosti medijev, zaščito pravic novinarjev in svobodo izražanja v vseh državah kandidatkah;

10. opozarja, da je uskladitev s skupno zunanjo in varnostno politiko EU tudi ključen kazalnik popolne zavezanosti temeljnim načelom EU in trajnostnega prihodnjega članstva; poziva vse države kandidatke in potencialne kandidatke, naj najprej hitro in popolnoma uskladijo skupno zunanjo in varnostno politiko, ter ponovno poudarja, da se bo lahko določena država pridružila šele, ko bo usklajena z omejevalnimi ukrepi EU, vključno s sankcijami, uvedenimi v odziv na rusko vojaško agresijo proti Ukrajini;

11.poziva, naj se širitvena strategija EU natančno oceni ter ovrednotijo razlogi za omejen napredek nekaterih držav, ki se pripravljajo na pristop, zlasti na področju pravne države, človekovih pravic in demokracije;

12.meni, da je spremenjena metodologija Komisije, ki bi jo bilo treba posodobiti s pristopnimi procesi Ukrajine, Republike Moldavije in Gruzije, dolgoročni politični okvir, ki usmerja proces širitve;

13.poudarja, da bi moral proces postati bolj postopen in dinamičen, EU pa bi morala določiti konkretne posamezne reformne cilje, časovne načrte in vmesne roke za vsako državo pristopnico, ne sme pa imeti hitrih ali vnaprej določenih rokov za članstvo, saj bi lahko vplivali na celovitost pristopnega procesa; vendar meni, da bi bilo treba naslednjo širitev EU izvesti takoj, ko bodo v državah kandidatkah izpolnjeni vsi pogoji za pristop, hkrati pa bodo sprejete in izvedene potrebne evropske reforme; pričakuje, da bodo prve države kandidatke pripravljene na pridružitev Uniji do konca tega desetletja;

14.vztraja, da je širitev EU skupna odgovornost sedanjih držav in držav, ki si prizadevajo za članstvo; poziva države članice, naj pokažejo jasno in nedvoumno politično zavezanost širitvenemu procesu, ki temelji na objektivnih merilih in se ne zlorablja za reševanje dvostranskih sporov, kar bi bilo treba storiti ločeno od pristopnega procesa; poudarja, da lahko prevelike zamude na poti do polnopravnega članstva v EU negativno vplivajo na javno mnenje in politično zavezanost držav kandidatk;

15.poudarja, da lahko pristopni procesi potekajo reverzibilno in da lahko pristop, ki temelji na dosežkih, v primeru nazadovanja na področju temeljnih vrednot privede tudi do zamrznitve pristopnih pogajanj in se lahko nadaljuje šele po večjem napredku pri reformah; poziva k odločnemu in večjemu spremljanju, poročanju in ocenjevanju reform in napredka, ki so ga države kandidatke dosegle pri vseh pogajalskih poglavjih, pri čemer je treba strateško uporabljati ciljno pogojenost na podlagi jasnih meril napredka, sankcionirati nazadovanje na področju temeljnih načel ali vztrajno stagnacijo reform ter nagrajevati reforme in izpolnjevanje meril z jasnimi časovnimi okviri za pogajanja;

16.poziva Komisijo, naj izboljša doslednost, učinkovitost in preglednost predpristopne pomoči, pri čemer naj se pri dodeljevanju sredstev IPA III jasno odražajo prednostne naloge na temeljnih področjih; poziva še posebej k uvedbi strožjih in bolj izvršljivih pravil o porabi ter k izboljšanju celotnega cikla izplačevanja, izvajanja in nadzora predpristopnega financiranja, pri čemer naj se uporabljajo strogi pogoji, tudi pri izvajanju gospodarskega in naložbenega načrta za vzhodno partnerstvo ter novega načrta za rast za Zahodni Balkan; poziva Komisijo, naj opravi vmesni pregled uredbe IPA III in predlaga uvrstitev Ukrajine, Republike Moldavije in Gruzije na seznam upravičenk, ter jo poziva, naj hitro uresniči priporočila iz posebnega poročila Evropskega računskega sodišča 01/2022;

17.poziva, naj se za reformo Pogodb raziščejo možnosti za nadaljnjo krepitev zaščite pravne države in demokratičnih vrednot Evropske unije pred nazadovanjem za nove in obstoječe države članice, pri tem pa poskrbi, da širitev EU krepi EU in njen enotni trg;

18. poudarja, da morajo biti sredstva EU, namenjena državam, ki se pripravljajo na pristop, v skladu s strateškimi cilji in interesi EU; poziva Komisijo, naj finančno podpre tiste države pristopnice, ki si prizadevajo za dobrososedske odnose, vključujoče regionalno sodelovanje in trajno spravo, med drugim za pregon vojnih zločincev in omogočanje dostopa do resnice, pravice in učinkovitih odškodnin žrtvam vojnih zločinov, kaznivih dejanj zoper človečnost in genocida;

19.poziva države pristopnice, naj izboljšajo pravosodno sodelovanje z EU v kazenskih zadevah iz delovnih dogovorov z Evropskim javnim tožilstvom, da bi olajšale dejansko preiskovanje in pregon zlorabe sredstev EU, tudi z napotitvijo nacionalnih uradnikov za zvezo v Evropsko javno tožilstvo, ter povečale upravno zmogljivost lokalnih uprav;

20.ponavlja svoje stališče o potrebi po večjem, formalnem, strukturiranem in sistematičnem sodelovanju med EU in Svetom Evrope pri podpiranju držav pristopnic pri reformah, s čimer bi zagotovili njihovo skladnost z vsemi priporočili Beneške komisije na njihovi poti k članstvu v EU;

21.meni, da izziv razširjene Unije zahteva okrepljeno širitveno politiko, s katero se bo vzpostavila jasna in postopna pot k članstvu v EU, med drugim s postopnim vključevanjem v skupne politike, kot je enotni trg, za države, ki bodo zaključile pogajanja v določenem poglavju politike ali, ki bodo naredile velik napredek pri reformah na področju EU; ugotavlja, da bi moral napredek omogočiti dostop do evropskih sredstev na določenih področjih, da bi državljanom nudili jasne koristi skozi celoten proces; ugotavlja, da mora to pot spremljati večja tehnična in pogojna finančna pomoč s posebnim poudarkom na izvajanju in izvrševanju zakonov iz pogajalskih sklopov o temeljnih načelih in zunanjih odnosih, predvsem poglavij 23, 24, 30 in 31; poziva Komisijo, naj predstavi podrobne predloge za metodologijo postopnega pristopa, vključno z jasnimi klavzulami za reverzibilnost in pripravljenost; poudarja, da postopno uvajanje držav kandidatk na izbrana področja politik z omejenimi pravicami in obveznostmi nikakor ni nadomestilo ali alternativa polnopravnemu članstvu;

22.priznava pomen pobud, kot je Evropska politična skupnost, ki omogočajo politično sodelovanje in prispevajo k regionalnemu dialogu ter bi lahko olajšale postopno vključevanje držav kandidatk v Unijo in njene politike, niso pa alternativa članstvu v EU;

23.poudarja, da bi bilo koristno imeti ločeno mesto komisarja za širitev;

24.predlaga, da se preuči možnost, da se državam kandidatkam podeli status opazovalk v ustreznih organih in institucijah, tudi v Parlamentu, najprej na podlagi začasne ureditve, če bodo pogajanja dovolj napredovala, še posebej o sklopih o temeljnih načelih in zunanjih odnosih, ter če bodo izpolnile in se dogovorile o vseh pogojih, dokler ne bodo podpisane pristopne pogodbe; v zvezi s tem pozdravlja odločitev Evropskega ekonomsko-socialnega odbora, da bo od leta 2024 vključeval opazovalce iz držav kandidatk;

25.meni, da je za povečanje demokratične legitimnosti in odgovornosti potrebno odločnejše, učinkovitejše in bolj smiselno odločanje in nadzor Evropskega parlamenta nad širitveno politiko EU in njenim financiranjem; vztraja, da je treba povečati vlogo Parlamenta v celotnem pristopnem procesu, tudi med vmesnimi koraki, ki bodo vključevali popoln nadzor napredka držav kandidatk na različnih področjih politike; se zavezuje, da bo izboljšal reden in pregleden dialog in sodelovanje z nacionalnimi parlamenti držav kandidatk kot model za parlamentarni nadzor nad vključevanjem v EU;

26.poudarja, da je treba povečati podporo demokraciji prek obstoječih kanalov in instrumentov, kot so dialog Jeana Monneta, medstrankarski dialog in proces parlamentarnega dialoga;

27.poziva institucije in države članice EU, naj se v celoti vključijo v reformne procese v državah kandidatkah in jih dodatno okrepijo, zlasti njihove upravne zmogljivosti;

28.poudarja, da je treba povečati preglednost, dati moč udeležbi državljanov in tesno vključiti civilno družbo v širitveni proces in njegov nadzor, ter zagotoviti njegovo trajnostno financiranje;

29.poudarja, da se v procesu širitve ne smejo nenamerno ohranjati ali povečevati razlike na podlagi spolne usmerjenosti in spolne identitete; poziva Komisijo in države kandidatke, naj v proces širitve vključijo ukrepe, ki dejavno spodbujajo in zagotavljajo pravice oseb LGBTIQ, kot so razvoj politik, ki odpravljajo diskriminacijo na podlagi spolne usmerjenosti in spolne identitete, večanje sodelovanja oseb LGBTIQ v postopkih odločanja ter spodbujanje vključevanja na političnem, gospodarskem in socialnem področju z dejavnostmi izobraževanja in ozaveščanja; poziva Komisijo in države kandidatke, naj ustrezno spremljajo in ocenjujejo stanje na področju pravic oseb LGBTIQ v državah kandidatkah;

30.meni, da je treba s pristopnim procesom poskrbeti, da bodo države kandidatke povečale svoja prizadevanja za enake pravice invalidov; poudarja, da je treba povečati pritisk na države kandidatke, naj izvajajo reforme za izboljšanje položaja invalidov in povečajo prizadevanja za deinstitucionalizacijo, vključno s prehodom z institucionalne na družinsko in skupnostno oskrbo;

O evropskih institucionalnih in finančnih reformah

31.meni, da bi morali procesi priprave na širitev potekati vzporedno v EU in državah pristopnicah; poudarja, da so nujne evropske institucionalne in finančne reforme za premagovanje trenutnih izzivov in da bi EU lahko sprejemala nove članice in spodbujala njihovo uspešno vključevanje; poziva institucije EU in države članice, naj izvedejo potrebne reforme, da v nasprotnem primeru ne bo upočasnjen pristop novih držav članic; ugotavlja, da so te reforme nujne zato, da se okrepijo EU in njene institucije, da bi spodbudili demokratično legitimnost, dobro upravljanje, funkcionalnost, odgovornost, preglednost in trajnost; poudarja še posebej, da je treba povečati demokratično legitimnost politik EU, tako da se izboljša uveljavljanje pravic Parlamenta do odločanja in nadzora; zato ponovno poziva, naj se Parlamentu podeli splošna in neposredna pravica do zakonodajne pobude;

32.je trdno prepričan, da bi morale evropske institucionalne reforme povečati zmožnost EU za ukrepanje ter vključevati poenostavljene in učinkovitejše postopke odločanja, s čimer bi se oddaljili od soglasja; ponovno poudarja, da bi moralo glasovanje s kvalificirano večino potekati na področjih, kot so varstvo demokracije, človekovih pravic in pravne države, večletni finančni okvir, sankcije in druge ustrezne zunanjepolitične odločitve, kot so začetek pogajanj o pristopu k EU, odprtje in dokončanje posameznih pogajalskih sklopov ter sankcioniranje nazadovanja, vendar z izjemo sklepov o odobritvi vojaških misij ali operacij z izvršilnim mandatom;

33.poziva, naj se pred naslednjo širitvijo okrepita mehanizem za zaščito pravne države ter temeljnih načel in vrednot EU in zmogljivost spremljanja za skladnost z vsemi københavnskimi merili; predlaga, naj se postopek iz člena 7 PEU reformira tako, da bi odpravili soglasno odločanje pri odločitvah Sveta, uvedli jasno časovnico in da bi Sodišče Evropske unije razsojalo v primeru kršitev; poudarja, da bi uvedba glasovanja s kvalificirano večino v tem primeru olajšala proces širitve; poudarja, da je treba še reformirati mehanizem pogojevanja s pravno državo, da bo zajemal in zagotavljal vse temeljne vrednote Unije, kot so opredeljene v členu 2 PEU;

34.meni, da je v primeru polnopravnega članstva diferencirano povezovanje del rešitve za učinkovito in poglobljeno razširjeno EU; vendar pa poudarja, da se o spoštovanju vrednot Unije iz člena 2 PEU ni mogoče pogajati, ne bi smela uporabljati odstopanja ali izvzetja in da bi bilo treba za članstvo v Uniji zahtevati trdno zavezo spoštovanju celotnega prava EU; meni tudi, da je treba vedno zagotoviti široke skupne evropske temelje, ki zajemajo področja, kot so carinska unija, enotni trg in njegove štiri svoboščine, temeljni socialni pravni red ter kmetijska, konkurenčna in trgovinska politika; ugotavlja, da je treba državam članicam, ki želijo pospešiti evropsko povezovanje na več področjih politike, omogočiti, da to storijo tudi zunaj teh skupnih temeljev; poudarja, da bi v tem sistemu diferenciranega povezovanja pri odločanju o vprašanjih s področja skupnih temeljev sodelovale vse države članice, pri sprejemanju odločitev v zvezi s področji poglobljenega povezovanja pa samo tiste države članice, ki bi želele biti udeležene na teh področjih; ugotavlja, da diferencirano povezovanje pomeni tudi diferencirano finančno ureditev;

35.poziva, naj se pred poglobljeno reformo v okviru morebitne revizije Pogodb v celoti izkoristi prožnost, ki jo omogoča Lizbonska pogodba; opozarja, da so številni instrumenti za doseganje prožnosti, kot so premostitvene klavzule, okrepljeno sodelovanje, konstruktivna vzdržanost, stalno strukturirano sodelovanje (PESCO) in mehanizmi izvzetja, mogoče že v sedanjem pravnem okviru EU, kar jasno kažejo izkušnje s schengenskim območjem, enim največjih dosežkov Unije, in euroobmočjem; opozarja, da se je o rešitvah postopnega uvajanja, začasnih odstopanjih in prehodnih obdobjih mogoče pogajati v okviru pristopnih postopkov; poudarja, da uporaba teh mehanizmov prožnosti ne bi smela preprečiti konstruktivnih razprav o reviziji Pogodb, ki jo je podprl Parlament v resoluciji z dne 22. novembra 2023;

36.ugotavlja, da je treba z institucionalnimi reformami pred širitvijo obravnavati tudi posledice širitve za sestavo Parlamenta; opozarja, da je Evropski parlament edina neposredno izvoljena institucija, ki zastopa državljane EU; poudarja, da bi moral Parlament ob zagotavljanju ustrezne demokratične reprezentativnosti ostati v primerni velikosti; kljub temu poudarja, da ni mogoče izključiti razumnega povečanja Parlamenta, namenjenega zadostni demokratični zastopanosti v razširjeni EU: vztraja pri novem sistemu sedežnega reda, ki bi temeljil na stalni matematični formuli, ki bi bila nepristranska, pravična, pregledna in trajna; ponovno poudarja svoje stališče, da bi bilo treba pri sedežnem redu v Evropskem parlamentu upoštevati volilni sistem v Svetu;

37.poudarja, da je treba zaradi širitve hitro spremeniti delovanje in postopek odločanja v Svetu; predlaga, da se pregleda predsedovanje Svetu po sistemu rotacije; ugotavlja, da bi bilo treba znova preučiti tudi način izračuna pragov za glasovanje s kvalificirano večino, da bi se izboljšalo ravnovesje med večjimi in manjšimi državami, in določiti višje pragove za najpomembnejše odločitve; poziva k čim večji preglednosti in celovitosti postopka odločanja Sveta zaradi širitve;

38.ugotavlja, da je treba širitev upoštevati tudi pri sestavi Komisije, in v zvezi s tem opozarja na prožnost, ki jo omogoča Lizbonska pogodba; poudarja, da mora vsaka ponovna ocena prakse imenovanja enega komisarja iz vsake države članice omogočiti geografsko uravnoteženo sestavo Komisije;

39.ponovno poziva, naj se okrepijo instrumenti za sodelovanje državljanov v postopku odločanja EU;

40.poudarja, da je širitev tako velik finančni izziv za EU, zlasti kar zadeva kohezijsko in kmetijsko politiko, kot tudi priložnost, da se EU reformira; opozarja, da je za ta izziv potreben ustrezno oblikovan, pomemben in financiran večletni finančni okvir in učinkovitejši proračun EU, ki bo omogočal Uniji, da prevzame nove naloge ter hkrati še naprej uresničuje obstoječe programe in politične prednostne naloge; nadalje poudarja, da so za spoprijemanje z izzivom širitve potrebni tudi zadostni dodatni novi viri lastnih sredstev; ugotavlja, da se zaradi širitve še dodatno povečujejo druge zahteve po financiranju EU na področjih finančne stabilnosti, strateške avtonomije, zdravja, energije, razogljičenja, prehoda na čisto energijo, varstva okolja, digitalizacije, raziskav, obrambe in varnosti; poudarja, da je treba takšne finančne reforme upoštevati vzporedno s tekočimi pristopnimi pogajanji in jih sprejeti pred širitvijo; zagovarja stališče, da bi bilo treba sedanjo in prihodnjo strukturo večletnega finančnega okvira prestrukturirati in pomembno izboljšati, da bi povečali odpornost; poudarja, da je treba pri pripravi večletnega finančnega okvira za obdobje 2028–2034 upoštevati pristop novih članic;

41.poziva Komisijo in države kandidatke, naj poskrbijo, da bodo mala in srednja podjetja imela posebno vlogo glavnega stebra pri krepitvi industrijskih politik in povečanju zmožnosti držav, da dosežejo pravičen prehod in se prilagodijo tehnološkim izzivom v smeri vključujočega digitalnega prehoda;

42.ponovno poziva Svet, Komisijo in Evropsko službo za zunanje delovanje, naj izboljšajo strateško komuniciranje in prepoznavnost obojestranskih socialno-ekonomskih koristi in izzivov širitve v državah pristopnicah in državah članicah, in sicer z učinkovito strategijo informacijske kampanje v celotnem širitvenem procesu, ki bo pokazala oprijemljive rezultate potekajočega pristopnega procesa in vsakega kroga pogajanj;

43.ponovno poziva k uresničevanju priporočil Posebnega odbora o tujem vmešavanju v vse demokratične procese v Evropski uniji, tudi o dezinformacijah, še posebej z večjimi prizadevanji za boj proti dezinformacijam in preprečevanje tujega zlonamernega vmešavanja in poskusov spodkopavanja demokracije ter oviranja povezovanja EU s sabotažo politične, gospodarske in socialne stabilnosti v državah kandidatkah;

44.poudarja, da sta obnova in povojno okrevanje Ukrajine večdimenzionalen izziv, ki ga je treba obravnavati v širšem okviru mednarodnih prizadevanj; poudarja, da mora financiranje Ukrajine izvirati iz več mednarodnih virov, tudi iz zamrznjenih ruskih sredstev; poudarja tudi, da bodo te naložbe prinašale povezana finančna tveganja, in vztraja, da je treba ta proces pozorno spremljati in ga vključiti v dobro zasnovan in prilagojen zakonodajni okvir, ki bo odporen proti korupciji in goljufijam; zato poziva k hitremu sprejetju uredbe o vzpostavitvi instrumenta za Ukrajino;

45.pozdravlja delo Komisije v zvezi s predširitveno politiko in pregledom financiranja ter poziva k temeljiti oceni učinka, ki ga bodo imele posledice širitve; podpira vzpostavitev učinkovitega mehanizma reševanja sporov in mediacije s podporo EU zunaj okvira širitve, namenjenega spodbujanju sprave in reševanju dvostranskih vprašanj v državah pristopnicah, kar bi pomagalo pri iskanju in izvajanju dokončnih zavezujočih rešitev regionalnih in dvostranskih sporov ter zapuščine preteklosti;

46.poziva, naj se evropske volitve 2024 izkoristijo kot priložnost za razpravo in predstavitev potrebe in koristi procesa poglabljanja in širitve Evropske unije ter nujne evropske politične, institucionalne in finančne reforme;

° °

47.naroči svoji predsednici, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, podpredsedniku Komisije/visokemu predstavniku Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, vladam in parlamentom držav članic ter vladam in parlamentom držav pristopnic.