<?xml version="1.0" encoding="UTF-8" standalone="no"?><SDOCTA xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" STATUS="DEF1" xsi:noNamespaceSchemaLocation="TA.xsd"><IDENT><STRING BOLD="on">P9_TA(2024)0145</STRING></IDENT><TI><STRING BOLD="on">Sprememba Direktive 2008/98/ES o odpadkih</STRING></TI><HIDDEN><STRING HIDDEN="on" ITALIC="on">(A9-0055/2024 - Poročevalka: Anna Zalewska)</STRING></HIDDEN><TXTLST><RESOL><TI><STRING BOLD="on">Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 13. marca 2024 o predlogu direktive Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Direktive 2008/98/ES o odpadkih (COM(2023)0420 – C9-0233/2023 – 2023/0234(COD))</STRING></TI><NOTE>(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)</NOTE><TEXT><PREAMBLE><PRINIT><STRING ITALIC="on">Evropski parlament,</STRING></PRINIT><GRVISA><VISA><P><NO.P>–</NO.P>ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2023)0420),</P></VISA><VISA><P><NO.P>–</NO.P>ob upoštevanju člena 294(2) in člena 192(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C9-0233/2023),</P></VISA><VISA><P><NO.P>–</NO.P>ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,</P></VISA><VISA><P><NO.P>–</NO.P>ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 25. oktobra 2023<FOOTNOTE><FIELD> UL C, C/2024/888, 6.2.2024, ELI: http://data.europa.eu/eli/C/2024/888/oj.</FIELD></FOOTNOTE>,</P></VISA><VISA><P><NO.P>–</NO.P>po posvetovanju z Odborom regij,</P></VISA><VISA><P><NO.P>–</NO.P>ob upoštevanju člena 59 Poslovnika,</P></VISA><VISA><P><NO.P>–</NO.P>ob upoštevanju mnenja Odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja,</P></VISA><VISA><P><NO.P>–</NO.P>ob upoštevanju poročila Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane (A9-0055/2024),</P></VISA></GRVISA></PREAMBLE><DISPOSITIF><ACTLST><ACTION><P><NO.P>1.</NO.P>sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;</P></ACTION><ACTION><P><NO.P>2.</NO.P>poziva Komisijo, naj mu zadevo ponovno predloži, če svoj predlog nadomesti, ga bistveno spremeni ali ga namerava bistveno spremeniti;</P></ACTION><ACTION><P><NO.P>3.</NO.P>naroči svoji predsednici, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu, Komisiji in nacionalnim parlamentom.</P></ACTION></ACTLST></DISPOSITIF></TEXT></RESOL></TXTLST><TXTLST><IDENT><STRING BOLD="on">P9_TC1-COD(2023)0234</STRING></IDENT><TCONSOLID><TI><STRING BOLD="on">Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi 13. marca 2024 z namenom sprejetja Direktive (EU) 2024/... Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Direktive 2008/98/ES o odpadkih</STRING><BRK/></TI><NOTE>(Besedilo velja za EGP)</NOTE><TEXT><PREAMBLE><PRINIT>EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –</PRINIT><GRVISA><VISA><P>ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 192(1) Pogodbe,</P></VISA><VISA><P>ob upoštevanju predloga Evropske komisije,</P></VISA><VISA><P>po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,</P></VISA><VISA><P>ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora<FOOTNOTE><FIELD>UL C , , str. .</FIELD></FOOTNOTE>,</P></VISA><VISA><P>ob upoštevanju mnenja Odbora regij<FOOTNOTE><FIELD>UL C , , str. .</FIELD></FOOTNOTE>,</P></VISA><VISA><P>v skladu z rednim zakonodajnim postopkom,</P></VISA></GRVISA><GRCONS><GRCINIT>ob upoštevanju naslednjega:</GRCINIT><CONS><P><NO.P>(-1)</NO.P>	<STRING BOLD="on"><STRING ITALIC="on">Preprečevanje nastajanja odpadkov in ravnanje z njimi sta v zvezi z vsemi vrstami odpadkov ključni orodji politike za varstvo okolja in zdravja ljudi v Uniji. Glede na to, da države članice želijo, da se njihovi programi preprečevanja nastajanja odpadkov in ravnanja z njimi ves čas izboljšujejo, je bistveno, da se strogo uporablja hierarhija ravnanja z odpadki.</STRING></STRING><STRING BOLD="on"> [Sprememba 1]</STRING></P></CONS><CONS><P><NO.P>(1)</NO.P>Evropski zeleni dogovor in akcijski načrt za krožno gospodarstvo<FOOTNOTE><FIELD>COM(2020)0098 z dne 11. marca 2020.</FIELD></FOOTNOTE> pozivata k okrepljenemu in pospešenemu ukrepanju Unije in držav članic za zagotovitev okoljske in družbene trajnostnosti tekstilnega in živilskega sektorja, saj sta to sektorja, ki zahtevata največ virov in povzročata znatne negativne okoljske zunanje učinke. V navedenih sektorjih <STRING BOLD="on"><STRING ITALIC="on">med drugim </STRING></STRING>finančne in tehnološke vrzeli ovirajo napredek pri prehodu na krožno gospodarstvo in razogljičenje. Živilski in tekstilni sektor sta prvi oziroma četrti sektor na lestvici sektorjev, ki zahtevajo največ virov<FOOTNOTE><FIELD>EU Transition Pathways (Načrti EU za prehod) (europa.eu).</FIELD></FOOTNOTE>, ter ne spoštujeta v celoti temeljnih načel Unije za ravnanje z odpadki, določenih s hierarhijo ravnanja z odpadki, v skladu s katero je treba dati prednost preprečevanju nastajanja odpadkov, čemur sledita priprava za ponovno uporabo in recikliranje. Ti izzivi zahtevajo sistemske rešitve s pristopom celotnega življenjskega kroga<STRING BOLD="on"><STRING ITALIC="on">, pri čemer je treba posebno pozornost nameniti živilskim in tekstilnim izdelkom</STRING></STRING>.<STRING BOLD="on"> [Sprememba 2]</STRING></P></CONS><CONS><P><NO.P>(2)</NO.P>V skladu s strategijo EU za trajnostne in krožne tekstilne izdelke<FOOTNOTE><FIELD>COM(2022)<STRING STRIKE="on"> 141 final</STRING><STRING BOLD="on"><STRING ITALIC="on">0141</STRING></STRING> z dne 30. marca 2022.</FIELD></FOOTNOTE>, so potrebne pomembne spremembe, da bi se oddaljili od trenutno prevladujočega linearnega načina zasnove, proizvodnje, uporabe in odlaganja tekstilnih izdelkov, pri čemer je treba zlasti omejiti hitro modo. <STRING BOLD="on"><STRING ITALIC="on">Vizija strategije za leto 2030 je, da bi lahko potrošniki dlje uporabljali visokokakovostne in cenovno dostopne tekstilne izdelke. </STRING></STRING><STRING STRIKE="on">V navedeni</STRING> <STRING BOLD="on"><STRING ITALIC="on">V tej </STRING></STRING>strategiji je navedeno, da je treba zagotoviti, da proizvajalci prevzamejo odgovornost za odpadke, ki nastanejo iz njihovih izdelkov, predvidena pa je določitev pravil o razširjeni odgovornosti proizvajalca za tekstilne izdelke, usklajenih na ravni Unije, s prilagajanjem pristojbin na podlagi ekoloških vidikov. Določeno je, da je ključni cilj takih pravil ustvariti ekonomijo za zbiranje, sortiranje, ponovno uporabo, pripravo za ponovno uporabo in recikliranje ter spodbujati proizvajalce, da zagotovijo, da so njihovi izdelki zasnovani z upoštevanjem načel krožnosti. Strategija v ta namen določa, da je treba znaten delež prispevkov proizvajalcev v sisteme razširjene odgovornosti proizvajalca nameniti ukrepom za preprečevanje nastajanja odpadkov in pripravi za ponovno uporabo. Podpira tudi potrebo po okrepljenih in bolj inovativnih pristopih k trajnostnemu upravljanju bioloških virov, da bi se povečali krožnost in vrednotenje odpadne hrane ter ponovna uporaba tekstilnih izdelkov na biološki osnovi.<STRING BOLD="on"> [Sprememba 3]</STRING></P></CONS><CONS><P><NO.P>(2a)</NO.P>	<STRING BOLD="on"><STRING ITALIC="on">Iz briefinga Evropske agencije za okolje z naslovom Microplastics from textiles in Europe (Mikroplastika iz tekstilnih izdelkov v Evropi)</STRING></STRING><FOOTNOTE><FIELD><STRING BOLD="on"><STRING ITALIC="on">https://www.eea.europa.eu/publications/microplastics-from-textiles-towards-a</STRING></STRING></FIELD></FOOTNOTE><STRING BOLD="on"><STRING ITALIC="on"> izhaja, da do 35 % svetovnih izpustov mikroplastike v vodne, kopenske in morske ekosisteme izvira iz sintetičnih tekstilnih izdelkov. Plastični odpadki, ki tem vodnim, kopenskim in morskim ekosistemom škodijo, se lahko ustrezno zbirajo, reciklirajo in na koncu dobijo novo funkcijo, s čimer se spodbuja polno krožno gospodarstvo, hkrati pa ozavešča javnost z razširjanjem primerov dobre prakse.</STRING></STRING><STRING BOLD="on"> [Sprememba 4]</STRING></P></CONS><CONS><P><NO.P>(3)</NO.P>Ob upoštevanju negativnih učinkov odpadne hrane so se države članice zavezale, da bodo sprejele ukrepe za spodbujanje preprečevanja in zmanjševanja količine odpadne hrane v skladu z agendo za trajnostni razvoj do leta 2030<STRING BOLD="on"><STRING ITALIC="on"> (zlasti ciljem trajnostnega razvoja 12.3)</STRING></STRING>, ki jo je 25. septembra 2015 sprejela Generalna skupščina Združenih narodov (<STRING STRIKE="on">ZN</STRING><STRING BOLD="on"><STRING ITALIC="on">OZN</STRING></STRING>), zlasti njenim ciljem prepoloviti svetovno količino odpadne hrane na prebivalca v prodaji na drobno in pri potrošnikih ter zmanjšati izgube hrane vzdolž proizvodnih in dobavnih verig, vključno z izgubami po spravilu pridelka, do leta 2030. Navedeni ukrepi so bili namenjeni preprečevanju in zmanjševanju količin odpadne hrane pri primarni pridelavi, predelavi in proizvodnji, prodaji na drobno in drugi distribuciji hrane ter v restavracijah in gostinskih dejavnostih, pa tudi v gospodinjstvih.<STRING BOLD="on"> [Sprememba 5]</STRING></P></CONS><CONS><P><NO.P>(4)</NO.P>Komisija se je po Konferenci o prihodnosti Evrope zavezala, da bo državljanskim forumom omogočila, da pred pripravo nekaterih ključnih predlogov o njih razpravljajo in izdajo priporočila. V tem okviru je bil sklican evropski državljanski forum, ki je potekal od decembra 2022 do februarja 2023, da bi pripravil seznam priporočil<FOOTNOTE><FIELD>Za popoln seznam priporočil glej Prilogo 16 k poročilu o oceni učinka.</FIELD></FOOTNOTE> o tem, kako okrepiti ukrepe za zmanjšanje količine odpadne hrane v Uniji. Ker gospodinjstva ustvarijo več kot polovico odpadne hrane, ki nastane v Uniji, je zlasti pomemben pogled državljanov in državljank na preprečevanje odpadne hrane. Državljani in državljanke so priporočili tri glavna področja ukrepanja, ki vključujejo krepitev sodelovanja v prehranski vrednostni verigi, pobude za živilska podjetja in podporo za spremembo vedenja potrošnikov. Priporočila foruma bodo še naprej podpirala splošni delovni program Komisije v zvezi s preprečevanjem odpadne hrane in se bodo lahko uporabljala kot vodilo za pomoč državam članicam pri doseganju ciljev za zmanjšanje količine odpadne hrane.</P></CONS><CONS><P><NO.P>(5)</NO.P>Z Direktivo 2009/31/ES Evropskega parlamenta in Sveta<FOOTNOTE><FIELD>UL L 140, 5.6.2009, str. 114.</FIELD></FOOTNOTE> je bil iz področja uporabe Direktive 2006/12/ES Evropskega parlamenta in Sveta<FOOTNOTE><FIELD>UL L 114, 27.4.2006, str. 9.</FIELD></FOOTNOTE> izključen ogljikov dioksid, zajet in transportiran za namene geološkega shranjevanja ter geološko shranjen v skladu z zahtevami iz Direktive 2006/12/ES. Vendar določba iz Direktive 2009/31/ES o spremembi Direktive 2006/12/ES ni bila vključena v Direktivo 2008/98/ES Evropskega parlamenta in Sveta<FOOTNOTE><FIELD>UL L 312, 22.11.2008, str. 3.</FIELD></FOOTNOTE>, s katero je bila razveljavljena Direktiva 2006/12/ES. Zato ta direktiva zaradi zagotavljanja pravne varnosti vključuje spremembe Direktive 2009/31/ES v zvezi z izključitvijo ogljikovega dioksida, zajetega in transportiranega za namene geološkega shranjevanja ter geološko shranjenega, iz področja uporabe Direktive 2008/98/ES.</P></CONS><CONS><P><NO.P>(5a)</NO.P>	<STRING BOLD="on"><STRING ITALIC="on">Les je omejen in dragocen vir, zato se spodbuja, da se ga doda na seznam materialov, ki se ločeno zbirajo ter za katere veljajo cilji glede ponovne uporabe in recikliranja.</STRING></STRING><STRING BOLD="on"> [Sprememba 6]</STRING></P></CONS><CONS><P><NO.P>(6)</NO.P>Opredelitve proizvajalcev tekstilnih izdelkov, spletnih platform in organizacij, pristojnih za odgovornost proizvajalcev, ki so povezani z izvajanjem razširjene odgovornosti proizvajalca za tekstilne izdelke, je treba vključiti v Direktivo 2008/98/ES, da se pojasni področje uporabe teh pojmov in povezanih obveznosti.</P></CONS><CONS><P><NO.P>(7)</NO.P>Države članice so do določene mere pripravile gradiva in izvedle kampanje, usmerjene v preprečevanje odpadne hrane, za potrošnike in nosilce živilske dejavnosti, vendar so ta gradiva in kampanje osredotočeni predvsem na ozaveščanje <STRING STRIKE="on">, ne pa na spodbujanje sprememb</STRING> <STRING BOLD="on"><STRING ITALIC="on">in velike spremembe prehranskih navad, vključno s spremembami </STRING></STRING>vedenja. Da bi se v celoti izkoristil potencial za zmanjšanje količine odpadne hrane in zagotovil napredek skozi čas, je treba razviti ukrepe za spremembo vedenja, ki bodo prilagojeni posebnim razmeram in potrebam v državah članicah ter v celoti vključeni v nacionalne programe preprečevanja odpadne hrane. Pozornost bi bilo treba nameniti tudi regionalnim krožnim rešitvam, <STRING STRIKE="on">vključno z javno-zasebnimi partnerstvi in državljansko udeležbo ter prilagajanjem</STRING><STRING BOLD="on"><STRING ITALIC="on">državljanski udeležbi ter prilagajanju</STRING></STRING> posebnim regionalnim potrebam, kot so najbolj oddaljene regije ali otoki.<STRING BOLD="on"> [Sprememba 7]</STRING></P></CONS><CONS><P><NO.P>(8)</NO.P>Kljub vse večji ozaveščenosti o negativnih učinkih in posledicah odpadne hrane, političnim zavezam, sprejetim na ravni EU in držav članic, ter ukrepom Unije, izvedenim od sprejetja akcijskega načrta za krožno gospodarstvo iz leta 2015, se nastajanje odpadne hrane ne zmanjšuje dovolj, da bi se dosegel znaten napredek pri doseganju cilja 12.3 v okviru cilja trajnostnega razvoja ZN št. 12. Za zagotovitev znatnega prispevka k doseganju cilja trajnostnega razvoja 12.3 bi bilo treba ukrepe, ki jih morajo sprejeti države članice, okrepiti, da bi se dosegel napredek pri izvajanju te direktive in drugih ustreznih ukrepov za zmanjšanje nastajanja odpadne hrane.</P></CONS><CONS><P><NO.P>(9)</NO.P>Da bi se v kratkem roku dosegli rezultati, nosilcem živilske dejavnosti, potrošnikom in javnim organom pa zagotovila potrebna dolgoročna perspektiva, bi bilo treba določiti količinsko opredeljene cilje za zmanjšanje nastajanja odpadne hrane, ki bi jih morale države članice doseči do leta 2030.</P></CONS><CONS><P><NO.P>(10)</NO.P><STRING STRIKE="on">Ob upoštevanju zavezanosti Unije ambicijam iz cilja trajnostnega razvoja 12.3 bi bilo treba </STRING>Z določitvijo ciljev za zmanjšanje količine odpadne hrane, ki bi jih morale države članice <STRING BOLD="on"><STRING ITALIC="on">v skladu z zavezo Unije ambicijam iz cilja trajnostnega razvoja 12.3 </STRING></STRING>doseči do leta 2030, <STRING STRIKE="on">zagotoviti močno politično spodbudo</STRING><STRING BOLD="on"><STRING ITALIC="on">bi morala biti dana močna politična spodbuda</STRING></STRING> za ukrepanje in znaten prispevek k svetovnim ciljem. Vendar bi morali biti taki cilji glede na njihovo pravno zavezujočo naravo sorazmerni<STRING BOLD="on"><STRING ITALIC="on">, dosegljivi</STRING></STRING> in izvedljivi, upoštevati pa bi morali vlogo različnih akterjev v prehranski verigi in njihovo zmogljivost<STRING BOLD="on"><STRING ITALIC="on">,</STRING></STRING><STRING STRIKE="on"> (</STRING>zlasti mikro<STRING BOLD="on"><STRING ITALIC="on">-</STRING></STRING> in malih podjetij<STRING STRIKE="on">)</STRING>.<STRING STRIKE="on"> Zato bi bilo treba pri določitvi pravno zavezujočih ciljev uporabiti postopen pristop, pri čemer bi se na začetku določila stopnja, ki je nižja od stopnje iz cilja trajnostnega razvoja, da bi se zagotovil skladen odziv držav članic in konkreten napredek pri doseganju cilja 12.3.</STRING><STRING BOLD="on"> [Sprememba 8]</STRING></P></CONS><CONS><P><NO.P>(10a)</NO.P>	<STRING BOLD="on"><STRING ITALIC="on">V prehranskih verigah po vsej Uniji še vedno obstajajo neravnovesja v pogajalski moči med dobavitelji in kupci kmetijskih in živilskih izdelkov. To še zlasti velja za kmetijski sektor, saj je kot posledica specifične narave kmetijskih izdelkov, zaradi katere jih je treba tudi hitro prodati, enakost med nasprotnima strankama že od samega začetka izkrivljena. Zato si je treba po najboljših močeh prizadevati, da se zaradi zavezujočih ciljev za zmanjšanje količine odpadne hrane ne bodo še bolj razmahnile najpogostejše nepoštene trgovinske prakse, s katerimi se soočajo dobavitelji kmetijskih izdelkov, zlasti pri dobavi pokvarljivih izdelkov.</STRING></STRING><STRING BOLD="on"> [Sprememba 9]</STRING></P></CONS><CONS><P><NO.P>(10b)</NO.P>	<STRING BOLD="on"><STRING ITALIC="on">V sklopu Evropskega ekonomsko-socialnega odbora in evropskega mehanizma za pripravljenost in odzivanje na krize na področju prehranske varnosti so priznali, da embalaža prispeva k zmanjšanju količine odpadne hrane ter zagotavljanju preskrbe s hrano in prehranske varnosti.</STRING></STRING><STRING BOLD="on"> [Sprememba 10]</STRING></P></CONS><CONS><P><NO.P>(11)</NO.P>Zmanjšanje količine odpadne hrane v fazah proizvodnje in potrošnje zahteva različne pristope in ukrepe ter vključuje različne skupine deležnikov. Zato bi bilo treba predlagati en cilj za fazo predelave in proizvodnje, drugega pa za fazo prodaje na drobno in distribucije hrane, restavracij in gostinskih dejavnosti ter gospodinjstev.<STRING BOLD="on"><STRING ITALIC="on"> Zmanjšanje količine odpadne hrane znatno pozitivno vpliva na okolje, ne glede na to, v kateri fazi prehranske verige do njega pride.</STRING></STRING><STRING BOLD="on"> [Sprememba 11]</STRING></P></CONS><CONS><P><NO.P>(12)</NO.P>Ob upoštevanju soodvisnosti med fazama distribucije in potrošnje v prehranski verigi, zlasti vpliva maloprodajnih praks na vedenje potrošnikov in razmerja med porabo hrane v gospodinjstvu in zunaj njega, je priporočljivo določiti skupni cilj za ti fazi prehranske verige. Z določitvijo ločenih ciljev za vsako od teh faz bi se povečala nepotrebna zapletenost in omejila prožnost držav članic pri osredotočanju na svoja posebna področja, ki vzbujajo zaskrbljenost. Da skupni cilj ne bi povzročil prevelikega bremena za nekatere nosilce dejavnosti, se bo državam članicam svetovalo, naj pri določanju ukrepov za doseganje skupnega cilja upoštevajo načelo sorazmernosti.</P></CONS><CONS><P><NO.P>(13)</NO.P>Demografske spremembe pomembno vplivajo na količino porabljene hrane in nastajanje odpadne hrane. Zato bi bilo treba skupni cilj za zmanjšanje količine odpadne hrane, ki bi se uporabljal za prodajo na drobno in drugo distribucijo hrane, restavracije in gostinske dejavnosti ter gospodinjstva, izraziti kot odstotno spremembo stopenj odpadne hrane na prebivalca, da bi se upoštevale spremembe prebivalstva.</P></CONS><CONS><P><NO.P>(14)</NO.P>Na podlagi usklajene metodologije iz Delegiranega sklepa Komisije (EU) 2019/1597<FOOTNOTE><FIELD>Delegirani sklep Komisije (EU) 2019/1597 z dne 3. maja 2019 o dopolnitvi Direktive 2008/98/ES Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi s skupno metodologijo in minimalnimi zahtevami glede kakovosti, da se zagotovi enotno merjenje stopenj odpadne hrane (UL L 248, 27.9.2019, str. 77).</FIELD></FOOTNOTE> je bilo prvo leto, za katero so bili zbrani podatki o stopnjah odpadne hrane, leto 2020. Zato bi bilo treba leto 2020 uporabiti kot izhodišče za določitev ciljev za zmanjšanje količine odpadne hrane. Državam članicam, ki lahko dokažejo, da so meritve odpadne hrane izvajale pred letom 2020 z uporabo metod, skladnih z Delegiranim sklepom (EU) 2019/1597, bi bilo treba dovoliti uporabo izhodiščnega leta pred letom 2020.</P></CONS><CONS><P><NO.P>(14a)</NO.P>	<STRING BOLD="on"><STRING ITALIC="on">Da bi Komisija spodbujala, da akterji v prehranski verigi in organi držav članic podatke o odpadni hrani in zahteve za poročanje o njih razlagajo na enak in skladen način, bi morala predložiti celovite smernice v zvezi z metodologijo za merjenje odpadne hrane.</STRING></STRING><STRING BOLD="on"> [Sprememba 12]</STRING></P></CONS><CONS><P><NO.P>(14b)</NO.P>	<STRING BOLD="on"><STRING ITALIC="on">V skladu z usklajeno metodologijo, določeno v Delegiranem sklepu Komisije (EU) 2019/1597</STRING></STRING><FOOTNOTE><FIELD><STRING BOLD="on"><STRING ITALIC="on">Delegirani sklep Komisije (EU) 2019/1597 z dne 3. maja 2019 o dopolnitvi Direktive 2008/98/ES Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi s skupno metodologijo in minimalnimi zahtevami glede kakovosti, da se zagotovi enotno merjenje stopenj odpadne hrane (UL L 248, 27.9.2019, str. 77).</STRING></STRING></FIELD></FOOTNOTE><STRING BOLD="on"><STRING ITALIC="on">, se lahko poroča z različnimi metodami. Da bi bili prihodnji podatki znanstveno utemeljeni, visokokakovostni in primerljivi, je treba določiti in uporabljati jasne metode merjenja, ki bodo usklajene med državami članicami, ter minimalne zahteve glede kakovosti, da se bodo količine odpadne hrane merile na enak način.</STRING></STRING><STRING BOLD="on"> [Sprememba 13]</STRING></P></CONS><CONS><P><NO.P>(15)</NO.P>Za zagotovitev, da se s postopnim pristopom k doseganju globalnega cilja dosežejo njegovi cilji, bi bilo treba stopnje, določene za pravno zavezujoče cilje za zmanjšanje količine odpadne hrane, pregledati in po potrebi spremeniti, da bi se upošteval napredek, ki ga bodo sčasoma dosegle države članice. To bi omogočilo morebitno prilagoditev ciljev za okrepitev prispevka Unije in nadaljnjo uskladitev s ciljem trajnostnega razvoja 12.3, ki bi ga bilo treba doseči do leta 2030, ter zagotovitev usmeritve za nadaljnji napredek po navedenem letu.</P></CONS><CONS><P><NO.P>(16)</NO.P>Da bi se zagotovilo boljše, bolj pravočasno in enotnejše izvajanje določb v zvezi s preprečevanjem odpadne hrane, predvidele morebitne pomanjkljivosti pri izvajanju in omogočilo ukrepanje pred iztekom rokov za izpolnitev ciljev, bi bilo treba sistem poročil za zgodnje opozarjanje, ki je bil uveden leta 2018, razširiti na cilje za zmanjšanje količine odpadne hrane.</P></CONS><CONS><P><NO.P>(16a)</NO.P>	<STRING BOLD="on"><STRING ITALIC="on">Države članice bi morale sprejeti ukrepe za spodbujanje rešitev, kot je jasnejše označevanje datumov na živilih, in olajšati uporabo oznak datuma v skladu z Uredbo (EU) št. 1169/2011 Evropskega parlamenta in Sveta</STRING></STRING><FOOTNOTE><FIELD><STRING BOLD="on"><STRING ITALIC="on">Uredba (EU) št. 1169/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2011 o zagotavljanju informacij o živilih potrošnikom, spremembah uredb (ES) št. 1924/2006 in (ES) št. 1925/2006 Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi Direktive Komisije 87/250/EGS, Direktive Sveta 90/496/EGS, Direktive Komisije 1999/10/ES, Direktive 2000/13/ES Evropskega parlamenta in Sveta, direktiv Komisije 2002/67/ES in 2008/5/ES in Uredbe Komisije (ES) št. 608/2004 (UL L 304, 22.11.2011, str. 18).</STRING></STRING></FIELD></FOOTNOTE><STRING BOLD="on"><STRING ITALIC="on">, da potrošniki ne bi bili zmedeni glede oznake datuma.</STRING></STRING><STRING BOLD="on"> [Sprememba 14]</STRING></P></CONS><CONS><P><NO.P>(17)</NO.P>V skladu z načelom onesnaževalec plača iz člena 191(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) je bistveno, da proizvajalci, ki dajejo nekatere tekstilne izdelke, izdelke, povezane s tekstilom, in obutvene izdelke na trg Unije, prevzamejo odgovornost za ravnanje z njimi ob koncu življenjske dobe in za podaljšanje njihove življenjske dobe z omogočanjem dostopnosti rabljenih tekstilnih izdelkov, izdelkov, povezanih s tekstilom, in obutvenih izdelkov na trgu za ponovno uporabo. Za izvajanje načela onesnaževalec plača je primerno določiti obveznosti glede ravnanja z odpadki za proizvajalce tekstilnih izdelkov, izdelkov, povezanih s tekstilom, in obutvenih izdelkov, ki vključujejo vse proizvajalce, uvoznike ali distributerje, ki ne glede na uporabljeno metodo prodaje, vključno s pogodbami, sklenjenimi na daljavo, kot so opredeljene v členu 2, točka 7, Direktive 2011/83/EU Evropskega parlamenta in Sveta<FOOTNOTE><FIELD>Direktiva 2011/83/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2011 o pravicah potrošnikov, spremembi Direktive Sveta 93/13/EGS in Direktive 1999/44/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi Direktive Sveta 85/577/EGS in Direktive 97/7/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 304, 22.11.2011, str. 64).</FIELD></FOOTNOTE>, navedene izdelke prvič poklicno dajo na voljo na trgu na ozemlju države članice pod svojim imenom ali blagovno znamko. Iz skupine proizvajalcev, ki jih zajema razširjena odgovornost proizvajalca, bi morali biti izključeni mikropodjetja<STRING BOLD="on"><STRING ITALIC="on">, katerim bi bilo s tako odgovornostjo naloženo nesorazmerno finančno in upravno breme,</STRING></STRING> in samozaposleni krojači, ki izdelujejo po meri narejene izdelke, zaradi njihove manjše vloge na trgu tekstilnih izdelkov, pa tudi subjekti, ki dajejo na trg rabljene tekstilne izdelke, izdelke, povezane s tekstilom, in obutvene izdelke ali take izdelke, pridobljene iz navedenih rabljenih ali odpadnih izdelkov, da bi se v Uniji podprla ponovna uporaba, tudi prek popravil, obnove in večvrednostnega recikliranja, pri katerih se nekatere funkcije prvotnega izdelka spremenijo.<STRING BOLD="on"><STRING ITALIC="on"> Bi pa moralo biti mikropodjetjem dovoljeno, da sodelujejo v organizacijah, pristojnih za odgovornost proizvajalcev.</STRING></STRING><STRING BOLD="on"> [Sprememba 15]</STRING></P></CONS><CONS><P><NO.P>(18)</NO.P>Obstajajo velike razlike v načinu vzpostavitve ali načrtovanja vzpostavitve ločenega zbiranja tekstilnih izdelkov, bodisi na podlagi sistemov razširjene odgovornosti proizvajalca bodisi na podlagi drugih pristopov. Kjer se upoštevajo sistemi razširjene odgovornosti proizvajalca, prav tako obstajajo velike razlike, na primer glede izdelkov v njihovem področju uporabe in odgovornosti proizvajalcev ter modelov upravljanja. Pravila o razširjeni odgovornosti proizvajalca iz Direktive 2008/98/ES bi se zato morala na splošno uporabljati za sisteme razširjene odgovornosti proizvajalca za proizvajalce tekstilnih izdelkov, izdelkov, povezanih s tekstilom, in obutvenih izdelkov. Vendar bi jih bilo treba dopolniti z dodatnimi posebnimi določbami, ki so pomembne za značilnosti tekstilnega sektorja, zlasti za velik delež malih in srednjih podjetij (MSP) med proizvajalci, vlogo socialnih podjetij in pomen ponovne uporabe za povečanje trajnostnosti tekstilne vrednostne verige. Poleg tega bi morala biti podrobnejša in usklajena, da se prepreči nastanek razdrobljenega trga, ki bi lahko negativno vplival na sektor, zlasti na mikropodjetja in MSP, za zbiranje, obdelavo in recikliranje, ter da se zagotovijo jasne spodbude za oblikovanje trajnostnih tekstilnih izdelkov in politike ter olajša razvoj trgov sekundarnih surovin. V zvezi s tem se države članice spodbuja, naj razmislijo o pooblastitvi več organizacij, pristojnih za odgovornost proizvajalcev, saj lahko konkurenca med takimi organizacijami prinese večje koristi za potrošnike, poveča inovativnost, zniža stroške, izboljša stopnje zbiranja in poveča izbiro za proizvajalce, ki želijo skleniti pogodbo s takimi organizacijami.</P></CONS><CONS><P><NO.P>(18a)</NO.P>	<STRING BOLD="on"><STRING ITALIC="on">Po podatkih Evropske agencije za okolje se trenutno manj kot 1 % vseh tekstilnih odpadkov porabi za to, da se v sklopu krožne zanke izdelajo nova oblačila. Tekstilni izdelki aktualno večinoma niso zasnovani za krožnost. Tako je treba 78 % vseh tekstilnih izdelkov razstaviti, preden se lahko reciklirajo kot tekstil. Da bi zagotovili vlaganje v krožne tekstilne izdelke, bi bilo treba določiti cilje za preprečevanje, zbiranje, sortiranje, ponovno uporabo in lokalno ponovno uporabo ter recikliranje in recikliranje iz vlaken v vlakna, da bi podprli in spodbudili tehnološki razvoj in naložbe v infrastrukturo ter zavzemanje za okoljsko primerno zasnovo tekstilnih izdelkov. Skupna količina nastalih tekstilnih odpadkov, ki zajemajo oblačila in obutev, hišni tekstil, tehnične tekstilne izdelke ter poindustrijske in predpotrošniške odpadke, naj bi po ocenah znašala 12,6 milijona ton. To vključuje frakcije, ki se zavržejo med proizvodnjo tekstilnih izdelkov, v fazi prodaje na drobno ter kot odpadki gospodinjstev in gospodarskih subjektov</STRING></STRING><FOOTNOTE><FIELD><STRING BOLD="on"><STRING ITALIC="on">https://environment.ec.europa.eu/system/files/2023-07/IMPACT%20ASSESSMENT%20REPORT_SWD_2023_421_part1_0.pdf (str. 6).</STRING></STRING></FIELD></FOOTNOTE><STRING BOLD="on"><STRING ITALIC="on">.</STRING></STRING><STRING BOLD="on"> [Sprememba 16]</STRING></P></CONS><CONS><P><NO.P>(19)</NO.P><STRING STRIKE="on">Tekstilni izdelki za gospodinjstvo in oblačila predstavljajo največji delež potrošnje tekstilnih izdelkov v Uniji in največ prispevajo k netrajnostnim vzorcem prekomerne proizvodnje in prekomerne potrošnje. Poleg tega so vsi obstoječi sistemi ločenega zbiranja v državah članicah osredotočeni na tekstilne izdelke za gospodinjstvo in oblačila, pa tudi na druga popotrošniška oblačila ter dodatke in obutev, ki niso sestavljeni predvsem iz tekstila. Zato bi moralo področje uporabe vzpostavljenega sistema razširjene odgovornosti proizvajalca zajemati tekstilne izdelke za gospodinjstvo in druge oblačilne izdelke, oblačilne dodatke in obutev. </STRING>Za zagotovitev pravne varnosti za proizvajalce izdelkov, za katere velja razširjena odgovornost proizvajalca, bi bilo treba izdelke, ki spadajo v njeno področje uporabe, opredeliti s sklicevanjem na oznake kombinirane nomenklature v skladu s Prilogo I k Uredbi Sveta (EGS) št. 2658/87<FOOTNOTE><FIELD><STRING BOLD="on"><STRING ITALIC="on">Uredba Sveta (EGS) št. 2658/87 z dne 23. julija 1987 o tarifni in statistični nomenklaturi ter skupni carinski tarifi (</STRING></STRING>UL L 256, 7.9.1987, str. 1<STRING BOLD="on"><STRING ITALIC="on">)</STRING></STRING>.</FIELD></FOOTNOTE>.<STRING BOLD="on"> [Sprememba 17]</STRING></P></CONS><CONS><P><NO.P>(20)</NO.P>Tekstilni sektor zahteva veliko virov. Čeprav v zvezi s proizvodnjo surovin in tekstilnih izdelkov večina pritiskov in vplivov, povezanih s potrošnjo oblačil, obutve in tekstilnih izdelkov <STRING STRIKE="on">za gospodinjstvo </STRING>v Uniji, nastane v tretjih državah<STRING BOLD="on"><STRING ITALIC="on">, saj je kar 73 % oblačil in tekstilnih izdelkov za gospodinjstvo, ki se potrošijo v Evropi, uvoženih</STRING></STRING><FOOTNOTE><FIELD><STRING BOLD="on"><STRING ITALIC="on">https://ec.europa.eu/commission/presscorner/detail/sl/QANDA_22_2015</STRING></STRING></FIELD></FOOTNOTE>, ti pritiski in vplivi zaradi svojega globalnega vpliva na podnebje in okolje vplivajo tudi na Unijo. Zato lahko preprečevanje, priprava za ponovno uporabo in recikliranje tekstilnih odpadkov prispevajo k zmanjšanju svetovnega okoljskega odtisa sektorja, tudi v Uniji. Poleg tega sedanje ravnanje s tekstilnimi odpadki, ki ni gospodarno z viri, ni v skladu s hierarhijo ravnanja z odpadki in povzroča okoljsko škodo tako v Uniji kot v tretjih državah, tudi zaradi emisij toplogrednih plinov, ki jih povzročata sežiganje in odlaganje odpadkov na odlagališčih.<STRING BOLD="on"> [Sprememba 18]</STRING></P></CONS><CONS><P><NO.P>(21)</NO.P>Namen razširjene odgovornosti proizvajalca za tekstilne izdelke, izdelke, povezane s tekstilom, in obutvene izdelke je zagotoviti visoko raven varstva okolja in zdravja v Uniji, ustvariti ekonomijo za zbiranje, sortiranje, ponovno uporabo, pripravo za ponovno uporabo in recikliranje, zlasti recikliranje iz vlaken v vlakna, ter spodbujati proizvajalce, da zagotovijo, da so njihovi izdelki zasnovani z upoštevanjem načel krožnosti. Proizvajalci tekstilnih izdelkov in obutve bi morali financirati stroške zbiranja, sortiranja za ponovno uporabo, priprave za ponovno uporabo ter stroške recikliranja in druge obdelave zbranih rabljenih in odpadnih tekstilnih izdelkov in obutve, vključno z neprodanimi potrošniškimi izdelki, ki se štejejo za odpadke in so bili dobavljeni na ozemlju držav članic po začetku veljavnosti te direktive o spremembi, da se zagotovi, da se obveznosti v zvezi z razširjeno odgovornostjo proizvajalca ne uporabljajo retroaktivno in so v skladu z načelom pravne varnosti. Navedeni proizvajalci bi morali financirati tudi stroške izvajanja raziskav o sestavi zbranih mešanih komunalnih odpadkov, podpore raziskavam in razvoju tehnologij sortiranja in recikliranja, <STRING BOLD="on"><STRING ITALIC="on">zlasti digitalnih rešitev, </STRING></STRING>poročanja o ločenem zbiranju, ponovni uporabi in drugi obdelavi ter zagotavljanja informacij končnim uporabnikom o vplivu tekstilnih izdelkov in trajnostnem ravnanju z njimi.<STRING BOLD="on"><STRING ITALIC="on"> Proizvajalci bi morali financirati tudi stroške razvoja postopkov ponovne uporabe in popravil.</STRING></STRING><STRING BOLD="on"> [Sprememba 19]</STRING></P></CONS><CONS><P><NO.P>(22)</NO.P>Proizvajalci bi morali biti odgovorni za vzpostavitev sistemov zbiranja za zbiranje vseh rabljenih in odpadnih tekstilnih izdelkov, izdelkov, povezanih s tekstilom, in obutvenih izdelkov ter zagotavljanje, da se ti izdelki po zbiranju sortirajo za ponovno uporabo, pripravo za ponovno uporabo in recikliranje, da se čim bolj poveča razpoložljivost rabljenih oblačil in obutve ter zmanjšajo količine za vrste ravnanja z odpadki, ki so nižje v hierarhiji ravnanja z odpadki. Zagotavljanje, da se tekstilni izdelki lahko uporabljajo in se uporabljajo ter ponovno uporabljajo dlje časa, je najučinkovitejši način za znatno zmanjšanje njihovega vpliva na podnebje in okolje. To bi moralo omogočiti tudi trajnostne in krožne poslovne modele, kot so ponovna uporaba, izposoja in popravila, storitve jemanja nazaj in prodaja rabljenih izdelkov na drobno, s čimer bi se ustvarili nova kakovostna zelena delovna mesta in priložnosti za prihranke državljanov pri stroških. Da bi se nastajanje tekstilnih odpadkov ločilo od rasti tega sektorja, je nujno, da proizvajalci prevzamejo odgovornost za odpadke, ki nastanejo iz njihovih izdelkov. Zato bi morali biti proizvajalci odgovorni tudi za recikliranje, pri čemer bi morali prednost dati predvsem povečanju obsega recikliranja iz vlaken v vlakna, ter za druge postopke predelave in odstranjevanje.</P></CONS><CONS><P><NO.P>(23)</NO.P>Proizvajalci in organizacije, pristojne za odgovornost proizvajalcev, bi morali financirati povečanje recikliranja tekstilnih izdelkov, zlasti recikliranja iz vlaken v vlakna, kar bi omogočilo recikliranje bolj raznolikih materialov in ustvarilo vir surovin za proizvodnjo tekstilnih izdelkov v Uniji. Pomembno je tudi, da proizvajalci finančno podpirajo raziskave in inovacije na področju tehnološkega razvoja rešitev za samodejno sortiranje in sortiranje po sestavi, ki omogočajo ločevanje in recikliranje mešanih materialov ter dekontaminacijo odpadkov, da se omogočijo visokokakovostne rešitve za recikliranje iz vlaken v vlakna in uvajanje vsebnosti recikliranih vlaken. Za lažjo uskladitev s to direktivo bi morale države članice zagotoviti, da so gospodarskim subjektom iz tekstilnega sektorja, zlasti malim in srednjim podjetjem, na voljo informacije in pomoč, ki bi morale biti v obliki smernic, finančne podpore, dostopa do financiranja, gradiva za specializirano usposabljanje vodstva in osebja ali organizacijske in tehnične pomoči. Če se podpora financira iz državnih sredstev, tudi če se v celoti financira s prispevki, ki jih naloži javni organ in se zaračunajo zadevnim podjetjem, lahko pomeni državno pomoč v smislu člena 107(1) PDEU; v takih primerih morajo države članice zagotoviti skladnost s pravili o državni pomoči. Mobilizacija zasebnih in javnih naložb v krožnost in razogljičenje tekstilnega sektorja sta tudi v središču več programov financiranja in časovnih načrtov Unije, kot so vozlišča za krožnost in posebni razpisi v okviru programa Obzorje Evropa. Poleg tega je treba dodatno oceniti izvedljivost določitve ciljev Unije za recikliranje tekstilnih izdelkov, da bi se podprli in spodbudili tehnološki razvoj in naložbe v infrastrukturo za recikliranje ter prizadevanja za okoljsko primerno zasnovo za recikliranje.</P></CONS><CONS><P><NO.P>(24)</NO.P>Rabljene in odpadne tekstilne izdelke, izdelke, povezane s tekstilom, in obutvene izdelke bi bilo treba od 1. januarja 2025 zbirati ločeno od drugih tokov odpadkov, kot so kovine, papir in karton, steklo, plastika, les in biološki odpadki, da bi se ohranila možnost njihove ponovne uporabe in potencial za visokokakovostno recikliranje. Glede na vpliv na okolje in izgubo materialov zaradi dejstva, da se rabljeni in odpadni tekstilni izdelki ne zbirajo ločeno in zato niso obdelani na okolju prijazen način, bi morala mreža za zbiranje rabljenih in odpadnih tekstilnih izdelkov, izdelkov, povezanih s tekstilom, in obutvenih izdelkov pokrivati celotno ozemlje držav članic, vključno z najbolj oddaljenimi regijami, poleg tega bi morala biti blizu končnemu uporabniku in ne bi smela biti usmerjena le v območja in izdelke, pri katerih je zbiranje dobičkonosno. Mreža za zbiranje bi morala biti organizirana v sodelovanju z drugimi akterji, dejavnimi v sektorjih ravnanja z odpadki in ponovne uporabe, kot so občine in socialna podjetja. Glede na znatne koristi za okolje in podnebje, povezane s ponovno uporabo, bi morala biti primarni in sekundarni namen mreže za zbiranje ustrezno zbiranje tekstilnih izdelkov, izdelkov, povezanih s tekstilom, in obutvenih izdelkov, ki jih je mogoče ponovno uporabiti oziroma reciklirati. Ker potrošnik ni usposobljen za razlikovanje med predmeti, ki jih je mogoče ponovno uporabiti, in predmeti, ki jih je mogoče reciklirati, bi morali sistemi zbiranja, tudi zaradi logistične učinkovitosti, zagotavljati zbiralne vsebnike, v katerih se skupaj zbirajo rabljeni in odpadni predmeti. Visoke stopnje zbiranja bi spodbudile visoko učinkovitost ponovne uporabe in kakovostno recikliranje v tekstilnih dobavnih verigah, povečale uporabo kakovostnih sekundarnih surovin ter podprle načrtovanje naložb v infrastrukturo za sortiranje in predelavo tekstilnih izdelkov. Za preverjanje in izboljšanje učinkovitosti mreže za zbiranje in informacijskih kampanj bi bilo treba vsaj na ravni NUTS 2 izvajati redne raziskave o sestavi zbranih mešanih komunalnih odpadkov, da bi se določila količina odpadnih tekstilnih izdelkov in obutve med njimi. Poleg tega bi morale organizacije, pristojne za odgovornost proizvajalcev, vsako leto izračunati in javno objaviti informacije o uspešnosti sistemov ločenega zbiranja in doseženi letni stopnji ločenega zbiranja.</P></CONS><CONS><P><NO.P>(25)</NO.P>Glede na ključno vlogo socialnih podjetij in subjektov socialnega gospodarstva v obstoječih sistemih zbiranja tekstilnih izdelkov ter njihov potencial za ustvarjanje lokalnih, trajnostnih, participativnih in vključujočih poslovnih modelov ter kakovostnih delovnih mest v Uniji v skladu s cilji akcijskega načrta EU za socialno gospodarstvo<FOOTNOTE><FIELD>COM(2021)<STRING STRIKE="on"> 778 final</STRING><STRING BOLD="on"><STRING ITALIC="on">0778</STRING></STRING> z dne 9. decembra 2021.</FIELD></FOOTNOTE> bi bilo treba z uvedbo sistemov razširjene odgovornosti proizvajalca ohraniti in podpirati dejavnosti socialnih podjetij in subjektov socialnega gospodarstva, ki se ukvarjajo z ravnanjem z rabljenimi <STRING BOLD="on"><STRING ITALIC="on">in odpadnimi </STRING></STRING>tekstilnimi izdelki. Zato bi bilo treba te subjekte obravnavati kot partnerje v sistemih ločenega zbiranja, ki podpirajo <STRING STRIKE="on">povečanje</STRING><STRING BOLD="on"><STRING ITALIC="on">okrepitev priprav za ponovno uporabo ter</STRING></STRING> ponovne uporabe in popravil ter ustvarjajo kakovostna delovna mesta za vse, zlasti za ranljive skupine.<STRING BOLD="on"> [Sprememba 20]</STRING></P></CONS><CONS><P><NO.P>(26)</NO.P>Proizvajalci in organizacije, pristojne za odgovornost proizvajalcev, bi morali dejavno sodelovati pri obveščanju končnih uporabnikov, zlasti potrošnikov, o tem, da bi bilo treba rabljene in odpadne tekstilne izdelke in obutev zbirati ločeno, da so na voljo sistemi zbiranja in da imajo končni uporabniki pomembno vlogo pri zagotavljanju preprečevanja nastajanja odpadkov in okolju čim bolj prijaznega ravnanja s tekstilnimi odpadki. To obveščanje bi moralo vključevati informacije o razpoložljivosti ureditev za ponovno uporabo tekstilnih izdelkov in obutve, okoljskih koristih trajnostne potrošnje ter vplivih tekstilne industrije oblačil na okolje in zdravje ter njenih družbenih vplivih. Končni uporabniki bi morali biti obveščeni tudi o svoji pomembni vlogi pri sprejemanju informiranih, odgovornih in trajnostnih odločitev o potrošnji tekstila ter zagotavljanju okolju čim bolj prijaznega ravnanja s tekstilnimi odpadki in odpadno obutvijo. Te zahteve glede informacij se uporabljajo poleg zahtev glede zagotavljanja informacij končnim uporabnikom v zvezi s tekstilnimi izdelki iz uredbe o okoljsko primerni zasnovi za trajnostne izdelke<FOOTNOTE><FIELD>UL: vstaviti referenčno številko, ko bo Uredba sprejeta.</FIELD></FOOTNOTE> in Uredbe (EU) št. 1007/2011 Evropskega parlamenta in Sveta<FOOTNOTE><FIELD>Uredba (EU) št. 1007/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. septembra 2011 o imenih tekstilnih vlaken in s tem povezanim etiketiranjem in označevanjem surovinske sestave tekstilnih izdelkov ter razveljavitvi Direktive Sveta 73/44/EGS in direktiv 96/73/ES in 2008/121/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 272, 18.10.2011, str. 1).</FIELD></FOOTNOTE>. Za razkritje informacij vsem končnim uporabnikom bi bilo treba uporabljati sodobne informacijske tehnologije. Informacije bi bilo treba zagotoviti na tradicionalne načine, na primer na plakatih na notranjih in zunanjih površinah ter s kampanjami v družbenih medijih, in na bolj inovativne načine,<STRING STRIKE="on"> kot je</STRING><STRING BOLD="on"><STRING ITALIC="on">kot sta</STRING></STRING> elektronski dostop do spletišč, zagotovljen s kodami QR<STRING BOLD="on"><STRING ITALIC="on">, in digitalni potni list izdelka</STRING></STRING>.<STRING BOLD="on"> [Sprememba 21]</STRING></P></CONS><CONS><P><NO.P>(27)</NO.P>Da bi se povečali krožnost in okoljska trajnostnost tekstilnih izdelkov ter zmanjšali škodljivi vplivi na podnebje in okolje, bodo v Uredbi .../... [Urad za publikacije: vstaviti serijsko številko in institucije za uredbo o okoljsko primerni zasnovi za trajnostne izdelke ter dopolniti opombo]<FOOTNOTE><FIELD>UL: vstaviti referenčno številko, ko bo uredba sprejeta.</FIELD></FOOTNOTE> oblikovane zavezujoče zahteve glede okoljsko primerne zasnove za tekstilne izdelke, ki bodo, odvisno od tega, kaj bo glede na oceno učinka koristno za povečanje okoljske trajnostnosti tekstilnih izdelkov, urejale trajnost, možnost ponovne uporabe in popravljivost tekstilnih izdelkov in možnost recikliranja iz vlaken v vlakna ter obvezno vsebnost recikliranih vlaken v tekstilnih izdelkih. Uredba bo urejala tudi prisotnost snovi, ki vzbujajo skrb, da bi se omogočila njihovo zmanjšanje in sledenje z namenom zmanjšanja nastajanja odpadkov in izboljšanja recikliranja ter preprečevanje in zmanjšanje izločanja sintetičnih vlaken v okolje, da bi se znatno zmanjšali izpusti mikroplastike. Hkrati je prilagajanje pristojbin za razširjeno odgovornost proizvajalca učinkovit gospodarski instrument za spodbujanje bolj trajnostnega oblikovanja tekstilnih izdelkov, ki vodi k boljši krožni zasnovi. Za zagotovitev močne spodbude za okoljsko primerno zasnovo ob upoštevanju ciljev notranjega trga in sestave tekstilnega sektorja, ki ga sestavljajo predvsem MSP, je treba uskladiti merila za prilagajanje pristojbin za razširjeno odgovornost proizvajalca na podlagi najpomembnejših parametrov okoljsko primerne zasnove, da se omogoči ravnanje s tekstilnimi izdelki v skladu s hierarhijo ravnanja z odpadki<STRING BOLD="on"><STRING ITALIC="on"> ter na podlagi njihovega deleža izpustov mikroplastike</STRING></STRING>. Prilagajanje pristojbin v skladu z merili za okoljsko primerno zasnovo bi moralo temeljiti na zahtevah za okoljsko primerno zasnovo in njihovih metodologijah za merjenje za tekstilne izdelke, sprejetih v skladu z uredbo o okoljsko primerni zasnovi za trajnostne izdelke ali drugo zakonodajo Unije, ki določa usklajena trajnostna merila in metode merjenja za tekstilne izdelke, in to le, če so te metode sprejete. Primerno je, da se Komisijo pooblasti za sprejetje usklajenih pravil za prilagajanje pristojbin, da se zagotovi uskladitev meril za prilagajanje pristojbin z navedenimi zahtevami za izdelke.<STRING BOLD="on"> [Sprememba 22]</STRING></P></CONS><CONS><P><NO.P>(27a)</NO.P>	<STRING BOLD="on"><STRING ITALIC="on">Z uvedbo digitalnega potnega lista izdelka kot orodja za znatno izboljšanje sledljivosti tekstilnih izdelkov v celotni vrednostni verigi bodo imeli potrošniki možnost sprejeti informirane odločitve, saj bodo tako lahko bolje dostopali do informacij o izdelku v zvezi z ravnanjem z njim ob koncu njegove življenjske dobe. Gospodarski subjekti pa bodo tako lahko točno spremljali količine nastalih tekstilnih odpadkov, državam članicam pa bo v pomoč pri izvajanju in spremljanju obveznosti glede ločenega zbiranja tekstilnih izdelkov za ponovno uporabo, pripravo za ponovno uporabo in recikliranje v skladu s to uredbo.</STRING></STRING><STRING BOLD="on"> [Sprememba 23]</STRING></P></CONS><CONS><P><NO.P>(28)</NO.P>Za spremljanje izpolnjevanja obveznosti proizvajalcev v zvezi z njihovimi finančnimi in organizacijskimi obveznostmi za zagotavljanje ravnanja z rabljenimi in odpadnimi tekstilnimi izdelki, izdelki, povezanimi s tekstilom, in obutvenimi izdelki, katerih dostopnost prvič omogočijo na trgu na ozemlju države članice, mora vsaka država članica vzpostaviti in voditi register proizvajalcev, proizvajalci pa bi se morali registrirati. Zahteve in format za registracijo bi bilo treba čim bolj uskladiti po vsej Uniji, da se olajša registracija, zlasti kadar proizvajalci prvič omogočijo dostopnost tekstilnih izdelkov, izdelkov, povezanih s tekstilom, in obutvenih izdelkov na trgu v različnih državah članicah. Informacije v registru bi morale biti <STRING BOLD="on"><STRING ITALIC="on">javno </STRING></STRING>dostopne<STRING STRIKE="on"> tistim subjektom, ki imajo vlogo pri preverjanju izpolnjevanja obveznosti v zvezi z razširjeno odgovornostjo proizvajalca in njihovem izvrševanju</STRING>.<STRING BOLD="on"> [Sprememba 24]</STRING></P></CONS><CONS><P><NO.P>(29)</NO.P>Ker je v tekstilnem sektorju 99 % malih in srednjih podjetij, bi si bilo treba pri izvajanju sistema razširjene odgovornosti proizvajalca za tekstilne izdelke, izdelke, povezane s tekstilom, in obutvene izdelke prizadevati čim bolj zmanjšati upravno breme. Zato bi morala podjetja kolektivno izpolnjevati razširjeno odgovornost proizvajalca, in sicer prek organizacij, pristojnih za odgovornost proizvajalcev, ki bi prevzele odgovornost v njihovem imenu. Organizacije, pristojne za odgovornost proizvajalcev, bi morale pridobiti odobritev držav članic in bi morale med drugim z dokazili dokazati, da imajo finančna sredstva za kritje stroškov, ki jih vključuje razširjena odgovornost proizvajalca, in da izpolnjujejo to odgovornost.</P></CONS><CONS><P><NO.P>(30)</NO.P>Člen 30(1) Uredbe (EU) 2022/2065 Evropskega parlamenta in Sveta<FOOTNOTE><FIELD>UL L 277, 27.10.2022, str. 1.</FIELD></FOOTNOTE> določa, da morajo nekateri ponudniki spletnih platform, ki potrošnikom omogočajo sklepanje pogodb na daljavo s proizvajalci, ki potrošnikom v Uniji ponujajo tekstilne izdelke, izdelke, povezane s tekstilom, in obutvene izdelke, od teh proizvajalcev, preden jim omogočijo uporabo svojih storitev, pridobiti nekatere identifikacijske podatke in izjavo o skladnosti proizvajalca, s katero se ta zaveže, da bo ponujal le izdelke ali storitve, ki so v skladu z veljavnimi pravili prava Unije. Za zagotovitev učinkovitega izvrševanja obveznosti v zvezi z razširjeno odgovornostjo proizvajalca bi bilo treba določiti, da bi morali ponudniki spletnih platform, ki spadajo na področje uporabe poglavja 3, oddelek 4, Uredbe (EU) 2022/2065, od navedenih proizvajalcev pridobiti informacije o registraciji v registru proizvajalcev tekstilnih izdelkov, ki ga morajo države članice vzpostaviti v skladu s to direktivo, ter registracijske številke proizvajalca v navedenem registru in izjavo o skladnosti proizvajalca, s katero se ta zaveže, da bo ponujal le tekstilne izdelke, izdelke, povezane s tekstilom, in obutvene izdelke, za katere veljajo zahteve glede razširjene odgovornosti proizvajalca iz te direktive. V zvezi s temi pravili o sledljivosti se za ponudnike takih platform uporabljajo pravila o izvrševanju iz poglavja IV Uredbe (EU) 2022/2065.</P></CONS><CONS><P><NO.P>(31)</NO.P>Za zagotovitev ravnanja s tekstilnimi izdelki v skladu s hierarhijo ravnanja z odpadki iz Direktive 2008/98/ES bi morale organizacije, pristojne za odgovornost proizvajalcev, zagotoviti, da so vsi ločeno zbrani tekstilni izdelki in obutev predmet postopkov sortiranja, s katerimi se pridobijo izdelki, ki so primerni za ponovno uporabo in ustrezajo potrebam sprejemnih trgov rabljenih tekstilnih izdelkov, in izdelki, ki ustrezajo potrebam sprejemnih trgov surovin za recikliranje v Uniji in po svetu. Glede na večje koristi za okolje, povezane s podaljšanjem življenjske dobe tekstilnih izdelkov, bi morala biti ponovna uporaba glavni cilj postopkov sortiranja, slediti pa bi ji moralo sortiranje za recikliranje, če se za izdelke strokovno oceni, da jih ni mogoče ponovno uporabiti. Komisija bi morala te zahteve glede sortiranja prednostno oblikovati kot del usklajenih meril Unije za prenehanje statusa odpadka za tekstilne izdelke, ki jih je mogoče ponovno uporabiti, in reciklirane tekstilne izdelke, tudi v zvezi z začetnim sortiranjem, ki se lahko izvede na zbirnem mestu. Taka usklajena merila bi morala zagotoviti skladnost in visoko kakovost zbranih frakcij ter čezmejnih tokov materialov za sortiranje, predelavo odpadkov in sekundarne surovine, kar bi moralo olajšati razširitev vrednostnih verig ponovne uporabe in recikliranja. Rabljena oblačila, ki so jih izvajalci dejavnosti ponovne uporabe ali socialna podjetja in subjekti socialnega gospodarstva na mestu za zbiranje od končnih uporabnikov strokovno ocenili kot primerna za ponovno uporabo, se ne bi smela šteti za odpadke. Če ponovna uporaba ali recikliranje tehnično ni mogoče, bi bilo treba še vedno uporabljati hierarhijo ravnanja z odpadki, pri čemer bi bilo treba po možnosti preprečiti odlaganje na odlagališčih, zlasti biološko razgradljivih tekstilnih izdelkov, ki so vir emisij metana, in v primeru sežiganja uporabljati energijsko predelavo.</P></CONS><CONS><P><NO.P>(32)</NO.P>Izvoz rabljenih in odpadnih tekstilnih izdelkov iz EU se stalno povečuje, pri čemer izvoz predstavlja največji delež na trgu ponovne uporabe popotrošniških tekstilnih izdelkov, nastalih v EU. Glede na znatno povečanje količine zbranih tekstilnih odpadkov po uvedbi ločenega zbiranja do leta 2025 je treba za zagotovitev visoke ravni varstva okolja okrepiti prizadevanja za boj proti nezakonitim pošiljkam odpadkov v tretje države pod pretvezo, da ne gre za odpadke. Na podlagi Uredbe …/… [Urad za publikacije: vstaviti institucije in serijsko številko ter dopolniti opombo za uredbo o pošiljkah odpadkov]<FOOTNOTE><FIELD>UL: vstaviti referenčno številko, ko bo Uredba sprejeta.</FIELD></FOOTNOTE> ter ob upoštevanju cilja zagotavljanja trajnostnega ravnanja s popotrošniškimi tekstilnimi izdelki in boja proti nezakonitim pošiljkam odpadkov bi bilo treba določiti, da se vsi ločeno zbrani rabljeni tekstilni izdelki, izdelki, povezani s tekstilom, in obutveni izdelki pred pošiljanjem sortirajo. Poleg tega bi bilo treba določiti, da se vsi ločeno zbrani rabljeni tekstilni izdelki, izdelki, povezani s tekstilom, in obutveni izdelki štejejo za odpadke in da zanje velja zakonodaja Unije o odpadkih, vključno z zakonodajo o pošiljkah odpadkov, dokler jih ne sortira usposobljen izvajalec sortiranja za ponovno uporabo in recikliranje<STRING BOLD="on"><STRING ITALIC="on"> ter dokler ne izpolnjujejo pogojev za prenehanje statusa odpadka</STRING></STRING>. Sortiranje bi bilo treba izvajati v skladu z usklajenimi zahtevami glede sortiranja, s katerimi se zagotavlja visokokakovostna frakcija za ponovno uporabo, ki izpolnjuje potrebe sprejemnih trgov rabljenih tekstilnih izdelkov v EU in po svetu, ter na podlagi določitve meril za razlikovanje med rabljenim blagom in odpadki. Pošiljkam rabljenih tekstilnih izdelkov, izdelkov, povezanih s tekstilom, in obutvenih izdelkov bi morale biti priložene informacije, ki dokazujejo, da so ti izdelki izhodni produkti sortiranja ali priprave za ponovno uporabo in da so primerni za ponovno uporabo<STRING BOLD="on"><STRING ITALIC="on"> ter da izpolnjujejo nacionalna pravila namembne države</STRING></STRING>.<STRING BOLD="on"><STRING ITALIC="on"> Hkrati pa bi bilo treba priznati, da se izvožena rabljena oblačila, ki jih je mogoče ponovno uporabiti, v namembnih državah ne uporabijo vedno ponovno in se lahko neuporabljena zavržejo, s čimer v teh državah preobremenijo sisteme ravnanja z odpadki. Prednostno bi se bilo treba lotiti dodatnih ukrepov, da bi izvoz rabljenih tekstilnih izdelkov zmanjšali, tako da bi čim bolj povečali njihovo lokalno ponovno uporabo.</STRING></STRING><STRING BOLD="on"> [Sprememba 25]</STRING></P></CONS><CONS><P><NO.P>(33)</NO.P>Da bi lahko države članice dosegle cilje iz te direktive, bi morale revidirati svoje programe preprečevanja odpadne hrane, da bi <STRING STRIKE="on">v njih</STRING><STRING BOLD="on"><STRING ITALIC="on">vanje</STRING></STRING> vključile nove ukrepe, ki vključujejo več partnerjev iz javnega in zasebnega sektorja,<STRING BOLD="on"><STRING ITALIC="on"> kar zajema proizvajalce, distributerje, dobavitelje, trgovce na drobno in ponudnike gostinskih storitev, pa tudi akterje socialnega gospodarstva ter okoljske in potrošniške organizacije, in sicer</STRING></STRING> z usklajenimi ukrepi, prilagojenimi obravnavi posebnih žariščnih točk ter odnosa in vedenj, ki povzročajo nastajanje odpadne hrane. Države članice bi se lahko pri pripravi teh programov zgledovale po priporočilih državljanskega foruma o živilskih odpadkih.<STRING BOLD="on"> [Sprememba 26]</STRING></P></CONS><CONS><P><NO.P>(34)</NO.P>Jasna odgovornost in urejanje ukrepov za preprečevanje odpadne hrane sta bistvena za zagotovitev učinkovitega usklajevanja ukrepov za spodbujanje sprememb in doseganje ciljev iz te direktive. Zaradi skupne agende številnih organov in različnih deležnikov, ki sodelujejo pri boju proti odpadni hrani v državah članicah, je treba imenovati pristojni organ, ki bo odgovoren za splošno usklajevanje ukrepov na nacionalni ravni.</P></CONS><CONS><P><NO.P>(35)</NO.P>Izboljšati bi bilo treba razčlenjenost informacij o ravnanju s popotrošniškimi komunalnimi tekstilnimi odpadki na ravni Unije, da bi se učinkoviteje spremljala ponovna uporaba izdelkov, vključno s ponovno uporabo tekstilnih izdelkov in njihovo pripravo za ponovno uporabo, tudi za namen morebitne določitve ciljev glede učinkovitosti v prihodnosti. Podatki o ponovni uporabi in pripravi za ponovno uporabo so ključni tokovi podatkov za spremljanje ločevanja nastajanja odpadkov od gospodarske rasti ter prehoda na trajnostno, vključujoče in krožno gospodarstvo. Zato bi morala te tokove podatkov upravljati Evropska agencija za okolje.</P></CONS><CONS><P><NO.P>(35a)</NO.P>	<STRING BOLD="on"><STRING ITALIC="on">Odločilno je, da Komisija in države članice obstoječe kampanje obveščanja in ozaveščanja o preprečevanju nastajanja odpadkov in ravnanju z njimi še naprej razvijajo, podpirajo in razširjajo ter začnejo nove. Na splošno se sicer v vseh sektorjih vse bolj zavedajo, kako pomembno je preprečevati nastajanje odpadkov in ustrezno ravnanje z njimi, a je še vedno potreben dodaten napredek.</STRING></STRING><STRING BOLD="on"> [Sprememba 27]</STRING></P></CONS><CONS><P><NO.P>(36)</NO.P>Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 9(8) Direktive 2008/98/ES v zvezi s skupno metodologijo in minimalnimi zahtevami glede kakovosti za zagotovitev enotnega merjenja stopenj odpadne hrane bi bilo treba z manjšimi prilagoditvami premakniti v nov člen, ki posebej obravnava preprečevanje nastajanja odpadne hrane.</P></CONS><CONS><P><NO.P>(36a)</NO.P>	<STRING BOLD="on"><STRING ITALIC="on">Da bi nacionalnim organom olajšala, da podatke o odpadni hrani in zahteve za poročanje o njih razlagajo na skladen način, hkrati pa preprečila nepotrebno upravno obremenitev akterjev v prehranski verigi, bi morala Komisija sprejeti smernice za razlago delegiranih aktov in se pri tem zgledovati po smernicah za zbiranje podatkov o komunalnih odpadkih in poročanje o njih</STRING></STRING><FOOTNOTE><FIELD><STRING BOLD="on"><STRING ITALIC="on">Evropska komisija, Eurostat: Guidance for the compilation and reporting of data on municipal waste according to Commission Implementing Decisions (EU) 2019/1004 and (EU) 2019/1885, and the Joint Questionnaire of Eurostat and OECD (Smernice za zbiranje podatkov o komunalnih odpadkih in poročanje o njih v skladu z izvedbenima sklepoma Komisije (EU) 2019/1004 in (EU) 2019/1885 ter skupni vprašalnik Eurostata in OECD) (različica 2023) https://ec.europa.eu/eurostat/documents/342366/351811/Guidance+on+municipal+waste+data+collection/. </STRING></STRING></FIELD></FOOTNOTE><STRING BOLD="on"><STRING ITALIC="on"> ali smernicah za zbiranje podatkov o embalaži in odpadni embalaži in poročanje o njih</STRING></STRING><FOOTNOTE><FIELD><STRING BOLD="on"><STRING ITALIC="on">Evropska komisija, Eurostat: Guidance for the compilation and reporting of data on packaging and packaging waste according to Decision 2005/270/EC (Smernice za zbiranje podatkov o embalaži in odpadni embalaži in poročanje o njih v skladu z Odločbo 2005/270/ES) (različica 2023) https://ec.europa.eu/eurostat/documents/342366/351811/PPW+-+Guidance+for+the+compilation+and+reporting+of+data+on+packaging+and+packaging+waste.pdf/297d0cda-e5ff-41e5-855b-5d0abe425673?t=1621978014507. </STRING></STRING></FIELD></FOOTNOTE><STRING BOLD="on"><STRING ITALIC="on">.</STRING></STRING><STRING BOLD="on"> [Sprememba 28]</STRING></P></CONS><CONS><P><NO.P>(37)</NO.P>Za uskladitev oznak kombinirane nomenklature iz Direktive 2008/98/ES z oznakami iz Priloge 1 k Uredbi Sveta (EGS) št. 2658/87 bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo, da v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije sprejme akte v zvezi s spremembami Priloge IVc k Direktivi 2008/98/ES. Zlasti je pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, tudi na ravni strokovnjakov, in da se ta posvetovanja izvedejo v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje. Za zagotovitev enakopravnega sodelovanja pri pripravi delegiranih aktov Evropski parlament in Svet zlasti prejmeta vse dokumente sočasno s strokovnjaki iz držav članic, njuni strokovnjaki pa se sistematično lahko udeležujejo sestankov strokovnih skupin Komisije, ki zadevajo pripravo delegiranih aktov.</P></CONS><CONS><P><NO.P>(38)</NO.P>Za zagotovitev enotnih pogojev izvajanja Direktive 2008/98/ES bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila v zvezi z usklajenim formatom za registracijo v registru na podlagi zahtev glede informacij iz člena 22b(4), merili za prilagajanje pristojbin za uporabo člena 22c(3), točka (a), ter metodologijo za izračun in preverjanje stopnje ločenega zbiranja iz člena 22c(6), točka (c). Navedena pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta<FOOTNOTE><FIELD>Uredba (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (UL L 55, 28.2.2011, str. 13).</FIELD></FOOTNOTE>.</P></CONS><CONS><P><NO.P>(39)</NO.P>Direktivo 2008/98/ES bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.</P></CONS><CONS><P><NO.P>(39a)</NO.P>	<STRING BOLD="on"><STRING ITALIC="on">Pomembno je, da se izvajanje Direktive Sveta 1999/31/ES</STRING></STRING><FOOTNOTE><FIELD><STRING BOLD="on"><STRING ITALIC="on">Direktiva Sveta 1999/31/ES z dne 26. aprila 1999 o odlaganju odpadkov na odlagališčih (UL L 182, 16.7.1999, str. 1).</STRING></STRING></FIELD></FOOTNOTE><STRING BOLD="on"><STRING ITALIC="on"> v državah članicah znatno in hitro izboljša, saj je okoljska škoda v Uniji, med drugim zaradi čezmejnih težav, posledica razširjenosti in nastankov nezakonitih odlagališč in odlagališč v različnih državah članicah, na primer odlagališč, ki ne izpolnjujejo standardov in zahtev iz navedene direktive. Zato je primerno, da Komisija Direktivo Sveta 1999/31/ES oceni in pregleda ter po potrebi predloži zakonodajni predlog za njeno spremembo. Pomembno je tudi, da v oceni preuči načine, kako okrepiti izvedbene določbe.</STRING></STRING><STRING BOLD="on"> [Sprememba 29]</STRING></P></CONS><CONS><P><NO.P>(40)</NO.P>Ker ciljev te direktive, in sicer izboljšanja okoljske trajnostnosti ravnanja z odpadno hrano in tekstilnimi odpadki ter zagotavljanja prostega pretoka rabljenih in odpadnih tekstilnih izdelkov na notranjem trgu, države članice same ne morejo zadovoljivo doseči, temveč jih je zaradi njihovega obsega in učinkov mogoče doseči le na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta direktiva ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenega cilja glede subsidiarnosti.</P></CONS><CONS><P><NO.P>(40a)</NO.P>	<STRING BOLD="on"><STRING ITALIC="on">Pomembno je poudariti, da si mora Komisija še naprej prizadevati, da bi bilo ravnanje z odpadki usklajeno z načeli krožnega gospodarstva, in razmisliti o ciljno usmerjeni reviziji, da bi upoštevali odpadke iz zdravstva, zlasti odpadna zdravila iz zasebnih gospodinjstev. Poleg tega je pomembno zmanjšati količino odpadnih materialov iz zdravstva ter jih ponovno uporabiti in reciklirati, da bi čim bolj zmanjšali njihov vpliv na okolje in izčrpavanje virov, obenem pa varovali javno zdravje. To bi dodatno pokazalo, da je Unija zavezana odgovornemu ravnanju z odpadki, zdravstveni objekti in industrija pa bi postali osrednji partner pri širših prizadevanjih Komisije za zmanjšanje količine odpadkov in spodbujanje trajnostnosti –</STRING></STRING><STRING BOLD="on"> [Sprememba 30]</STRING></P></CONS></GRCONS></PREAMBLE><DISPOSITIF><DINIT>SPREJELA NASLEDNJO DIREKTIVO:</DINIT><GR.ART><ARTICLE><TI.ART>Člen 1</TI.ART><STI.ART>Spremembe</STI.ART><PARAG>Direktiva 2008/98/ES se spremeni:</PARAG><PARAG NO="YES"><NO.P>(1)</NO.P>v členu 2(1) se točka (a) nadomesti z naslednjim:<CITATION><P>„(a)	plinasti izpusti v ozračje ter ogljikov dioksid, zajet in transportiran za namene geološkega shranjevanja ter geološko shranjen v skladu z Direktivo 2009/31/ES Evropskega parlamenta in Sveta*;</P><P>__________________</P><P>* Direktiva 2009/31/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2009 o geološkem shranjevanju ogljikovega dioksida in spremembi Direktive Sveta 85/337/EGS, direktiv 2000/60/ES, 2001/80/ES, 2004/35/ES, 2006/12/ES, 2008/1/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter Uredbe (ES) št. 1013/2006 (UL L 140, 5.6.2009, str. 114).“;</P></CITATION></PARAG><PARAG NO="YES"><NO.P>(2)</NO.P>v členu 3 se vstavijo naslednji odstavki:<CITATION><P><LIST LEVEL="1" TYPE="LC"><INT.LI LEVEL="0">„4b.	‚proizvajalec tekstilnih izdelkov, izdelkov, povezanih s tekstilom, in obutvenih izdelkov iz Priloge IVc‘ pomeni vsakega proizvajalca, uvoznika ali distributerja ali drugo fizično ali pravno osebo, razen tistih, ki na trgu dobavljajo rabljene tekstilne in obutvene izdelke iz Priloge IVc ter tekstilne izdelke, izdelke, povezane s tekstilom, in obutvene izdelke iz Priloge IVc, ki so pridobljeni iz takih rabljenih ali odpadnih izdelkov ali njihovih delov, podjetij, ki imajo manj kot deset zaposlenih in katerih letni promet in bilančna vsota ne presegata 2 milijonov EUR, ter samozaposlenih krojačev, ki izdelujejo po meri narejene izdelke, pri čemer ima navedeni proizvajalec ne glede na uporabljeno metodo prodaje, vključno s pogodbami, sklenjenimi na daljavo, kot so opredeljene v členu 2(7) Direktive 2011/83/EU Evropskega parlamenta in Sveta*:</INT.LI><ITEM LEVEL="1"><SYMBOL>(a)</SYMBOL>sedež v državi članici in proizvaja tekstilne izdelke, izdelke, povezane s tekstilom, in obutvene izdelke iz Priloge IVc pod svojim imenom ali blagovno znamko ali naroči njihovo oblikovanje ali izdelavo in jih prvič dobavi pod svojim imenom ali blagovno znamko na ozemlju navedene države članice;</ITEM><ITEM LEVEL="1"><SYMBOL>(b)</SYMBOL>sedež v državi članici in na ozemlju te države članice pod svojim imenom ali blagovno znamko preprodaja tekstilne izdelke, izdelke, povezane s tekstilom, in obutvene izdelke iz Priloge IVc, ki so jih proizvedli drugi proizvajalci iz točke (a) in na katerih ni imena, trgovskega imena ali blagovne znamke proizvajalca;</ITEM><ITEM LEVEL="1"><SYMBOL>(c)</SYMBOL>sedež v državi članici in v tej državi članici prvič poklicno dobavi tekstilne izdelke, izdelke, povezane s tekstilom, in obutvene izdelke iz Priloge IVc iz druge države članice ali tretje države, ali</ITEM><ITEM LEVEL="1"><SYMBOL>(d)</SYMBOL>prek sredstev za komuniciranje na daljavo prodaja tekstilne izdelke, izdelke, povezane s tekstilom, in obutvene izdelke iz Priloge IVc neposredno končnim uporabnikom v državi članici, vključno z zasebnimi gospodinjstvi ali uporabniki, ki niso zasebna gospodinjstva, in ima sedež v drugi državi članici ali tretji državi;</ITEM></LIST></P><P><NO.P>4c.</NO.P>‚omogočanje dostopnosti na trgu‘ pomeni vsako dobavo izdelka za distribucijo ali uporabo na trgu Unije v okviru gospodarske dejavnosti, bodisi za plačilo bodisi brezplačno;</P><P><NO.P>4d.</NO.P>‚organizacija, pristojna za odgovornost proizvajalcev‘ pomeni pravni subjekt, ki v imenu proizvajalcev finančno ali finančno in operativno organizira izpolnjevanje obveznosti v zvezi z razširjeno odgovornostjo proizvajalca;</P><P><NO.P>4e.</NO.P>‚spletna platforma‘ pomeni spletno platformo, kot je opredeljena v členu 3, točka (i), Uredbe (EU) 2022/2065 Evropskega parlamenta in Sveta**;</P><P><NO.P>4f.</NO.P>‚potrošnik‘ pomeni fizično osebo, ki deluje za namene zunaj svoje trgovske, poslovne, obrtne ali poklicne dejavnosti;</P><P><NO.P>8a.</NO.P><STRING BOLD="on"><STRING ITALIC="on">„socialno podjetje“ pomeni subjekt zasebnega prava, ki zagotavlja blago in storitve za trg na podjetniški način ter v skladu z načeli in značilnostmi socialnega gospodarstva, njegovo tržno dejavnost pa vodijo predvsem socialni ali okoljski vzgibi; socialna podjetja se lahko ustanovijo v različnih pravnih oblikah;</STRING></STRING><STRING BOLD="on"> [Sprememba 31]</STRING></P><P><STRING BOLD="on">_________________</STRING></P><P>* 	Direktiva 2011/83/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2011 o pravicah potrošnikov, spremembi Direktive Sveta 93/13/EGS in Direktive 1999/44/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi Direktive Sveta 85/577/EGS in Direktive 97/7/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 304, 22.11.2011, str. 64).</P><P>** 	Uredba (EU) 2022/2065 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. oktobra 2022 o enotnem trgu digitalnih storitev in spremembi Direktive 2000/31/ES (UL L 277, 27.10.2022, str. 1).“;</P></CITATION></PARAG><PARAG NO="YES"><NO.P>(3)</NO.P>v členu 9(1) se črtajo točki (g) in (h) ter odstavki 5, 6 in 8;</PARAG><PARAG NO="YES"><NO.P>(4)</NO.P>vstavi se naslednji člen:<CITATION><P>„Člen 9a</P><P>Preprečevanje nastajanja odpadne hrane</P><P><NO.P>1.</NO.P><LIST LEVEL="1" TYPE="LC"><INT.LI LEVEL="0">Države članice sprejmejo ustrezne ukrepe za preprečevanje nastajanja odpadne hrane<STRING BOLD="on"><STRING ITALIC="on"> vzdolž prehranske verige, tako</STRING></STRING> v primarni pridelavi, predelavi in proizvodnji, prodaji na drobno in drugi distribuciji hrane ter v restavracijah in gostinskih dejavnostih<STRING STRIKE="on">, pa</STRING><STRING BOLD="on"><STRING ITALIC="on"> kot</STRING></STRING> tudi v gospodinjstvih. Navedeni ukrepi <STRING BOLD="on"><STRING ITALIC="on">med drugim </STRING></STRING>vključujejo:<STRING BOLD="on"> [Sprememba 32]</STRING></INT.LI><ITEM LEVEL="1"><SYMBOL>(a)</SYMBOL>oblikovanje in podpiranje ukrepov za spremembo vedenja za zmanjšanje količine odpadne hrane ter informacijskih kampanj za ozaveščanje o preprečevanju odpadne hrane<STRING BOLD="on"><STRING ITALIC="on">, pa tudi o proizvodnji hrane</STRING></STRING>;<STRING BOLD="on"> [Sprememba 33]</STRING></ITEM><ITEM LEVEL="1"><SYMBOL>(b)</SYMBOL>odkrivanje in odpravo neučinkovitosti pri delovanju prehranske verige ter podpiranje sodelovanja med vsemi akterji ob hkratnem zagotavljanju pravične porazdelitve stroškov in koristi ukrepov za preprečevanje<STRING BOLD="on"><STRING ITALIC="on">, ki lahko vključujejo:</STRING></STRING><LIST LEVEL="2" TYPE="DASH"><ITEM LEVEL="2"><SYMBOL>–</SYMBOL><STRING BOLD="on"><STRING ITALIC="on">promocijo sadja in zelenjave, ki imata zunanje pomanjkljivosti, zaradi katerih ne izpolnjujeta tržnih standardov EU ali UN/ECE, sta pa še vedno primerna in varna za lokalno ali neposredno porabo, kot je opredeljena v Delegirani uredbi Komisije (EU) 2023/2429</STRING></STRING><STRING SUPERSCRIPT="on">*</STRING><STRING BOLD="on"><STRING ITALIC="on"> (t. i. „grdo“ sadje in zelenjava), ter </STRING></STRING></ITEM><ITEM LEVEL="2"><SYMBOL>–</SYMBOL><STRING BOLD="on"><STRING ITALIC="on">spoprijemanje s tržnimi praksami, zaradi katerih nastajajo živilski odpadki, vključno s praksami iz Direktive (EU) 2019/633</STRING></STRING><STRING SUPERSCRIPT="on">**</STRING><STRING BOLD="on"><STRING ITALIC="on"> Evropskega parlamenta in Sveta</STRING></STRING>;<STRING BOLD="on"> [Sprememba 34]</STRING></ITEM></LIST></ITEM><ITEM LEVEL="1"><SYMBOL>(c)</SYMBOL>spodbujanje <STRING STRIKE="on">doniranja</STRING><STRING BOLD="on"><STRING ITALIC="on">, doniranje </STRING></STRING>hrane in <STRING STRIKE="on">drugih načinov</STRING><STRING BOLD="on"><STRING ITALIC="on">zagotavljanje</STRING></STRING> prerazdeljevanja živil, namenjenih za prehrano ljudi, pri čemer se rabi za prehrano ljudi daje prednost pred rabo za živalsko krmo in ponovno predelavo v neživilske proizvode;<STRING BOLD="on"> [Sprememba 35]</STRING></ITEM><ITEM LEVEL="1"><SYMBOL>(d)</SYMBOL>podpiranje usposabljanja in razvoja spretnosti<STRING BOLD="on"><STRING ITALIC="on">, tudi pri lokalnih organih,</STRING></STRING> ter olajšanje dostopa do možnosti financiranja, zlasti za mala in srednja podjetja ter akterje socialnega gospodarstva<STRING STRIKE="on">.</STRING><STRING BOLD="on"><STRING ITALIC="on">;</STRING></STRING><STRING BOLD="on"> [Sprememba 36]</STRING></ITEM><ITEM LEVEL="1"><SYMBOL>(da)</SYMBOL>	<STRING BOLD="on"><STRING ITALIC="on">spodbujanje in promocijo inovacij in tehnoloških rešitev, ki prispevajo k preprečevanju odpadne hrane, kot so inteligentna embalaža, namenjena podaljšanju roka uporabnosti ali ohranjanju ali izboljšanju stanja pakiranih živil v skladu z Uredbo Komisije (ES) št. 450/2009</STRING></STRING><STRING BOLD="on"><STRING ITALIC="on"><STRING SUPERSCRIPT="on">***</STRING></STRING></STRING><STRING BOLD="on"><STRING ITALIC="on">, zlasti med prevozom in skladiščenjem, ter jasnejše označevanje datumov živil in uporabniku prijazna orodja za zmanjšanje zmede in lažjo uporabo označevanja datuma v skladu z Uredbo (EU) št. 1169/2011, kar prispeva k preprečevanju nepotrebnega zavrženja hrane, ki je še vedno varna za uživanje.</STRING></STRING><STRING BOLD="on"> [Sprememba 37]</STRING></ITEM></LIST></P><P>Države članice zagotovijo, da so vsi zadevni akterji v dobavni verigi vključeni sorazmerno s svojo zmogljivostjo in vlogo<STRING BOLD="on"><STRING ITALIC="on"> pri nastajanju odpadne hrane in</STRING></STRING> pri preprečevanju nastajanja odpadne hrane v prehranski verigi, pri čemer poseben poudarek namenijo preprečevanju nesorazmernega vpliva na mala in srednja podjetja.<STRING BOLD="on"><STRING ITALIC="on"> Države članice sprejmejo ustrezne ukrepe, s katerimi zagotovijo, da gospodarski subjekti dajo neprodano hrano, ki je varna za prehrano ljudi, na voljo za doniranje.</STRING></STRING><STRING BOLD="on"> [Sprememba 38]</STRING></P><P><NO.P>2.</NO.P>Države članice spremljajo in ocenjujejo izvajanje svojih ukrepov za preprečevanje odpadne hrane, vključno s skladnostjo s cilji za zmanjšanje količine <STRING BOLD="on"><STRING ITALIC="on">odpadne </STRING></STRING>hrane iz odstavka 4, tako da merijo stopnje odpadne hrane na podlagi metodologije, določene v skladu z odstavkom 3.<STRING BOLD="on"> [Sprememba 39]</STRING></P><P><NO.P>3.</NO.P>Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 38a za<STRING BOLD="on"><STRING ITALIC="on"> spremembo Delegiranega sklepa Komisije (EU) 2019/1597 in</STRING></STRING> dopolnitev te direktive v zvezi z določitvijo skupne metodologije in minimalnih zahtev glede kakovosti, da se zagotovi enotno merjenje stopenj odpadne hrane.<STRING BOLD="on"> [Sprememba 40]</STRING></P><P><NO.P>3a.</NO.P>	<STRING BOLD="on"><STRING ITALIC="on">Metodologija, merilne metode in podatki, ki se uporabljajo za merjenje stopenj odpadne hrane iz odstavka 3, se javno objavijo.</STRING></STRING><STRING BOLD="on"> [Sprememba 41]</STRING></P><P><NO.P>4.</NO.P><LIST LEVEL="1" TYPE="LC"><INT.LI LEVEL="0">Države članice sprejmejo potrebne in ustrezne ukrepe, da do 31. decembra 2030 dosežejo naslednje cilje za zmanjšanje količine odpadne hrane na nacionalni ravni:</INT.LI><ITEM LEVEL="1"><SYMBOL>(a)</SYMBOL>zmanjšati nastajanje odpadne hrane pri predelavi in proizvodnji za <STRING STRIKE="on">10</STRING><STRING BOLD="on"><STRING ITALIC="on">vsaj 20</STRING></STRING> % v primerjavi s količino, nastalo <STRING STRIKE="on">leta 2020;</STRING><STRING BOLD="on"><STRING ITALIC="on">kot letno povprečje v obdobju 2020–2022.</STRING></STRING><STRING BOLD="on"> [Sprememba 42]</STRING></ITEM><ITEM LEVEL="1"><SYMBOL>(b)</SYMBOL>zmanjšati skupno količino odpadne hrane na prebivalca, ki nastane pri prodaji na drobno in drugi distribuciji hrane, v restavracijah in gostinskih dejavnostih ter gospodinjstvih, in sicer za <STRING STRIKE="on">30</STRING><STRING BOLD="on"><STRING ITALIC="on">vsaj 40</STRING></STRING> % v primerjavi s količino, nastalo <STRING STRIKE="on">leta 2020</STRING><STRING BOLD="on"><STRING ITALIC="on">kot letno povprečje v obdobju 2020–2022</STRING></STRING>.<STRING BOLD="on"> [Sprememba 43]</STRING></ITEM></LIST></P><P><NO.P>5.</NO.P>Če lahko država članica zagotovi podatke za referenčno leto pred letom 2020, zbrane z metodami, primerljivimi z metodologijo in minimalnimi zahtevami glede kakovosti za enotno merjenje stopenj odpadne hrane iz Delegiranega sklepa Komisije (EU) 2019/1597, se lahko uporabi referenčno leto pred letom 2020. <STRING BOLD="on"><STRING ITALIC="on">Navedeno zgodnejše referenčno leto se uporablja za oba cilja iz odstavka 4, točki (a) in (b). </STRING></STRING>Država članica v 18 mesecih od začetka veljavnosti te direktive uradno obvesti Komisijo in druge države članice o svoji nameri, da bo uporabila referenčno leto pred letom 2020, ter Komisiji predloži podatke in metode merjenja, uporabljene za njihovo zbiranje<STRING BOLD="on"><STRING ITALIC="on">, in jih javno objavi</STRING></STRING>.<STRING BOLD="on"> [Sprememba 44]</STRING></P><P><NO.P>6.</NO.P>Če Komisija meni, da podatki ne izpolnjujejo pogojev iz odstavka 5, v šestih mesecih od prejema uradnega obvestila v skladu z odstavkom 5 sprejme odločitev, s katero od države članice zahteva, da uporabi leto 2020 ali leto, ki ni leto, ki ga je država članica predlagala kot referenčno leto.</P><P><NO.P>7.</NO.P>Komisija do 31. decembra 2027 pregleda cilje iz odstavka 4, ki jih je treba doseči do leta 2030, da bi jih po potrebi spremenila in/ali razširila na druge faze prehranske verige ter preučila možnost določitve novih ciljev za obdobje po letu 2030. V ta namen Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo, po potrebi skupaj z zakonodajnim predlogom.;</P><P><NO.P>7a.</NO.P>	<STRING BOLD="on"><STRING ITALIC="on">Države članice se spodbuja, naj usklajujejo svoje ukrepe za preprečevanje nastajanja odpadne hrane in izmenjujejo dobro prakso.</STRING></STRING><STRING BOLD="on"> [Sprememba 45]</STRING></P><P><NO.P>7b.</NO.P>	<STRING BOLD="on"><STRING ITALIC="on">Komisija do 31. decembra 2025 izvede oceno ustreznih stopenj za določitev ciljev za zmanjšanje vse odpadne hrane iz primarne proizvodnje, vključno z zrelo hrano, ki ni bila pobrana ali je bila uporabljena na kmetijah. V ta namen Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo, po potrebi skupaj z zakonodajnim predlogom.</STRING></STRING><STRING BOLD="on"> [Sprememba 46]</STRING></P><P><NO.P>7c.</NO.P>	<STRING BOLD="on"><STRING ITALIC="on">Komisija do 31. decembra 2027 oceni možnost uvedbe zavezujočega cilja vsaj 30 % glede na člen 9a(4), točka (a), in vsaj 50 % glede na člen 9a(4), točka (b), ki ga je treba doseči do leta 2035, ter Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo, ki ga lahko spremlja ustrezen zakonodajni predlog za uresničitev takega cilja.</STRING></STRING><STRING BOLD="on"> [Sprememba 47]</STRING></P><P>__________________________</P><P>*	<STRING BOLD="on"><STRING ITALIC="on">Delegirana uredba Komisije (EU) 2023/2429 z dne 17. avgusta 2023 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi s tržnimi standardi za sektor sadja in zelenjave, nekatere proizvode iz predelanega sadja in zelenjave ter sektor banan in o razveljavitvi Uredbe Komisije (ES) št. 1666/1999 ter izvedbenih uredb Komisije (EU) št. 543/2011 in (EU) št. 1333/2011 (UL L 2023/2429, 3.11.2023, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg_del/2023/2429/oj).</STRING></STRING></P><P>**	<STRING BOLD="on"><STRING ITALIC="on">Direktiva (EU) 2019/633 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. aprila 2019 o nepoštenih trgovinskih praksah med podjetji v verigi preskrbe s kmetijskimi in živilskimi proizvodi (UL L 111, 25.4.2019, str. 59).</STRING></STRING></P><P>***	<STRING BOLD="on"><STRING ITALIC="on">Uredba Komisije (ES) št. 450/2009 z dne 29. maja 2009 o aktivnih in inteligentnih materialih in izdelkih, namenjenih za stik z živili (UL L 135, 30.5.2009, str. 3).</STRING></STRING>“<STRING BOLD="on"><STRING ITALIC="on">;</STRING></STRING></P></CITATION></PARAG><PARAG NO="YES"><NO.P>(4a)</NO.P>	<STRING BOLD="on"><STRING ITALIC="on">v členu 10 se vstavi naslednji odstavek:</STRING></STRING><CITATION><P>„<STRING BOLD="on"><STRING ITALIC="on">2a. Države članice se spodbuja, da po potrebi uvedejo predhodno sortiranje mešanih komunalnih odpadkov, da se ne bi odpadki, ki jih je mogoče predelati za pripravo za ponovno uporabo ali recikliranje, poslali v sežiganje ali odlagali na odlagališčih.</STRING></STRING>“<STRING BOLD="on"><STRING ITALIC="on">;</STRING></STRING><STRING BOLD="on"> [Sprememba 48]</STRING></P></CITATION></PARAG><PARAG NO="YES"><NO.P>(4b)</NO.P>	<STRING BOLD="on"><STRING ITALIC="on">v členu 10 se odstavek 4 nadomesti z naslednjim:</STRING></STRING><CITATION><P>„<STRING BOLD="on"><STRING ITALIC="on">„4. Države članice sprejmejo ukrepe, s katerimi zagotovijo, da se odpadki, ki so bili zbrani ločeno za pripravo za ponovno uporabo in recikliranje v skladu s členom 11(1) in členom 22, ne sežgejo ali odlagajo na odlagališčih, razen odpadkov, ki nastajajo pri poznejših postopkih obdelave ločeno zbranih odpadkov, katerih sežiganje zagotavlja najboljši izid za okolje v skladu s členom 4.“;</STRING></STRING><STRING BOLD="on"> [Sprememba 49]</STRING></P></CITATION></PARAG><PARAG NO="YES"><NO.P>(5)</NO.P>v členu 11(1) se tretji <STRING STRIKE="on">stavek</STRING><STRING BOLD="on"><STRING ITALIC="on">pododstavek</STRING></STRING> nadomesti z naslednjim:<CITATION><P>„V skladu s členom 10(2) in (3) države članice vzpostavijo ločeno zbiranje vsaj za papir, kovine, plastiko in steklo<STRING BOLD="on"><STRING ITALIC="on"> ter do 1</STRING></STRING>.<STRING STRIKE="on">;</STRING><STRING BOLD="on"><STRING ITALIC="on"> januarja 2025 za tekstil, spodbuja pa se jih tudi k vzpostavitvi ločenega zbiranja lesa.</STRING></STRING>“;<STRING BOLD="on"> [Sprememba 50]</STRING></P></CITATION></PARAG><PARAG NO="YES"><NO.P>(5a)</NO.P>	<STRING BOLD="on"><STRING ITALIC="on">v členu 11 se za tretjim pododstavkom vstavi naslednji pododstavek:</STRING></STRING><CITATION><P>„<STRING BOLD="on"><STRING ITALIC="on">Države članice sprejmejo potrebne ukrepe za zagotovitev zadostne in zlahka dostopne infrastrukture za ločeno zbiranje vseh vrst odpadkov ter po potrebi povečajo število mest za ločeno zbiranje odpadkov. Kadar so za izboljšanje potrebni sistemi za zbiranje komunalnih odpadkov, države članice to storijo brez nepotrebnega odlašanja.</STRING></STRING>“<STRING BOLD="on"><STRING ITALIC="on">;</STRING></STRING><STRING BOLD="on"> [Sprememba 51]</STRING></P></CITATION></PARAG><PARAG NO="YES"><NO.P>(6)</NO.P>v členu 11b se odstavek 1 nadomesti z naslednjim:<CITATION><P>„1.	Komisija v sodelovanju z Evropsko agencijo za okolje pripravi poročila o napredku pri doseganju ciljev iz člena 9a(4), člena 11(2), točke (c), (d) in (e), ter člena 11(3) najpozneje tri leta pred iztekom posameznega roka iz navedenih določb.“;</P></CITATION></PARAG><PARAG NO="YES"><NO.P>(7)</NO.P>vstavijo se naslednji členi:<CITATION><P>„Člen 22a</P><P>Sistem razširjene odgovornosti proizvajalca za tekstilne izdelke</P><P><NO.P>1.</NO.P>Države članice zagotovijo, da imajo proizvajalci razširjeno odgovornost proizvajalca za tekstilne izdelke<STRING STRIKE="on"> za gospodinjstvo</STRING>, oblačilne izdelke, oblačilne dodatke in obutev, oblačila in oblačilne dodatke iz Priloge IVc (v nadaljnjem besedilu: tekstilni izdelki, izdelki, povezani s tekstilom, in obutveni izdelki), katerih dostopnost prvič omogočijo na trgu na ozemlju države članice, v skladu s členoma 8 in8a.<STRING BOLD="on"> [Sprememba 52]</STRING></P><P><NO.P>1a.</NO.P>	<STRING BOLD="on"><STRING ITALIC="on">Komisija do 31. decembra 2024 sprejme delegirani akt v skladu s členom 38a za dopolnitev te direktive v zvezi z določitvijo nadaljnjih pravil o vzpostavitvi razširjene odgovornosti proizvajalca za osebno zaščitno opremo iz Uredbe (EU) 2016/425 Evropskega parlamenta in Sveta</STRING></STRING><STRING SUPERSCRIPT="on">*</STRING><STRING BOLD="on"><STRING ITALIC="on">.</STRING></STRING><STRING BOLD="on"> [Sprememba 53]</STRING></P><P><NO.P>1b.</NO.P>	<STRING BOLD="on"><STRING ITALIC="on">Države članice do 31. decembra 2027 zagotovijo, da imajo proizvajalci preprog in žimnic iz dela 2a (novo) Priloge IVc, katerih glavna sestava je tekstil, ki prvič omogočajo dostopnost navedenih preprog in žimnic na trgu na ozemlju države članice, razširjeno odgovornost proizvajalca v skladu s členoma 8 in 8a. Države članice se lahko odločijo za vzpostavitev ločenega sistema razširjene odgovornosti proizvajalca posebej za te izdelke.</STRING></STRING><STRING BOLD="on"> [Sprememba 54]</STRING></P><P><NO.P>2.</NO.P>Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 38a<STRING BOLD="on"><STRING ITALIC="on"> za razširitev področja uporabe Priloge IVc in</STRING></STRING> za spremembo Priloge IVc k tej direktivi, da se oznake kombinirane nomenklature iz Priloge IVc k tej direktivi uskladijo z oznakami iz Priloge 1 k Uredbi Sveta (EGS) št. 2658/87*.<STRING BOLD="on"> [Sprememba 55]</STRING></P><P><NO.P>3.</NO.P><LIST LEVEL="1" TYPE="LC"><INT.LI LEVEL="0">Države članice jasno<STRING BOLD="on"><STRING ITALIC="on">, vključujoče in uravnoteženo ter v skladu s členom 8a(1), točka (a),</STRING></STRING> opredelijo vloge in odgovornosti zadevnih akterjev, vključenih v izvajanje, spremljanje in preverjanje sistema razširjene odgovornosti proizvajalca iz odstavka 1.<STRING BOLD="on"><STRING ITALIC="on"> Države članice zagotovijo, da so v postopek odločanja v okviru sheme razširjene odgovornosti proizvajalca v celoti vključeni vsi zadevni akterji. Ti zadevni akterji vključujejo:</STRING></STRING></INT.LI><ITEM LEVEL="1"><SYMBOL>(a)</SYMBOL>	<STRING BOLD="on"><STRING ITALIC="on">proizvajalce, ki dajejo proizvode na trg države članice;</STRING></STRING></ITEM><ITEM LEVEL="1"><SYMBOL>(b)</SYMBOL>	<STRING BOLD="on"><STRING ITALIC="on">organizacije, ki v njihovem imenu izvajajo obveznosti razširjene odgovornosti proizvajalca;</STRING></STRING></ITEM><ITEM LEVEL="1"><SYMBOL>(c)</SYMBOL>	<STRING BOLD="on"><STRING ITALIC="on">zasebne ali javne izvajalce ravnanja z odpadki;</STRING></STRING></ITEM><ITEM LEVEL="1"><SYMBOL>(d)</SYMBOL>	<STRING BOLD="on"><STRING ITALIC="on">lokalne organe;</STRING></STRING></ITEM><ITEM LEVEL="1"><SYMBOL>(e)</SYMBOL>	<STRING BOLD="on"><STRING ITALIC="on">izvajalce dejavnosti ponovne uporabe in priprave za ponovno uporabo;</STRING></STRING></ITEM><ITEM LEVEL="1"><SYMBOL>(f)</SYMBOL>	<STRING BOLD="on"><STRING ITALIC="on">socialna podjetja, vključno z lokalnimi socialnimi podjetji;</STRING></STRING><STRING BOLD="on"> [Sprememba 56]</STRING></ITEM></LIST></P><P><NO.P>4.</NO.P><LIST LEVEL="1" TYPE="LC"><INT.LI LEVEL="0">Države članice zagotovijo, da proizvajalci tekstilnih izdelkov, izdelkov, povezanih s tekstilom, in obutvenih izdelkov iz Priloge IVc krijejo naslednje stroške:</INT.LI><ITEM LEVEL="1"><SYMBOL>(a)</SYMBOL>stroške zbiranja rabljenih in odpadnih tekstilnih izdelkov, izdelkov, povezanih s tekstilom, in obutvenih izdelkov iz Priloge IVc ter stroške poznejšega ravnanja z odpadki, ki vključujejo:</ITEM><ITEM LEVEL="1"><SYMBOL>(1)</SYMBOL>zbiranje<STRING STRIKE="on"> navedenih</STRING> rabljenih<STRING BOLD="on"><STRING ITALIC="on"> tekstilnih</STRING></STRING> izdelkov za ponovno uporabo in ločeno zbiranje odpadnih<STRING BOLD="on"><STRING ITALIC="on"> tekstilnih</STRING></STRING> izdelkov za pripravo za ponovno uporabo in recikliranje v skladu s členoma 22c in 22d;<STRING BOLD="on"> [Sprememba 57]</STRING></ITEM><ITEM LEVEL="1"><SYMBOL>(2)</SYMBOL>prevoz zbranih tovorov iz točke (1) za poznejše sortiranje za ponovno uporabo, pripravo za ponovno uporabo in postopke recikliranja v skladu s členom 22d;<STRING BOLD="on"> [Sprememba 58 - ne zadeva SL različice]</STRING></ITEM><ITEM LEVEL="1"><SYMBOL>(3)</SYMBOL>sortiranje, pripravo za ponovno uporabo, recikliranje in druge postopke predelave ter odstranjevanje zbranih tovorov iz točke (1); <STRING BOLD="on">[Sprememba 59 - ne zadeva SL različice]</STRING></ITEM><ITEM LEVEL="1"><SYMBOL>(4)</SYMBOL>v točkah (1) in (2) navedeno zbiranje, prevoz in obdelavo odpadkov, ki jih ustvarijo socialna podjetja in drugi izvajalci dejavnosti, ki <STRING STRIKE="on">se ne ukvarjajo z odpadki, ki </STRING>so del sistema zbiranja iz člena 22c(5) in (11);<STRING BOLD="on"> [Sprememba 60]</STRING></ITEM><ITEM LEVEL="1"><SYMBOL>(b)</SYMBOL>izvajanje raziskave o sestavi zbranih mešanih komunalnih odpadkov v skladu s členom 22d(6);</ITEM><ITEM LEVEL="1"><SYMBOL>(c)</SYMBOL>zagotavljanje informacij<STRING BOLD="on"><STRING ITALIC="on">, tudi z ustreznimi informacijskimi kampanjami in komunikacijskim delom,</STRING></STRING> o trajnostni potrošnji, preprečevanju nastajanja odpadkov, ponovni uporabi, pripravi za ponovno uporabo, recikliranju, drugi predelavi in odstranjevanju tekstilnih in obutvenih izdelkov v skladu s členom 22c(13), (14) in (17);<STRING BOLD="on"> [Sprememba 61]</STRING></ITEM><ITEM LEVEL="1"><SYMBOL>(d)</SYMBOL>zbiranje podatkov in poročanje pristojnim organom v skladu s členom 37;</ITEM><ITEM LEVEL="1"><SYMBOL>(e)</SYMBOL>podporo raziskavam in razvoju za izboljšanje postopkov sortiranja in recikliranja<STRING BOLD="on"><STRING ITALIC="on"> v skladu s hierarhijo ravnanja z odpadki iz člena 4</STRING></STRING>, zlasti zaradi povečanja recikliranja iz vlaken v vlakna, brez poseganja v pravila Unije o državni pomoči;<STRING BOLD="on"> [Sprememba 62]</STRING></ITEM><ITEM LEVEL="1"><SYMBOL>(ea)</SYMBOL>	<STRING BOLD="on"><STRING ITALIC="on">dejavnosti ponovne uporabe in popravil, vključno z raziskavami in razvojem za njihovo izboljšanje.</STRING></STRING><STRING BOLD="on"> [Sprememba 63]</STRING></ITEM></LIST></P><P><NO.P>5.</NO.P>Države članice zagotovijo, da proizvajalci tekstilnih izdelkov, izdelkov, povezanih s tekstilom, in obutvenih izdelkov iz Priloge IVc krijejo stroške iz odstavka 4 tega člena v zvezi z rabljenimi in odpadnimi tekstilnimi izdelki, izdelki, povezanimi s tekstilom, in obutvenimi izdelki iz Priloge IVc, odloženimi na zbirnih mestih, vzpostavljenih v skladu s členom 22c, točki 5 in 11, če je bila dostopnost takih izdelkov na trgu na ozemlju države članice prvič omogočena po [Urad za publikacije: vstaviti datum začetka veljavnosti te direktive o spremembi]<STRING BOLD="on"><STRING ITALIC="on">, vključno z morebitnimi rabljenimi in odpadnimi tekstilnimi izdelki, ki se lahko zberejo prek zasebnih sistemov „vzemi nazaj“ in se pozneje združijo s tekstilnimi izdelki, zbranimi v skladu s členom 22c(5)</STRING></STRING>.<STRING BOLD="on"> [Sprememba 64]</STRING></P><P><NO.P>6.</NO.P>Stroški iz odstavka 4, ki jih je treba kriti, ne presegajo stroškov, potrebnih za stroškovno učinkovito opravljanje storitev iz navedenega odstavka, <STRING BOLD="on"><STRING ITALIC="on">skladno s hierarhijo ravnanja z odpadki, </STRING></STRING>in se določijo na pregleden način med zadevnimi akterji.<STRING BOLD="on"> [Sprememba 65]</STRING></P><P><NO.P>6a.</NO.P>	<STRING BOLD="on"><STRING ITALIC="on">Ponudniki spletnih platform, ki potrošnikom omogočajo sklepanje pogodb na daljavo s trgovci, poskrbijo, da so proizvajalci tekstilnih izdelkov, izdelkov, povezanih s tekstilom, in obutvenih izdelkov iz Priloge IVc registrirani v registru proizvajalcev iz člena 22b v državi članici, v kateri je potrošnik, preden njihove izdelke dajo na svoje platforme.</STRING></STRING><STRING BOLD="on"> [Sprememba 66]</STRING></P><P><NO.P>7.</NO.P><LIST LEVEL="1" TYPE="LC"><INT.LI LEVEL="0">Za namene skladnosti s členom 30, odstavek 1, točki (d) in (e), Uredbe (EU) 2022/2065 države članice zagotovijo, da ponudniki spletnih platform, ki spadajo na področje uporabe poglavja 3, oddelek 4, navedene uredbe in ki potrošnikom omogočajo sklepanje pogodb na daljavo s proizvajalci, ki potrošnikom v Uniji ponujajo tekstilne izdelke, izdelke, povezane s tekstilom, in obutvene izdelke iz Priloge IVc, od proizvajalcev pridobijo naslednje informacije:</INT.LI><ITEM LEVEL="1"><SYMBOL>(a)</SYMBOL>informacije o registraciji v registru proizvajalcev iz člena 22b v državi članici, v kateri je potrošnik, in številke vpisa proizvajalca v tem registru;</ITEM><ITEM LEVEL="1"><SYMBOL>(b)</SYMBOL>izjavo o skladnosti proizvajalca, s katero se ta zaveže, da bo ponujal le tekstilne izdelke, izdelke, povezane s tekstilom, in obutvene izdelke iz Priloge IVc, v zvezi s katerimi so v državi članici, v kateri je potrošnik, izpolnjene zahteve glede razširjene odgovornosti proizvajalca iz odstavkov 1 in 4 tega člena ter člena 22c(1).</ITEM></LIST></P><P><NO.P>8.</NO.P>Države članice zagotovijo, da se sistemi razširjene odgovornosti proizvajalca iz odstavka 1 tega člena vzpostavijo do [Urad za publikacije: vstaviti datum <STRING STRIKE="on">trideset</STRING><STRING BOLD="on"><STRING ITALIC="on">osemnajst</STRING></STRING> mesecev po začetku veljavnosti te direktive o spremembi] v skladu s členi 8, 8a in 22a do 22d.<STRING BOLD="on"> [Sprememba 67]</STRING></P><P>Člen 22b</P><P>Register proizvajalcev tekstilnih izdelkov, izdelkov, povezanih s tekstilom, in obutvenih izdelkov </P><P><NO.P>1.</NO.P>Države članice vzpostavijo register proizvajalcev tekstilnih izdelkov, izdelkov, povezanih s tekstilom, in obutvenih izdelkov iz Priloge IVc za spremljanje skladnosti teh proizvajalcev s členom 22a in členom 22c(1).</P><P>Države članice zagotovijo, da so v registru na voljo povezave do drugih nacionalnih registrov, da se olajša registracija proizvajalcev v vseh državah članicah.<STRING BOLD="on"><STRING ITALIC="on"> Javnost lahko do registra preprosto in brezplačno dostopa na spletu.</STRING></STRING><STRING BOLD="on"> [Sprememba 68]</STRING></P><P><NO.P>2.</NO.P>Države članice zagotovijo, da se morajo proizvajalci registrirati v registru iz odstavka 1. V ta namen države članice od proizvajalcev zahtevajo, da vložijo zahtevek za registracijo v vsaki državi članici, v kateri prvič omogočijo dostopnost tekstilnih izdelkov, izdelkov, povezanih s tekstilom, in obutvenih izdelkov iz Priloge IVc na trgu.</P><P><NO.P>2a.</NO.P>	<STRING BOLD="on"><STRING ITALIC="on">Države članice seznanijo druge države članice s povezavo do nacionalnega registra v 30 dneh od njegove uvedbe.</STRING></STRING><STRING BOLD="on"> [Sprememba 69]</STRING></P><P><NO.P>3.</NO.P>Države članice proizvajalcem dovolijo, da na njihovem ozemlju prvič omogočijo dostopnost tekstilnih izdelkov, izdelkov, povezanih s tekstilom, in obutvenih izdelkov iz Priloge IVc na trgu le, če so registrirani v navedeni državi članici ali, v primeru pooblastitve, so v njej registrirani njihovi pooblaščeni zastopniki za razširjeno odgovornost proizvajalca.</P><P><NO.P>4.</NO.P><LIST LEVEL="1" TYPE="LC"><INT.LI LEVEL="0">Zahtevek za registracijo vsebuje naslednje informacije:</INT.LI><ITEM LEVEL="1"><SYMBOL>(a)</SYMBOL>ime, blagovno znamko in trgovsko ime, če so na voljo, pod katerimi proizvajalec deluje v državi članici, naslov proizvajalca, vključno s poštno številko in krajem, ulico in hišno številko, državo, telefonsko številko, če obstaja, spletnim naslovom in naslovom elektronske pošte, ter ime enotne kontaktne točke;</ITEM><ITEM LEVEL="1"><SYMBOL>(b)</SYMBOL>nacionalno identifikacijsko oznako proizvajalca, vključno z njegovo številko vpisa v poslovni register ali enakovredno uradno matično številko ter davčno številko Unije ali nacionalno davčno številko;</ITEM><ITEM LEVEL="1"><SYMBOL>(c)</SYMBOL>oznake kombinirane nomenklature za tekstilne izdelke, izdelke, povezane s tekstilom, in obutvene izdelke iz Priloge IVc, katerih dostopnost namerava proizvajalec prvič omogočiti na trgu na ozemlju navedene države članice;</ITEM><ITEM LEVEL="1"><SYMBOL>(d)</SYMBOL>ime, poštno številko, kraj, ulico in hišno številko, državo, telefonsko številko, spletni naslov, naslov elektronske pošte in nacionalno identifikacijsko oznako organizacije, pristojne za odgovornost proizvajalcev, številko vpisa v poslovni register ali enakovredno uradno matično številko, evropsko ali nacionalno davčno številko organizacije, pristojne za odgovornost proizvajalcev, ter pooblastilo zastopanega proizvajalca;</ITEM><ITEM LEVEL="1"><SYMBOL>(e)</SYMBOL>izjavo proizvajalca ali organizacije, pristojne za odgovornost proizvajalcev, v kateri je navedeno, da so predloženi podatki resnični.</ITEM></LIST></P><P><NO.P>5.</NO.P>Države članice zagotovijo, da lahko obveznosti iz tega člena v imenu proizvajalca izpolni organizacija, pristojna za odgovornost proizvajalcev.</P><P>Če je proizvajalec imenoval organizacijo, pristojno za odgovornost proizvajalcev, obveznosti iz tega člena smiselno izpolni ta organizacija, razen če država članica določi drugače.</P><P><NO.P>6.</NO.P><LIST LEVEL="1" TYPE="LC"><INT.LI LEVEL="0">Države članice zagotovijo, da pristojni organ:</INT.LI><ITEM LEVEL="1"><SYMBOL>(a)</SYMBOL>prejema zahtevke za registracijo proizvajalcev iz odstavka 2, in sicer prek sistema za elektronsko obdelavo podatkov, katerih podrobnosti se objavijo na <STRING BOLD="on"><STRING ITALIC="on">vidnem mestu na </STRING></STRING>spletišču pristojnih organov;<STRING BOLD="on"> [Sprememba 70]</STRING></ITEM><ITEM LEVEL="1"><SYMBOL>(b)</SYMBOL>odobri registracijo in dodeli registracijsko številko v največ 12 tednih od prejema podatkov iz odstavka 4;</ITEM><ITEM LEVEL="1"><SYMBOL>(c)</SYMBOL>lahko določi podrobno ureditev v zvezi z zahtevami in postopkom registracije brez dodajanja vsebinskih zahtev, ki bi dopolnjevale zahteve iz odstavka 4;</ITEM><ITEM LEVEL="1"><SYMBOL>(d)</SYMBOL>lahko proizvajalcem zaračuna sorazmerne pristojbine na podlagi stroškov za obravnavo zahtevkov iz odstavka 2.</ITEM></LIST></P><P><NO.P>7.</NO.P>Pristojni organ lahko zavrne ali prekliče registracijo proizvajalca, če informacije iz odstavka 4 in z njimi povezana dokumentarna dokazila niso predloženi ali niso zadostni ali če proizvajalec ne izpolnjuje več zahtev iz odstavka 4, točka (d).</P><P><NO.P>8.</NO.P>Države članice od proizvajalca ali, kjer je primerno, organizacije, pristojne za odgovornost proizvajalcev, zahtevajo, da brez nepotrebnega odlašanja uradno obvesti pristojni organ o vseh spremembah informacij, ki jih vsebuje registracija, v skladu z odstavkom 4, točka (d), in o vsakem trajnem prenehanju prvega omogočanja dostopnosti tekstilnih in obutvenih izdelkov, na katere se nanaša registracija, na trgu na ozemlju države članice. Proizvajalec, ki preneha obstajati, se izbriše iz registra proizvajalcev.</P><P><NO.P>9.</NO.P><STRING STRIKE="on">Kadar </STRING>Informacije iz registra proizvajalcev <STRING STRIKE="on">niso</STRING><STRING BOLD="on"><STRING ITALIC="on">so</STRING></STRING> javno dostopne,<STRING BOLD="on"><STRING ITALIC="on"> mogoče jih je strojno brati, razvrščati in po njih iskati, pri tem pa je treba upoštevati odprte standarde za uporabo s strani tretje osebe.</STRING></STRING> Države članice zagotovijo, da imajo ponudniki spletnih platform, ki potrošnikom omogočajo, da s proizvajalci sklepajo pogodbe na daljavo, brezplačen dostop do registra.<STRING BOLD="on"> [Sprememba 71]</STRING></P><P><NO.P>9a.</NO.P>	<STRING BOLD="on"><STRING ITALIC="on">Komisija najkasneje do 31. decembra 2026 oceni izvedljivost vzpostavitve registra na ravni Unije za proizvajalce tekstilnih izdelkov, izdelkov, povezanih s tekstilom, in obutvenih izdelkov iz Priloge IVc. Ta ocena zajema morebitne koristi, izzive in upravno zmogljivost, ki je potrebna za izvajanje takega registra na ravni Unije.</STRING></STRING><STRING BOLD="on"> [Sprememba 72]</STRING></P><P><NO.P>10.</NO.P>Komisija sprejme izvedbene akte, s katerimi določi usklajeni format za registracijo v registru na podlagi zahtev glede informacij iz odstavka 4 tega člena. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 39(2).</P><P><STRING BOLD="on"><STRING ITALIC="on">Člen 22ba</STRING></STRING></P><P><STRING BOLD="on"><STRING ITALIC="on">Smernice o poročanju za podjetja</STRING></STRING></P><P><LIST LEVEL="1" TYPE="LC"><INT.LI LEVEL="0"><STRING BOLD="on"><STRING ITALIC="on">Komisija razvije celovite smernice za proizvajalce tekstilnih izdelkov, izdelkov, povezanih s tekstilom, in obutvenih izdelkov, da organizacijam, pristojnim za odgovornost proizvajalcev, elektronsko poročajo o potrebnih informacijah iz člena 22c(13) in člena 22c(17). Te smernice vključujejo vsaj:</STRING></STRING></INT.LI><ITEM LEVEL="1"><SYMBOL>(a)</SYMBOL>	<STRING BOLD="on"><STRING ITALIC="on">jasna navodila v zvezi s časovnimi razporedi poročanja, ki spodbujajo pravočasno predložitev in analizo podatkov;</STRING></STRING></ITEM><ITEM LEVEL="1"><SYMBOL>(b)</SYMBOL>	<STRING BOLD="on"><STRING ITALIC="on">specifikacije za strukturo in obliko sporočanja podatkov, da se zagotovijo enotnost, doslednost in enostavnost konsolidacije podatkov za organizacije, pristojne za odgovornost proizvajalcev.</STRING></STRING><STRING BOLD="on"> [Sprememba 73]</STRING></ITEM></LIST></P><P>Člen 22c</P><P>Organizacije, pristojne za odgovornost proizvajalcev, za tekstilne izdelke</P><P><NO.P>1.</NO.P>Države članice zagotovijo, da proizvajalci tekstilnih izdelkov, izdelkov, povezanih s tekstilom, in obutvenih izdelkov iz Priloge IVc imenujejo organizacijo, pristojno za odgovornost proizvajalcev, ki v njihovem imenu izpolnjuje njihove obveznosti v zvezi z razširjeno odgovornostjo proizvajalca iz člena 22a.</P><P><NO.P>2.</NO.P><LIST LEVEL="1" TYPE="LC"><INT.LI LEVEL="0">Države članice od organizacij, pristojnih za odgovornost proizvajalcev, ki nameravajo v imenu proizvajalcev izpolnjevati obveznosti v zvezi z razširjeno odgovornostjo proizvajalca v skladu s členom 8a(3), členi 22a, 22b in 22d ter tem členom, zahtevajo, da pridobijo dovoljenje pristojnega organa.<STRING BOLD="on"><STRING ITALIC="on"> Postopek pridobitve dovoljenja vključuje:</STRING></STRING></INT.LI><ITEM LEVEL="1"><SYMBOL>(a)</SYMBOL>	<STRING BOLD="on"><STRING ITALIC="on">jasna merila za kvalifikacije in kompetence organizacij, pristojnih za odgovornost proizvajalcev, ki zagotavljajo tudi, da imajo potrebno strokovno znanje na področju ravnanja z odpadki, trajnosti in presoje vplivov na okolje;</STRING></STRING></ITEM><ITEM LEVEL="1"><SYMBOL>(b)</SYMBOL>	<STRING BOLD="on"><STRING ITALIC="on">podrobne postopke za reševanje sporov ali vprašanj, ki se lahko pojavijo med organizacijami, pristojnimi za odgovornost proizvajalcev, in proizvajalci, vključno z mehanizmi za pritožbe zoper odločitve.</STRING></STRING><STRING BOLD="on"> [Sprememba 74]</STRING></ITEM></LIST></P><P><NO.P>3.</NO.P><LIST LEVEL="1" TYPE="LC"><INT.LI LEVEL="0">Države članice od organizacij, pristojnih za odgovornost proizvajalcev, zahtevajo, da zagotovijo, da finančni prispevki, ki jim jih plačajo proizvajalci tekstilnih izdelkov, izdelkov, povezanih s tekstilom, in obutvenih izdelkov iz Priloge IVc:</INT.LI><ITEM LEVEL="1"><SYMBOL>(a)</SYMBOL>temeljijo na teži<STRING BOLD="on"><STRING ITALIC="on"> in količini</STRING></STRING> zadevnih izdelkov in se za tekstilne izdelke, navedene v Prilogi IVc<STRING STRIKE="on">, del 1</STRING>, prilagodijo na podlagi zahtev za okoljsko primerno zasnovo, sprejetih v skladu z Uredbo .../... Evropskega parlamenta in Sveta [Urad za publikacije: vstaviti serijsko številko za uredbo o okoljsko primerni zasnovi za trajnostne izdelke, ko bo sprejeta]***, ki so najpomembnejše za preprečevanje nastajanja tekstilnih odpadkov in obdelavo tekstilnih <STRING STRIKE="on">izdelkov</STRING><STRING BOLD="on"><STRING ITALIC="on">odpadkov</STRING></STRING> v skladu s hierarhijo ravnanja z odpadki, in ustreznih metodologij za merjenje za navedena merila, sprejetih v skladu z navedeno uredbo ali na podlagi druge zakonodaje Unije, ki določa usklajena trajnostna merila in metode merjenja za tekstilne izdelke, ter zagotavljajo izboljšanje okoljske trajnostnosti in krožnosti tekstilnih izdelkov;<STRING BOLD="on"> [Sprememba 75]</STRING></ITEM><ITEM LEVEL="1"><SYMBOL>(b)</SYMBOL>se prilagodijo, da se upoštevajo vsi prihodki organizacij, pristojnih za odgovornost proizvajalcev, od ponovne uporabe ali priprave za ponovno uporabo ali od vrednosti sekundarnih surovin, pridobljenih iz recikliranih odpadnih tekstilnih izdelkov;</ITEM><ITEM LEVEL="1"><SYMBOL>(c)</SYMBOL>zagotavljajo enako obravnavo proizvajalcev ne glede na njihov izvor ali velikost, brez nalaganja nesorazmernega bremena proizvajalcem majhnih količin tekstilnih izdelkov, izdelkov, povezanih s tekstilom, in obutvenih izdelkov iz Priloge IVc, vključno z malimi in srednjimi podjetji.</ITEM></LIST></P><P><NO.P>4.</NO.P>Kadar je to potrebno za preprečitev izkrivljanja notranjega trga in zagotovitev skladnosti z zahtevami za okoljsko primerno zasnovo, sprejetimi v skladu s členom 4 v povezavi s členom 5 Uredbe .../... [Urad za publikacije: vstaviti serijsko številko za uredbo o okoljsko primerni zasnovi za trajnostne izdelke, ko bo sprejeta], <STRING STRIKE="on">lahko </STRING>Komisija sprejme izvedbene akte, s katerimi določi merila za prilagajanje pristojbin za uporabo odstavka 3, točka (a), tega člena. Navedeni izvedbeni akti se ne nanašajo na natančno določitev višine prispevkov in se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 39(2) te direktive.<STRING BOLD="on"> [Sprememba 76]</STRING></P><P><NO.P>5.</NO.P><LIST LEVEL="1" TYPE="LC"><INT.LI LEVEL="0">Države članice zagotovijo, da organizacije, pristojne za odgovornost proizvajalcev, vzpostavijo sistem ločenega zbiranja za rabljene in odpadne tekstilne izdelke, izdelke, povezane s tekstilom, in obutvene izdelke iz Priloge IVc, ne glede na njihovo naravo, surovinsko sestavo, stanje, ime, blagovno znamko ali poreklo, na ozemlju države članice, v kateri prvič omogočijo dostopnost navedenih izdelkov na trgu. Sistem ločenega zbiranja:</INT.LI><ITEM LEVEL="1"><SYMBOL>(a)</SYMBOL>subjektom iz odstavka 6, točka (a), nudi zbiranje takih rabljenih in odpadnih tekstilnih izdelkov, izdelkov, povezanih s tekstilom, in obutvenih izdelkov ter zagotavlja potrebne praktične ureditve za zbiranje in prevoz takih rabljenih in odpadnih tekstilnih izdelkov, izdelkov, povezanih s tekstilom, in obutvenih izdelkov, vključno z brezplačno zagotovitvijo ustreznih zabojnikov za zbiranje in prevoz do priključenih zbirnih mest (v nadaljnjem besedilu: priključena zbirna mesta);</ITEM><ITEM LEVEL="1"><SYMBOL>(b)</SYMBOL>zagotavlja brezplačno zbiranje<STRING BOLD="on"><STRING ITALIC="on"> s prilagodljivim časovnim razporedom, ki se usklajuje s povpraševanjem,</STRING></STRING> takih rabljenih in odpadnih tekstilnih izdelkov, izdelkov, povezanih s tekstilom, in obutvenih izdelkov, zbranih na priključenih zbirnih mestih, s pogostostjo, ki je sorazmerna z območjem pokritosti ter količino takih rabljenih in odpadnih tekstilnih <STRING STRIKE="on">in obutvenih </STRING>izdelkov, ki se običajno zbirajo na navedenih zbirnih mestih;<STRING BOLD="on"> [Sprememba 77]</STRING></ITEM><ITEM LEVEL="1"><SYMBOL>(c)</SYMBOL>zagotavlja brezplačno zbiranje odpadkov, ki jih ustvarijo socialna podjetja in drugi izvajalci dejavnosti<STRING STRIKE="on">, ki se ne ukvarjajo z odpadki</STRING>, iz takih tekstilnih izdelkov, izdelkov, povezanih s tekstilom, in obutvenih izdelkov, zbranih na priključenih zbirnih mestih<STRING BOLD="on"><STRING ITALIC="on">, ter spodbuja popolno usklajevanje med socialnimi podjetji in organizacijami, pristojnimi za odgovornost proizvajalcev</STRING></STRING>.<STRING BOLD="on"> [Sprememba 78]</STRING></ITEM></LIST></P><P>Za vsako usklajevanje med organizacijami, pristojnimi za odgovornost proizvajalcev, še naprej veljajo pravila Unije o konkurenci.</P><P><NO.P>6.</NO.P><LIST LEVEL="1" TYPE="LC"><INT.LI LEVEL="0">Države članice zagotovijo, da sistem zbiranja iz odstavka 5:</INT.LI><ITEM LEVEL="1"><SYMBOL>(a)</SYMBOL>sestavljajo zbirna mesta, ki jih vzpostavijo organizacije, pristojne za odgovornost proizvajalcev, in v njihovem imenu izvajalci ravnanja z odpadki v sodelovanju z enim ali več naslednjih subjektov: socialnimi podjetji in subjekti socialnega gospodarstva, distributerji, javnimi organi ali tretjimi osebami, ki v njihovem imenu zbirajo rabljene in odpadne tekstilne izdelke, izdelke, povezane s tekstilom, in obutvene izdelke iz Priloge IVc, ter drugimi prostovoljnimi zbirnimi mesti;</ITEM><ITEM LEVEL="1"><SYMBOL>(b)</SYMBOL>pokriva celotno ozemlje države članice ob upoštevanju števila in gostote prebivalstva, pričakovane količine rabljenih in odpadnih tekstilnih izdelkov, izdelkov, povezanih s tekstilom, in obutvenih izdelkov iz Priloge IVc, dostopnosti in bližine končnim uporabnikom, pri čemer ni omejen na območja, kjer sta zbiranje navedenih izdelkov in poznejše ravnanje z njimi dobičkonosna;</ITEM><ITEM LEVEL="1"><SYMBOL>(c)</SYMBOL>vzdržuje trajno višanje stopnje ločenega zbiranja, da se ob upoštevanju dobrih praks dosežejo tehnično izvedljive stopnje.</ITEM></LIST></P><P><NO.P>7.</NO.P>Države članice zagotovijo, da se stopnja zbiranja iz odstavka 6, točka (c), izračuna v skladu z odstavkoma 8 in 9.</P><P><NO.P>8.</NO.P>Stopnja ločenega zbiranja iz odstavka 6, točka (c), se izračuna kot odstotni delež, ki se dobi tako, da se teža odpadnih tekstilnih izdelkov, izdelkov, povezanih s tekstilom, in obutvenih izdelkov iz Priloge IVc, zbranih v skladu z odstavkom 5 v določenem koledarskem letu v državi članici, deli s težo takih <STRING STRIKE="on">odpadnih </STRING>tekstilnih izdelkov, izdelkov, povezanih s tekstilom, in obutvenih izdelkov, ki so <STRING STRIKE="on">nastali in so bili zbrani kot mešani komunalni odpadki</STRING><STRING BOLD="on"><STRING ITALIC="on">bili v določenem koledarskem letu dostopni na trgu države članice</STRING></STRING>.<STRING BOLD="on"> [Sprememba 79]</STRING></P><P><NO.P>9.</NO.P>Komisija <STRING BOLD="on"><STRING ITALIC="on">do ... [12 mesecev po začetku veljavnosti te direktive o spremembi] </STRING></STRING>sprejme <STRING STRIKE="on">izvedbene</STRING><STRING BOLD="on"><STRING ITALIC="on">delegirane</STRING></STRING> akte, s katerimi določi metodologijo za izračun in preverjanje stopnje ločenega zbiranja iz odstavka 6, točka (c), tega člena. Navedeni <STRING STRIKE="on">izvedbeni</STRING><STRING BOLD="on"><STRING ITALIC="on">delegirani</STRING></STRING> akt se sprejme v skladu s postopkom <STRING STRIKE="on">pregleda </STRING>iz člena <STRING STRIKE="on">39(2)</STRING><STRING BOLD="on"><STRING ITALIC="on">38a</STRING></STRING>.<STRING BOLD="on"> [Sprememba 80]</STRING></P><P><NO.P>10.</NO.P>Države članice zagotovijo, da organizacije, pristojne za odgovornost proizvajalcev, ne smejo zavrniti sodelovanja <STRING BOLD="on"><STRING ITALIC="on">lokalnih javnih organov kot tudi </STRING></STRING>socialnih podjetij in drugih izvajalcev<STRING BOLD="on"><STRING ITALIC="on"> dejavnosti priprave za ponovno uporabo in</STRING></STRING> dejavnosti ponovne uporabe v sistemu ločenega zbiranja, vzpostavljenem v skladu z odstavkom 5.<STRING BOLD="on"> [Sprememba 81]</STRING></P><P><NO.P>11.</NO.P>Države članice brez poseganja v odstavek 5, točki (a) in (b), ter odstavek 6, točka (a), zagotovijo, da lahko socialna podjetja vzdržujejo in upravljajo lastna mesta za ločeno zbiranje ter da so na lokacijah mest za ločeno zbiranje enako ali prednostno obravnavana. Države članice zagotovijo, da<STRING BOLD="on"><STRING ITALIC="on"> lokalnim organom,</STRING></STRING> socialnim podjetjem in subjektom socialnega gospodarstva, ki so del priključenih zbirnih mest v skladu z odstavkom 6, točka (a), ni treba predati zbranih rabljenih in odpadnih tekstilnih izdelkov, izdelkov, povezanih s tekstilom, in obutvenih izdelkov iz Priloge IVc organizaciji, pristojni za odgovornost proizvajalcev.<STRING BOLD="on"> [Sprememba 82]</STRING></P><P><NO.P>12.</NO.P>Države članice zagotovijo, da za zbirna mesta, vzpostavljena v skladu z odstavki 5, 6 in 11, <STRING STRIKE="on">ne </STRING>veljajo zahteve za registracijo <STRING STRIKE="on">ali</STRING><STRING BOLD="on"><STRING ITALIC="on">in</STRING></STRING> dovoljenje iz te direktive.<STRING BOLD="on"> [Sprememba 83]</STRING></P><P><NO.P>13.</NO.P><LIST LEVEL="1" TYPE="LC"><INT.LI LEVEL="0">Države članice zagotovijo, da organizacije, pristojne za odgovornost proizvajalcev, poleg informacij iz člena 8a(2) končnim uporabnikom, zlasti potrošnikom, dajo na voljo naslednje informacije o trajnostni potrošnji, ponovni uporabi in ravnanju s tekstilnimi in obutvenimi izdelki ob koncu življenjske dobe v zvezi s tekstilnimi izdelki, izdelki, povezanimi s tekstilom, in obutvenimi izdelki iz Priloge IVc, katerih dostopnost proizvajalci omogočijo na ozemlju države članice:</INT.LI><ITEM LEVEL="1"><SYMBOL>(a)</SYMBOL>vloga potrošnikov pri prispevanju k preprečevanju nastajanja odpadkov, vključno z vsemi najboljšimi praksami, zlasti s spodbujanjem trajnostnih vzorcev potrošnje in skrbne uporabe izdelkov;</ITEM><ITEM LEVEL="1"><SYMBOL>(b)</SYMBOL>ureditve za ponovno uporabo in popravila, ki so na voljo za tekstilne izdelke in obutev<STRING BOLD="on"><STRING ITALIC="on">, vključno z lokacijo zbirnih mest in informacijami o tem, kako pravilno donirati tekstilne izdelke</STRING></STRING>;<STRING BOLD="on"> [Sprememba 84]</STRING></ITEM><ITEM LEVEL="1"><SYMBOL>(c)</SYMBOL>vloga potrošnikov pri<STRING BOLD="on"><STRING ITALIC="on"> pravilnem</STRING></STRING> prispevanju k ločenemu zbiranju rabljenih in odpadnih tekstilnih izdelkov in obutve;<STRING BOLD="on"> [Sprememba 85]</STRING></ITEM><ITEM LEVEL="1"><SYMBOL>(d)</SYMBOL>vpliv proizvodnje tekstilnih izdelkov na okolje, zdravje ljudi ter socialne in človekove pravice, zlasti vpliv praks hitre mode in potrošnje, recikliranja ter druge predelave in odstranjevanja ter neustreznega odlaganja tekstilnih in obutvenih odpadkov, kot so smetenje ali odlaganje v zabojnike za mešane komunalne odpadke.</ITEM></LIST></P><P><NO.P>14.</NO.P><LIST LEVEL="1" TYPE="LC"><INT.LI LEVEL="0">Države članice zagotovijo, da organizacija, pristojna za odgovornost proizvajalcev, redno zagotavlja informacije iz odstavka 13 ter da so informacije posodobljene <STRING STRIKE="on">in zagotovljene </STRING><STRING BOLD="on"><STRING ITALIC="on">na prodajnem mestu in dostopne na naslednje načine, vendar niso omejene nanje</STRING></STRING>:<STRING BOLD="on"> [Sprememba 86]</STRING></INT.LI><ITEM LEVEL="1"><SYMBOL>(a)</SYMBOL>na<STRING BOLD="on"><STRING ITALIC="on"> javno dostopnih in uporabniku prijaznih</STRING></STRING> spletiščih ali prek drugih sredstev elektronske komunikacije;<STRING BOLD="on"> [Sprememba 87]</STRING></ITEM><ITEM LEVEL="1"><SYMBOL>(b)</SYMBOL>z obveščanjem na javnih mestih<STRING BOLD="on"><STRING ITALIC="on"> in na zbirnih mestih</STRING></STRING>;<STRING BOLD="on"> [Sprememba 88]</STRING></ITEM><ITEM LEVEL="1"><SYMBOL>(c)</SYMBOL><STRING STRIKE="on">v okviru</STRING><STRING BOLD="on"><STRING ITALIC="on">s sodelovanjem skupnosti prek</STRING></STRING> izobraževalnih programov in kampanj;<STRING BOLD="on"> [Sprememba 89]</STRING></ITEM><ITEM LEVEL="1"><SYMBOL>(d)</SYMBOL>prek oznak v jeziku ali jezikih, ki jih uporabniki in potrošniki brez težav razumejo.</ITEM></LIST></P><P><NO.P>15.</NO.P>Kadar je v državi članici za izpolnjevanje obveznosti v zvezi z razširjeno odgovornostjo proizvajalca v imenu proizvajalcev pooblaščenih več organizacij, pristojnih za odgovornost proizvajalcev, države članice zagotovijo, da pokrivajo celotno ozemlje države članice, v kateri je sistem ločenega zbiranja za rabljene in odpadne tekstilne izdelke, izdelke, povezane s tekstilom, in obutvene izdelke iz Priloge IVc<STRING BOLD="on"><STRING ITALIC="on">, ter tako po vsem ozemlju zagotovijo enako kakovost storitve</STRING></STRING>. Države članice za nadzor nad tem, ali organizacije, pristojne za odgovornost proizvajalcev, usklajeno izpolnjujejo svoje obveznosti v skladu s pravili Unije o konkurenci, pooblastijo pristojni organ ali imenujejo neodvisno tretjo osebo<STRING BOLD="on"><STRING ITALIC="on">, in sicer tudi, kadar je v državi članici za izpolnjevanje obveznosti v zvezi z razširjeno odgovornostjo proizvajalca v imenu proizvajalcev pooblaščena samo ena organizacija, pristojna za odgovornost proizvajalcev</STRING></STRING>.<STRING BOLD="on"> [Sprememba 90]</STRING></P><P><NO.P>16.</NO.P>Države članice zahtevajo, da organizacije, pristojne za odgovornost proizvajalcev, zagotovijo zaupnost podatkov, s katerimi razpolagajo, tj. notranjih informacij ali informacij, ki jih je mogoče neposredno pripisati posameznim proizvajalcem ali njihovim pooblaščenim zastopnikom.<STRING BOLD="on"><STRING ITALIC="on"> Ta zaupnost se ohranja skozi celoten postopek ravnanja s podatki, njihovega shranjevanja in poročanja, pri čemer so vzpostavljeni strogi varnostni ukrepi in standardi varstva podatkov, da se prepreči nepooblaščen dostop ali morebitne kršitve varstva podatkov.</STRING></STRING><STRING BOLD="on"> [Sprememba 91]</STRING></P><P><NO.P>17.</NO.P><LIST LEVEL="1" TYPE="LC"><INT.LI LEVEL="0">Države članice zagotovijo, da organizacije, pristojne za odgovornost proizvajalcev, na svojih spletiščih poleg informacij iz člena 8a(3), točka (e), objavijo:</INT.LI><ITEM LEVEL="1"><SYMBOL>(a)</SYMBOL>vsaj vsako leto, ob upoštevanju poslovne in industrijske zaupnosti, informacije o količini<STRING BOLD="on"><STRING ITALIC="on"> in teži</STRING></STRING> izdelkov, danih na trg, stopnji ločenega zbiranja rabljenih in odpadnih tekstilnih izdelkov, izdelkov, povezanih s tekstilom, in obutvenih izdelkov iz Priloge IVc, vključno s takimi neprodanimi izdelki<STRING BOLD="on"><STRING ITALIC="on"> in količinami tekstilnih odpadkov, prejetih od socialnih podjetij</STRING></STRING>, stopnjah ponovne uporabe, priprave za ponovno uporabo in recikliranja, ki jih je dosegla organizacija, pristojna za odgovornost proizvajalcev, pri čemer ločeno navedejo stopnjo recikliranja iz vlaken v vlakna, ter informacije o stopnjah druge predelave, odstranjevanja in izvoza;<STRING BOLD="on"> [Sprememba 92]</STRING></ITEM><ITEM LEVEL="1"><SYMBOL>(b)</SYMBOL>informacije o izbirnem postopku za izvajalce ravnanja z odpadki, izbrane v skladu z odstavkom 18.</ITEM><ITEM LEVEL="1"><SYMBOL>(ba)</SYMBOL>	<STRING BOLD="on"><STRING ITALIC="on">jasne in jedrnate podatke o vplivu tekstilnih izdelkov, izdelkov, povezanih s tekstilom, in obutvenih izdelkov na okolje, vključno z vplivom na okolje in zdravje ljudi, zlasti v zvezi s praksami hitre mode in potrošnje, recikliranjem in drugo predelavo ter odstranjevanjem; te informacije obravnavajo tudi neustrezno odlaganje tekstilnih in obutvenih odpadkov, kot so smetenje ali odlaganje v zabojnike za mešane komunalne odpadke, ter ukrepe, sprejete za ublažitev teh vplivov.</STRING></STRING><STRING BOLD="on"> [Sprememba 93]</STRING></ITEM></LIST></P><P><NO.P>18.</NO.P>Države članice zagotovijo, da organizacije, pristojne za odgovornost proizvajalcev, zagotovijo <STRING BOLD="on"><STRING ITALIC="on">pregleden in </STRING></STRING>nediskriminatoren izbirni postopek<STRING BOLD="on"><STRING ITALIC="on"> za izvajalce ravnanja z odpadki</STRING></STRING>, ki temelji na<STRING BOLD="on"><STRING ITALIC="on"> jasnih, pravičnih in</STRING></STRING> preglednih merilih za oddajo, ne da bi nesorazmerno obremenjevale mala in srednja podjetja<STRING STRIKE="on">, da naročajo storitve ravnanja z odpadki pri izvajalcih</STRING> <STRING BOLD="on"><STRING ITALIC="on">(MSP), ob upoštevanju operativnih razmer izvajalcev </STRING></STRING>ravnanja z odpadki <STRING STRIKE="on">iz odstavka 6, točka (a), in pri izvajalcih</STRING><STRING BOLD="on"><STRING ITALIC="on">in zagotavljanju pravičnega dostopa do storitev</STRING></STRING> ravnanja z odpadki<STRING STRIKE="on"> za naknadno obdelavo odpadkov</STRING>.<STRING BOLD="on"> [Sprememba 94]</STRING></P><P><NO.P>19.</NO.P>Države članice zagotovijo, da organizacije, pristojne za odgovornost proizvajalcev, od proizvajalcev zahtevajo, da vsako leto sporočijo podatke o tekstilnih izdelkih, izdelkih, povezanih s tekstilom, in obutvenih izdelkih iz Priloge IVc, ki so dostopni na trgu.</P><P>Člen 22d</P><P>Ravnanje s tekstilnimi odpadki</P><P><NO.P>1.</NO.P>Države članice do 1. januarja 2025 in v skladu s členom 10(2) in (3) zagotovijo ločeno zbiranje tekstilnih izdelkov za ponovno uporabo, pripravo za ponovno uporabo in recikliranje. <STRING BOLD="on">[Sprememba 95 - ne zadeva SL različice]</STRING></P><P><NO.P>2.</NO.P>Države članice zagotovijo, da so infrastruktura in postopki za zbiranje, natovarjanje in raztovarjanje, prevoz in skladiščenje ter <STRING STRIKE="on">drugo ravnanje</STRING><STRING BOLD="on"><STRING ITALIC="on">drugi postopki ravnanja</STRING></STRING> s tekstilnimi odpadki, vključno s poznejšimi postopki sortiranja in obdelave, <STRING BOLD="on"><STRING ITALIC="on">ustrezno </STRING></STRING>zaščiteni pred<STRING BOLD="on"><STRING ITALIC="on"> neugodnimi</STRING></STRING> vremenskimi razmerami in drugimi <STRING BOLD="on"><STRING ITALIC="on">potencialnimi </STRING></STRING>viri kontaminacije<STRING BOLD="on"><STRING ITALIC="on">, kot so onesnaževala, kemikalije ali nevarne snovi</STRING></STRING>, da se preprečita škoda in navzkrižna kontaminacija zbranih<STRING BOLD="on"><STRING ITALIC="on"> rabljenih in odpadnih</STRING></STRING> tekstilnih izdelkov. Ločeno zbrane rabljene in odpadne tekstilne izdelke je treba <STRING BOLD="on"><STRING ITALIC="on">temeljito in strokovno </STRING></STRING>pregledati na mestu za ločeno zbiranje<STRING STRIKE="on">, da</STRING><STRING BOLD="on"><STRING ITALIC="on">. V okviru tega pregleda</STRING></STRING> se določijo in odstranijo neciljni predmeti ali materiali <STRING STRIKE="on">ali</STRING><STRING BOLD="on"><STRING ITALIC="on">in</STRING></STRING> snovi, ki so <STRING STRIKE="on">vir</STRING><STRING BOLD="on"><STRING ITALIC="on">potencialni viri</STRING></STRING> kontaminacije.<STRING BOLD="on"> [Sprememba 96]</STRING></P><P><NO.P>3.</NO.P>Države članice zagotovijo, da se rabljeni in odpadni tekstilni izdelki, izdelki, povezani s tekstilom, in obutveni izdelki, ki se zbirajo ločeno v skladu s členom 22c(5), ob zbiranju štejejo za odpadke.</P><P>V zvezi s tekstilnimi izdelki, razen izdelkov iz Priloge IVc, ter neprodanimi tekstilnimi izdelki, izdelki, povezanimi s tekstilom, in obutvenimi izdelki iz Priloge IVc države članice zagotovijo, da se različne frakcije tekstilnih materialov in tekstilnih izdelkov v trenutku nastanka odpadkov ločijo, če tako ločevanje omogoča poznejšo ponovno uporabo, pripravo za ponovno uporabo ali recikliranje<STRING BOLD="on"><STRING ITALIC="on">. To ločevanje se izvaja učinkovito, da bi čim bolj povečali predelavo virov in okoljske koristi</STRING></STRING>, vključno z recikliranjem iz vlaken v vlakna, kjer tehnološki napredek to omogoča<STRING BOLD="on"><STRING ITALIC="on">, in sicer na stroškovno učinkovit način</STRING></STRING>.<STRING BOLD="on"> [Sprememba 97]</STRING></P><P><NO.P>4.</NO.P>Države članice zagotovijo, da se rabljeni in odpadni tekstilni izdelki, izdelki, povezani s tekstilom, in obutveni izdelki, ki se ločeno zbirajo v skladu s členom 22c(5), sortirajo, da se zagotovi obdelava v skladu s hierarhijo ravnanja z odpadki iz člena 4(1).</P><P><NO.P>5.</NO.P><LIST LEVEL="1" TYPE="LC"><INT.LI LEVEL="0">Države članice zagotovijo, da postopki sortiranja rabljenih in odpadnih tekstilnih izdelkov, izdelkov, povezanih s tekstilom, in obutvenih izdelkov, ki se zbirajo ločeno v skladu s členom 22c(5), izpolnjujejo naslednje zahteve:</INT.LI><ITEM LEVEL="1"><SYMBOL>(a)</SYMBOL>sortiranje je namenjeno pridobivanju tekstilnih izdelkov za ponovno uporabo in pripravo za ponovno uporabo;</ITEM><ITEM LEVEL="1"><SYMBOL>(b)</SYMBOL>pri sortiranju za ponovno uporabo se tekstilni izdelki sortirajo z ustrezno stopnjo natančnosti<STRING BOLD="on"><STRING ITALIC="on">, ki omogoča sortiranje vsakega izdelka posebej</STRING></STRING>, pri čemer se frakcije, primerne za neposredno ponovno uporabo, ločijo od tistih, ki jih je treba dodatno pripraviti za ponovno uporabo, tako sortiranje pa je usmerjeno na poseben trg ponovne uporabe in upošteva posodobljena merila za sortiranje, pomembna za sprejemni trg;<STRING BOLD="on"> [Sprememba 98]</STRING></ITEM><ITEM LEVEL="1"><SYMBOL>(c)</SYMBOL>izdelki, za katere se oceni, da niso primerni za ponovno uporabo, se sortirajo za recikliranje, in če tehnološki napredek to omogoča, <STRING STRIKE="on">zlasti za recikliranje</STRING><STRING BOLD="on"><STRING ITALIC="on">pri čemer se v skladu s hierarhijo ravnanja z odpadki iz člena 4(1) daje prednost nadgradnji in ponovni izdelavi pred recikliranjem</STRING></STRING> iz vlaken v vlakna;<STRING BOLD="on"> [Sprememba 99]</STRING></ITEM><ITEM LEVEL="1"><SYMBOL>(d)</SYMBOL>izhodni produkti sortiranja in poznejših postopkov predelave, namenjeni za ponovno uporabo, izpolnjujejo merila za prenehanje statusa odpadka iz člena 6.</ITEM></LIST></P><P><STRING BOLD="on"><STRING ITALIC="on">Države članice lahko vzpostavijo mehanizme za redno spremljanje in revidiranje postopkov sortiranja, da se zagotovi izpolnjevanje zahtev iz točk (a), (b), (c) in (d).</STRING></STRING><STRING BOLD="on"> [Sprememba 100]</STRING></P><P><NO.P>5a.</NO.P>	<STRING BOLD="on"><STRING ITALIC="on">Sortiranje poteka v skladu z načelom bližine, pri čemer se daje prednost lokalnemu sortiranju in zmanjšanju vplivov prevoza na okolje.</STRING></STRING><STRING BOLD="on"> [Sprememba 101]</STRING></P><P><NO.P>6.</NO.P>Države članice do 31. decembra 2025 in nato <STRING STRIKE="on">vsakih pet let</STRING><STRING BOLD="on"><STRING ITALIC="on">vsake tri leta</STRING></STRING> izvedejo raziskavo o sestavi zbranih mešanih komunalnih odpadkov, da bi določile delež <STRING BOLD="on"><STRING ITALIC="on">in sestavo </STRING></STRING>odpadnih tekstilnih izdelkov med njimi<STRING BOLD="on"><STRING ITALIC="on"> v skladu s Prilogo IVc</STRING></STRING>. Države članice zagotovijo, da lahko pristojni organi na podlagi pridobljenih informacij od organizacij, pristojnih za odgovornost proizvajalcev, zahtevajo sprejetje korektivnih ukrepov za povečanje njihove mreže zbirnih mest in izvedbo informacijskih kampanj v skladu s členom 22c(13) in (14).<STRING BOLD="on"><STRING ITALIC="on"> Države članice poskrbijo, da so rezultati teh raziskav javno objavljeni.</STRING></STRING><STRING BOLD="on"> [Sprememba 102]</STRING></P><P><NO.P>7.</NO.P>Države članice zagotovijo, da<STRING STRIKE="on"> lahko</STRING> pristojni organi držav članic zaradi razlikovanja med rabljenimi in odpadnimi tekstilnimi izdelki pregledajo pošiljke rabljenih tekstilnih izdelkov, izdelkov, povezanih s tekstilom, in obutvenih izdelkov, za katere se sumi, da so odpadki, pri čemer preverijo, ali izpolnjujejo minimalne zahteve iz odstavkov 8 in 9 za pošiljke rabljenih tekstilnih izdelkov, izdelkov, povezanih s tekstilom, in obutvenih izdelkov iz Priloge IVc, ter da se lahko navedene pošiljke ustrezno spremljajo.<STRING BOLD="on"> [Sprememba 103]</STRING></P><P><NO.P>8.</NO.P><LIST LEVEL="1" TYPE="LC"><INT.LI LEVEL="0">Države članice zagotovijo, da so poklicno pripravljene pošiljke rabljenih tekstilnih izdelkov, izdelkov, povezanih s tekstilom, in obutvenih izdelkov skladne z minimalnimi zahtevami glede vodenja evidenc iz odstavka 9 in da so jim priložene vsaj naslednje informacije:</INT.LI><ITEM LEVEL="1"><SYMBOL>(a)</SYMBOL>kopija računa in pogodbe v zvezi s prodajo ali prenosom lastništva tekstilnih izdelkov, izdelkov, povezanih s tekstilom, in obutvenih izdelkov, v kateri je navedeno, da so izdelki namenjeni neposredni ponovni uporabi in da so primerni za neposredno ponovno uporabo;</ITEM><ITEM LEVEL="1"><SYMBOL>(b)</SYMBOL>dokazilo o predhodnem sortiranju, izvedenem v skladu s tem členom, in če so na voljo, merili, sprejetimi v skladu s členom 6(2), v obliki kopije evidenc o vsaki bali v pošiljki in protokola, ki vsebuje vse informacije iz evidence v skladu z odstavkom 9;</ITEM><ITEM LEVEL="1"><SYMBOL>(c)</SYMBOL>izjava fizične ali pravne osebe, ki ima v posesti rabljene tekstilne izdelke, izdelke, povezane s tekstilom, ali obutvene izdelke in ki poklicno organizira prevoz rabljenih tekstilnih izdelkov, izdelkov, povezanih s tekstilom, in obutvenih izdelkov, da noben material v pošiljki ni odpadek, kot je opredeljen v členu 3(1);</ITEM><ITEM LEVEL="1"><SYMBOL>(d)</SYMBOL>dokazila o tem, da je zagotovljena ustrezna zaščita pred poškodbami med prevozom, natovarjanjem in raztovarjanjem, predvsem z dovolj embalažnega materiala in ustreznim nalaganjem tovora<STRING BOLD="on"><STRING ITALIC="on">, da bi se med celotnim postopkom prevoza vzdrževali neoporečnost in kakovost tekstila za ponovno uporabo</STRING></STRING>.<STRING BOLD="on"> [Sprememba 104]</STRING></ITEM></LIST></P><P><NO.P>9.</NO.P><LIST LEVEL="1" TYPE="LC"><INT.LI LEVEL="0">Države članice zagotovijo, da pošiljke rabljenih tekstilnih izdelkov, izdelkov, povezanih s tekstilom, in obutvenih izdelkov izpolnjujejo naslednje minimalne zahteve glede vodenja evidenc:</INT.LI><ITEM LEVEL="1"><SYMBOL>(a)</SYMBOL>evidenca o postopkih sortiranja ali priprave za ponovno uporabo se varno, vendar ne za stalno, pritrdi na embalažo;<STRING BOLD="on"><STRING ITALIC="on"> </STRING></STRING></ITEM><ITEM LEVEL="1"><SYMBOL>(b)</SYMBOL>evidenca vsebuje naslednje informacije:</ITEM><ITEM LEVEL="1"><SYMBOL>(1)</SYMBOL><STRING BOLD="on"><STRING ITALIC="on">izčrpen </STRING></STRING>opis izdelka ali izdelkov v bali, ki odraža najbolj podrobno razčlenjenost sortiranja tekstilnih izdelkov med sortiranjem ali pripravo za ponovno uporabo<STRING STRIKE="on">, kot so vrsta</STRING><STRING BOLD="on"><STRING ITALIC="on">. Ta opis med drugim zajema informacije o vrsti</STRING></STRING> oblačil, <STRING STRIKE="on">velikost, barva, spol</STRING><STRING BOLD="on"><STRING ITALIC="on">velikosti, barvi, spolu</STRING></STRING>, ki mu je namenjen tekstilni izdelek, <STRING BOLD="on"><STRING ITALIC="on">o surovinski sestavi in vseh drugih relevantnih značilnostih, ki prispevajo k učinkoviti ponovni uporabi in recikliranju; </STRING></STRING><STRING STRIKE="on">in surovinska sestava;</STRING><STRING BOLD="on"> [Sprememba 106]</STRING></ITEM><ITEM LEVEL="1"><SYMBOL>(2)</SYMBOL>ime in naslov podjetja, odgovornega za končno sortiranje ali pripravo za ponovno uporabo<STRING BOLD="on"><STRING ITALIC="on">, da bi se zagotovili preglednost postopka in odgovornost za kakovost izdelkov</STRING></STRING>.<STRING BOLD="on"> [Sprememba 107]</STRING></ITEM></LIST></P><P><NO.P>10.</NO.P>Kadar pristojni organi v državi članici ugotovijo, da predvidena pošiljka rabljenih tekstilnih izdelkov, izdelkov, povezanih s tekstilom, in obutve vsebuje odpadke, država članica zagotovi, da se lahko stroški ustreznih analiz, pregledov in skladiščenja rabljenih tekstilnih izdelkov, izdelkov, povezanih s tekstilom, in obutve, za katere se sumi, da so odpadki, zaračunajo proizvajalcem tekstilnih izdelkov, izdelkov, povezanih s tekstilom, in obutvenih izdelkov iz Priloge IVc, tretjim osebam, ki delujejo v njihovem imenu, ali drugim osebam, ki pripravljajo pošiljko.</P><P><NO.P>10a.</NO.P>	<STRING BOLD="on"><STRING ITALIC="on">V skladu z Uredbo (ES) št. 1013/2006 Evropskega parlamenta in Sveta</STRING></STRING><STRING SUPERSCRIPT="on">****</STRING><STRING BOLD="on"><STRING ITALIC="on">, kakor je bila spremenjena z Uredbo (EU)... /... Evropskega parlamenta in Sveta [Urad za publikacije: vstavite sklic na revizijo uredbe o pošiljkah odpadkov, ko bo sprejeta]</STRING></STRING><STRING SUPERSCRIPT="on">*****</STRING><STRING BOLD="on"><STRING ITALIC="on">, se tekstilni odpadki ne bi smeli mešati z rabljenimi tekstilnimi izdelki.</STRING></STRING><STRING BOLD="on"> [Sprememba 108]</STRING></P><P><NO.P>10b.</NO.P>	<STRING BOLD="on"><STRING ITALIC="on">Države članice zagotovijo, da so pošiljke rabljenih tekstilnih izdelkov v tretje države v skladu z nacionalno zakonodajo teh tretjih držav v zvezi z varstvom okolja, javnim redom, javno varnostjo ali varstvom zdravja.</STRING></STRING><STRING BOLD="on"> [Sprememba 109]</STRING></P><P><NO.P>10c.</NO.P>	<STRING BOLD="on"><STRING ITALIC="on">Komisija do 31. decembra 2025 pripravi študijo, v kateri oceni uporabo meril za prenehanje statusa odpadka iz člena 6 te direktive za plastične polimere, ki jih običajno najdemo v trdnih morskih odpadkih, vključno s poliamidom.</STRING></STRING></P><P><STRING BOLD="on"><STRING ITALIC="on">Komisija po potrebi sprejme izvedbene akte, v katerih določi podrobne ukrepe za enotno uporabo meril za prenehanje statusa odpadka za morske odpadke na ravni Unije, pri čemer upošteva najboljše prakse, ki jih države članice že izvajajo.</STRING></STRING><STRING BOLD="on"> [Sprememba 110]</STRING></P><P><STRING BOLD="on"><STRING ITALIC="on">Člen 22da</STRING></STRING></P><P><STRING BOLD="on"><STRING ITALIC="on">Cilji glede zmanjšanja količin tekstilnih odpadkov</STRING></STRING></P><P><NO.P>1.</NO.P>	<STRING BOLD="on"><STRING ITALIC="on">Komisija do 30. junija 2025 opravi oceno na ustreznih ravneh, da bi se določili cilji za leto 2032 glede zmanjševanja nastajanja tekstilnih odpadkov, ki bi zajemali višine stopenj zbiranja, priprave za ponovno uporabo, ponovno uporabo, recikliranje tekstilnih izdelkov in postopno opuščanje odlaganja tekstilnih izdelkov na odlagališčih. Ocena zajema tudi analizo ravni izvoza rabljenih tekstilnih izdelkov v tretje države in razširitve odgovornosti proizvajalcev na ta izvoz. V ta namen Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo, po potrebi skupaj z zakonodajnim predlogom.</STRING></STRING><STRING BOLD="on"> [Sprememba 111]</STRING></P><P>__________________________</P><P>*	<STRING BOLD="on"><STRING ITALIC="on">Uredba (EU) 2016/425 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. marca 2016 o osebni varovalni opremi in razveljavitvi Direktive Sveta 89/686/EGS (UL L 81, 31.3.2016, str. 51).</STRING></STRING></P><P>** 	Uredba Sveta (EGS) št. 2658/87 z dne 23. julija 1987 o tarifni in statistični nomenklaturi ter skupni carinski tarifi (UL L 256, 7.9.1987, str. 1).</P><P>*** 	Uredba …/… (UL ….. str. ) [Urad za publikacije: vstaviti podatke o objavi uredbe o okoljsko primerni zasnovi za trajnostne izdelke].</P><P>****	<STRING BOLD="on"><STRING ITALIC="on">Uredba (ES) št. 1013/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. junija 2006 o pošiljkah odpadkov (UL L 190, 12.7.2006, str. 1).</STRING></STRING></P><P>*****	<STRING BOLD="on"><STRING ITALIC="on">Uredba Evropskega parlamenta in Sveta o pošiljkah odpadkov in spremembi Uredb (EU) št. 1257/2013 in (EU) 2020/1056 (COM(2021)0709).</STRING></STRING>“<STRING BOLD="on"><STRING ITALIC="on">;</STRING></STRING></P></CITATION></PARAG><PARAG NO="YES"><NO.P>(8)</NO.P>v členu 29 se črta odstavek 2a;</PARAG><PARAG NO="YES"><NO.P>(9)</NO.P>vstavi se naslednji člen:<CITATION><P>„Člen 29a</P><P>Programi preprečevanja odpadne hrane</P><P><NO.P>1.</NO.P>Države članice do [Urad za publikacije: vstaviti datum dve leti po začetku veljavnosti te direktive o spremembi] pregledajo in prilagodijo svoje programe preprečevanja odpadne hrane, da bi dosegle cilje iz člena 9a(4). Ti programi vsebujejo vsaj ukrepe iz člena 9(1) in člena 9a(1) ter po potrebi ukrepe iz Priloge IV in Priloge IVa.</P><P><NO.P>2.</NO.P>Vsaka država članica imenuje pristojne organe, odgovorne za usklajevanje ukrepov za zmanjšanje količine odpadne hrane, ki se izvajajo za dosego cilja iz člena 9a(4), in o tem obvesti Komisijo do [Urad za publikacije: vstaviti datum v treh mesecih po začetku veljavnosti te direktive o spremembi]. Komisija nato te informacije objavi na ustreznem spletišču EU.“;</P></CITATION></PARAG><PARAG NO="YES"><NO.P>(10)</NO.P>člen 37 se spremeni:</PARAG><PARAG NO="YES"><NO.P>(a)</NO.P>v odstavku 3 se prvi pododstavek nadomesti z naslednjim:<CITATION><P>„Države članice Evropski agenciji za okolje vsako leto sporočijo podatke v zvezi z izvajanjem člena 9(4) in podatke iz točke (a) člena 22c(17). Državam članicam ni treba sporočati kvantitativnih podatkov o ponovni uporabi tekstilnih izdelkov v skladu s členom 9(4). Države članice Komisiji vsako leto sporočijo podatke v zvezi z izvajanjem člena 9a(2).“;</P></CITATION></PARAG><PARAG NO="YES"><NO.P>(b)</NO.P>odstavek 7 se nadomesti z naslednjim:<CITATION><P>„7.	 Komisija sprejme izvedbene akte, s katerimi določi obliko za poročanje podatkov iz odstavkov 1, 3, 4 in 5 tega člena. Za namene poročanja o izvajanju točk (a) in (b) člena 11(2) države članice uporabijo obliko, določeno v skladu z Izvedbenim sklepom Komisije z dne 18. aprila 2012 o uvedbi vprašalnika za poročila držav članic o izvajanju Direktive 2008/98/ES Evropskega parlamenta in Sveta o odpadkih. Za namene poročanja o odpadni hrani se pri načrtovanju oblike za poročanje upošteva metodologija, določena v skladu s členom 9a(3). Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 39(2) te direktive.“;</P></CITATION></PARAG><PARAG NO="YES"><NO.P>(11)</NO.P>člen 38 se spremeni:</PARAG><PARAG NO="YES"><NO.P>(a)</NO.P>odstavka 2 in 3 se nadomestita z naslednjim:<CITATION><P>„2.	Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 7(1), člena 9a(3), člena 11a(10), člena 27(1) in (4) ter člena 38(2) in (3) se prenese na Komisijo za obdobje petih let od 4. julija 2018. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 22a(2) se prenese na Komisijo za obdobje petih let od [Urad za publikacije: vstaviti datum osemnajst mesecev po začetku veljavnosti te direktive o spremembi]. Komisija pripravi poročilo o prenosu pooblastila najpozneje devet mesecev pred koncem petletnega obdobja. Prenos pooblastila se samodejno podaljšuje za enako dolga obdobja, razen če Evropski parlament ali Svet nasprotuje temu podaljšanju najpozneje tri mesece pred koncem vsakega obdobja.</P><P><NO.P>3.</NO.P>Pooblastila iz člena 7(1), člena 9a(3), člena 11a(10), člena 22a(2), člena 27(1) in (4) ter člena 38(2) in (3) lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne učinkovati dan po njegovi objavi v <STRING ITALIC="on">Uradnem listu Evropske unije</STRING> ali na poznejši dan, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.“;</P></CITATION></PARAG><PARAG NO="YES"><NO.P>(b)</NO.P>odstavek 6 se nadomesti z naslednjim:<CITATION><P>„6.	Delegirani akt, sprejet na podlagi člena 7(1), člena 9a(3), člena 11a(10), člena 22a(2), člena 27(1) in (4) ter člena 38(2) in (3), začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.“;</P></CITATION></PARAG><PARAG NO="YES"><NO.P>(11a)</NO.P>	<STRING BOLD="on"><STRING ITALIC="on">vstavi se naslednji člen:</STRING></STRING><CITATION><P>„<STRING BOLD="on"><STRING ITALIC="on">Člen 42a</STRING></STRING></P><P><STRING BOLD="on"><STRING ITALIC="on">Ocena in pregled okvirne direktive o odpadkih</STRING></STRING></P><P><STRING BOLD="on"><STRING ITALIC="on">Komisija najpozneje do 31. decembra 2026 izvede oceno te direktive. Evropskemu parlamentu in Svetu predstavi poročilo o svojih ugotovitvah. Poročilu po potrebi priloži zakonodajni predlog.</STRING></STRING>“<STRING BOLD="on"><STRING ITALIC="on">;</STRING></STRING><STRING BOLD="on"> [Sprememba 112]</STRING></P></CITATION></PARAG><PARAG NO="YES"><NO.P>(11b)</NO.P>	<STRING BOLD="on"><STRING ITALIC="on">vstavi se naslednji člen:</STRING></STRING><CITATION><P>„<STRING BOLD="on"><STRING ITALIC="on">Člen 42b</STRING></STRING></P><P><STRING BOLD="on"><STRING ITALIC="on">Ocena in pregled Direktive 1999/31/ES</STRING></STRING></P><P><STRING BOLD="on"><STRING ITALIC="on">Komisija najpozneje do 31. decembra 2026 izvede oceno Direktive Sveta 1999/31/ES. Evropskemu parlamentu in Svetu predstavi poročilo o ugotovitvah. Poročilu po potrebi priloži zakonodajni predlog.</STRING></STRING>“<STRING BOLD="on"><STRING ITALIC="on">;</STRING></STRING><STRING BOLD="on"> [Sprememba 113]</STRING></P></CITATION></PARAG><PARAG NO="YES"><NO.P>(12)</NO.P>vstavi se Priloga IVc v skladu s Prilogo k tej direktivi.</PARAG></ARTICLE><ARTICLE><TI.ART>Člen 2</TI.ART><STI.ART>Prenos</STI.ART><PARAG NO="YES"><NO.P>1.</NO.P>Države članice sprejmejo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo, najpozneje do [Urad za publikacije: vstaviti datum <STRING STRIKE="on">osemnajst</STRING><STRING BOLD="on"><STRING ITALIC="on">12</STRING></STRING> mesecev po začetku veljavnosti te direktive o spremembi]. Komisiji takoj sporočijo besedilo teh predpisov.<STRING BOLD="on"> [Sprememba 114]</STRING></PARAG><PARAG>Države članice se v sprejetih predpisih sklicujejo na to direktivo ali pa sklic nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi. Način sklicevanja določijo države članice.</PARAG><PARAG NO="YES"><NO.P>2.</NO.P>Države članice Komisiji sporočijo besedilo glavnih določb nacionalne zakonodaje, sprejetih na področju, ki ga zajema ta direktiva.</PARAG></ARTICLE><ARTICLE><TI.ART>Člen 3</TI.ART><STI.ART>Začetek veljavnosti</STI.ART><PARAG>Ta direktiva začne veljati dvajseti dan po objavi v <STRING ITALIC="on">Uradnem listu Evropske unije</STRING>.</PARAG></ARTICLE><ARTICLE><TI.ART>Člen 4</TI.ART><STI.ART>Naslovniki</STI.ART><PARAG>Ta direktiva je naslovljena na države članice.</PARAG></ARTICLE></GR.ART><SIGNATURE><P>V …,</P><P><STRING ITALIC="on">Za Evropski parlament	Za Svet</STRING></P><P><STRING ITALIC="on">predsednica	predsednik</STRING></P></SIGNATURE><ANNEX><TI>PRILOGA IVc</TI><P>Izdelki, ki spadajo na področje uporabe razširjene odgovornosti proizvajalca za nekatere tekstilne izdelke<STRING STRIKE="on">, izdelke, povezane s tekstilom, in obutvene izdelke </STRING></P><P>Del 1</P><P>Tekstilni izdelki <STRING STRIKE="on">za gospodinjstvo</STRING>, oblačilni izdelki in oblačilni dodatki, ki spadajo na področje uporabe člena 22a</P><P><TABLE><TGROUP COLS="2"><COLSPEC COLNAME="C1" COLNUM="1" COLWIDTH="23.71*"/><COLSPEC COLNAME="C2" COLNUM="2" COLWIDTH="76.29*"/><TBODY><ROW><ENTRY ALIGN="LEFT" COLNAME="C1"><P>Oznaka KN</P></ENTRY><ENTRY ALIGN="LEFT" COLNAME="C2"><P>Opis</P></ENTRY></ROW><ROW><ENTRY ALIGN="LEFT" COLNAME="C1"><P>61 – vse navedene oznake v poglavju</P></ENTRY><ENTRY ALIGN="LEFT" COLNAME="C2"><P>Oblačilni izdelki in oblačilni dodatki, pleteni ali kvačkani</P></ENTRY></ROW><ROW><ENTRY ALIGN="LEFT" COLNAME="C1"><P>62 – vse navedene oznake v poglavju</P></ENTRY><ENTRY ALIGN="LEFT" COLNAME="C2"><P>Oblačilni izdelki in oblačilni dodatki, nepleteni ali nekvačkani</P></ENTRY></ROW><ROW><ENTRY ALIGN="LEFT" COLNAME="C1"><P>6301</P></ENTRY><ENTRY ALIGN="LEFT" COLNAME="C2"><P>Odeje in potovalne odeje (razen 6301 10 00)</P></ENTRY></ROW><ROW><ENTRY ALIGN="LEFT" COLNAME="C1"><P>6302</P></ENTRY><ENTRY ALIGN="LEFT" COLNAME="C2"><P>Posteljno, namizno, toaletno in kuhinjsko perilo</P></ENTRY></ROW><ROW><ENTRY ALIGN="LEFT" COLNAME="C1"><P>6303</P></ENTRY><ENTRY ALIGN="LEFT" COLNAME="C2"><P>Zavese (vključno draperije) in notranje platnene navojnice; volani za zavese ali posteljo</P></ENTRY></ROW><ROW><ENTRY ALIGN="LEFT" COLNAME="C1"><P>6304</P></ENTRY><ENTRY ALIGN="LEFT" COLNAME="C2"><P>Drugi izdelki za notranjo opremo, brez izdelkov iz tarifne številke 9404</P></ENTRY></ROW><ROW><ENTRY ALIGN="LEFT" COLNAME="C1"><P>6309</P></ENTRY><ENTRY ALIGN="LEFT" COLNAME="C2"><P>Rabljena oblačila in drugi rabljeni izdelki</P></ENTRY></ROW><ROW><ENTRY ALIGN="LEFT" COLNAME="C1"><P>6504</P></ENTRY><ENTRY ALIGN="LEFT" COLNAME="C2"><P>Klobuki in druga pokrivala, prepleteni ali izdelani s sestavljanjem trakov iz katerega koli materiala, vključno tudi podloženi ali okrašeni</P></ENTRY></ROW><ROW><ENTRY ALIGN="LEFT" COLNAME="C1"><P>6505</P></ENTRY><ENTRY ALIGN="LEFT" COLNAME="C2"><P>Klobuki in druga pokrivala, pleteni ali kvačkani ali izdelani iz čipke, klobučevine ali drugih tekstilnih metražnih materialov (razen iz trakov), vključno s podloženimi ali okrašenimi; mrežice za lase iz kakršnega koli materiala, vključno podložene ali okrašene</P></ENTRY></ROW></TBODY></TGROUP></TABLE></P><P>Del 2</P><P>Obutev, oblačilni izdelki in oblačilni dodatki, katerih glavna sestavina ni tekstil in ki spadajo na področje uporabe člena 22a</P><P><TABLE><TGROUP COLS="2"><COLSPEC COLNAME="C1" COLNUM="1" COLWIDTH="16.85*"/><COLSPEC COLNAME="C2" COLNUM="2" COLWIDTH="83.15*"/><TBODY><ROW><ENTRY ALIGN="LEFT" COLNAME="C1"><P>Oznaka KN</P></ENTRY><ENTRY ALIGN="LEFT" COLNAME="C2"><P>Opis</P></ENTRY></ROW><ROW><ENTRY ALIGN="LEFT" COLNAME="C1"><P>4203</P></ENTRY><ENTRY ALIGN="LEFT" COLNAME="C2"><P>Oblačila in oblačilni dodatki, iz usnja ali sestavljenega usnja (razen obutve in pokrival ter njihovih delov ter izdelkov iz poglavja 95, npr. ščitnikov za goleni, mask za sabljanje)</P></ENTRY></ROW><ROW><ENTRY ALIGN="LEFT" COLNAME="C1"><P>6401</P></ENTRY><ENTRY ALIGN="LEFT" COLNAME="C2"><P>Nepremočljiva obutev s podplati in zgornjim delom iz gume ali plastične mase, katere zgornji del ni pritrjen na podplat in ne spojen z njim s šivanjem, z zakovicami ali z žeblji, vijaki, čepi ali po podobnih postopkih</P></ENTRY></ROW><ROW><ENTRY ALIGN="LEFT" COLNAME="C1"><P>6402</P></ENTRY><ENTRY ALIGN="LEFT" COLNAME="C2"><P>Druga obutev s podplati in zgornjim delom iz gume ali plastične mase</P></ENTRY></ROW><ROW><ENTRY ALIGN="LEFT" COLNAME="C1"><P>6403</P></ENTRY><ENTRY ALIGN="LEFT" COLNAME="C2"><P>Obutev s podplati iz gume, plastične mase, usnja ali umetnega usnja in z zgornjim delom iz usnja</P></ENTRY></ROW><ROW><ENTRY ALIGN="LEFT" COLNAME="C1"><P>6404</P></ENTRY><ENTRY ALIGN="LEFT" COLNAME="C2"><P>Obutev s podplati iz gume, plastične mase, iz usnja ali sestavljenega usnja in z zgornjim delom iz tekstilnih materialov</P></ENTRY></ROW><ROW><ENTRY ALIGN="LEFT" COLNAME="C1"><P>6405</P></ENTRY><ENTRY ALIGN="LEFT" COLNAME="C2"><P>Druga obutev</P></ENTRY></ROW></TBODY></TGROUP></TABLE></P><P><STRING BOLD="on">[Sprememba 115]</STRING></P><P><STRING BOLD="on"><STRING ITALIC="on">Tekstilni izdelki, ki spadajo na področje uporabe člena 22a</STRING></STRING></P><P><TABLE><TGROUP COLS="2"><COLSPEC COLNAME="C1" COLNUM="1" COLWIDTH="23.52*"/><COLSPEC COLNAME="C2" COLNUM="2" COLWIDTH="76.48*"/><TBODY><ROW><ENTRY ALIGN="LEFT" COLNAME="C1"><P><STRING BOLD="on"><STRING ITALIC="on">Oznaka KN </STRING></STRING></P></ENTRY><ENTRY ALIGN="LEFT" COLNAME="C2"><P><STRING BOLD="on"><STRING ITALIC="on">Opis </STRING></STRING></P></ENTRY></ROW><ROW><ENTRY ALIGN="LEFT" COLNAME="C1"><P><STRING BOLD="on"><STRING ITALIC="on">9404</STRING></STRING></P></ENTRY><ENTRY ALIGN="LEFT" COLNAME="C2"><P><STRING BOLD="on"><STRING ITALIC="on">Žimnice</STRING></STRING></P></ENTRY></ROW><ROW><ENTRY ALIGN="LEFT" COLNAME="C1"><P><STRING BOLD="on"><STRING ITALIC="on">5704</STRING></STRING></P></ENTRY><ENTRY ALIGN="LEFT" COLNAME="C2"><P><STRING BOLD="on"><STRING ITALIC="on">Preproge</STRING></STRING></P></ENTRY></ROW></TBODY></TGROUP></TABLE></P><P><STRING BOLD="on">[Sprememba 116]</STRING></P></ANNEX></DISPOSITIF></TEXT></TCONSOLID></TXTLST></SDOCTA>