(1)V skladu s členom 26(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) notranji trg zajema območje brez notranjih meja, na katerem je zagotovljen prost pretok blaga, oseb, storitev in kapitala. Za dosego tega cilja člen 50 PDEU določa, da za uresničevanje svobode ustanavljanja v zvezi s posamezno dejavnostjo Evropski parlament in Svet ukrepata z direktivami. Poleg tega člen 114 PDEU določa, da Evropski parlament in Svet sprejmeta ukrepe za približevanje določb zakonov in drugih predpisov v državah članicah, katerih predmet je vzpostavitev in delovanje notranjega trga.

(2)Odprava ovir za razvoj dejavnosti neprofitnih združenj med državami članicami je bistvena za uresničevanje njihove svobode ustanavljanja in tudi drugih temeljnih svoboščin, kot sta svoboda zagotavljanja in prejemanja kapitala in svoboda opravljanja in prejemanja storitev na notranjem trgu. Ta direktiva s približevanjem določb nacionalnega prava, ki vplivajo na uresničevanje teh svoboščin, prispeva k cilju izboljšanja delovanja notranjega trga. Pri tem bo ta direktiva dodatno prispevala k ciljem okrepitve evropskega povezovanja, spodbujanja in zagotavljanja enake obravnave s spodbujanjem socialne pravičnosti in blaginje za državljane EU ter olajšanjaolajšanjem učinkovitega uresničevanja svobode zbiranja in združevanja po vsej Uniji. [Sprememba 1]

(3)Evropski parlament je 17. februarja 2022 sprejel resolucijo s priporočili Komisiji o statutu za evropska čezmejna združenja in neprofitne organizacijeStatut za evropska čezmejna združenja in neprofitne organizacije. Resolucija Evropskega parlamenta z dne 17. februarja 2022 s priporočili Komisiji o statutu za evropska čezmejna združenja in neprofitne organizacije (2020/2026(INL)) (2022/C 342/17) (UL C 342, 6.9.2022, str. 225)..

(4)Evropska komisija je 9. decembra 2021 sprejela akcijski načrt za socialno gospodarstvoSporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu Ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij z naslovom „Ustvarjanje gospodarstva po meri ljudi: akcijski načrt za socialno gospodarstvo“ (COM(2021)0778).. V akcijskem načrtu je Komisija predstavila posebne ukrepe za ustvarjanje priložnosti za subjekte socialnega gospodarstva za zagon in razširitev podjetij ter za zagotovitev večje prepoznavnosti socialnega gospodarstva in njegovega potenciala. Evropski parlament je akcijski načrt pozdravil v svoji resoluciji z dne 6. julija 2022Resolucija Evropskega parlamenta z dne 6. julija 2022 o akcijskem načrtu EU za socialno gospodarstvo (2021/2179(INI))..

(5)Komisija je na podlagi akcijskega načrta za socialno gospodarstvo priporočila konkretne ukrepe za podporo socialnemu gospodarstvu, ki daje prednost ljudem ter socialnim in okoljskim vprašanjem pred dobičkom. Predlog priporočila Sveta o razvoju okvirnih pogojev socialnega gospodarstva z dne 13. junija 2023Predlog priporočila Sveta o razvoju okvirnih pogojev za socialno gospodarstvo (COM(2023)0316). vključuje priporočila državam članicam za oblikovanje in izvajanje strategij za socialno gospodarstvo. Istega dne je Komisija objavila tudi dva delovna dokumenta služb Komisije, katerih namen je izboljšati razumevanje ustreznih davčnih pravil za subjekte socialnega gospodarstvaDelovni dokument služb Komisije z naslovom „Ustrezni okviri obdavčitve za subjekte socialnega gospodarstva“ (SWD(20230 211). oziroma čezmejnih donacij za družbeno koristne pobudeDelovni dokument služb Komisije z naslovom „Nediskriminatorna obdavčitev dobrodelnih organizacij in njihovih donatorjev: načela iz sodne prakse EU“ (SWD(2023)0212)..

(6)Med pravnimi oblikami, ki so na voljo v neprofitnem sektorju in socialnem gospodarstvu, se velika večina odloči za pravno obliko neprofitnega združenja. Poleg tega, da neprofitna združenja prispevajo k ciljem Unije in k doseganju ciljev, ki so v javnem interesu, pomembno prispevajo tudi k notranjemu trgu z rednim opravljanjem širokega nabora negospodarskih in gospodarskih dejavnosti, na primer z opravljanjem storitev v sektorjih, kot so socialne storitve in zdravstvo, komunikacije in informacije, zagovorništvo, kultura, varstvo okolja, izobraževanje, rekreacija in šport, ter s spodbujanjem znanstvenega in tehnološkega napredka. To velja, kadar je opravljanje gospodarskih dejavnosti glavna dejavnost ali glavni cilj neprofitnega združenja, pa tudi v drugih primerih. [Sprememba 2]

(6a) Čeprav se večina dejavnosti neprofitnih organizacij trenutno izvaja na nacionalni ravni, jih vse več deluje čezmejno, s čimer se krepi socialna kohezija med državami članicami in poglablja notranji trg. Da bi v celoti izkoristili družbeno-gospodarski potencial neprofitnih združenj in povezanih subjektov ter njihov prispevek k evropskemu povezovanju, bi bilo treba odpraviti vse ovire za čezmejno opravljanje njihovih dejavnosti. [Sprememba 3]

(7)Za dejavnosti neprofitnih združenj je popolnoma delujoč notranji trg bistven za spodbujanje gospodarske in družbene rasti v vseh državah članicah. Trenutno ovire na notranjem trgu in pomanjkljiva harmonizacija neprofitnim združenjem preprečujejo širitev dejavnosti prek njihovih nacionalnih meja, saj pogosto naletijo na neupravičljive omejitve, kar ovira učinkovito delovanje notranjega trga. Prizadevanja za popolnoma učinkovit in delujoč notranji trg zahtevajo popolno svobodo ustanavljanja za vse dejavnosti, ki prispevajo k doseganju ciljev Unije, s tem pa h krepitvi kohezije in sodelovanja povsod v Uniji. [Sprememba 4]

(8)Za vzpostavitev pravega notranjega trga za gospodarske dejavnosti neprofitnih združenj je treba odpraviti vse neupravičene omejitve svobode ustanavljanja, prostega pretoka storitev, prostega pretoka blaga in prostega pretoka kapitala ter ovire zanje, ki v predpisih nekaterih držav članic še vedno veljajo. Tako omejevanje ustvarja pravno negotovost in neprofitnim združenjem preprečuje čezmejno poslovanje ter jih odvrača od njega, saj jim nenazadnje nalaga posebno zahtevo po dodelitvi sredstev za nepotrebne upravne dejavnosti ali dejavnosti usklajevanja, kar ima še posebno negativen učinek glede na njihovo neprofitno naravo. Zato države članice ne bi smele uporabljati omejevalnih ali motečih ukrepov, ki bi lahko pomenili preveliko breme ali stroške za neprofitne organizacije. Svoboda združevanja ne pomeni le možnosti ustanovitve ali razpustitve združenja, temveč tudi možnost, da to združenje deluje brez neupravičenega poseganja države članice. Zajema tudi možnost iskanja, zagotavljanja in uporabe sredstev, kar je bistveno za poslovanje vsakega združenja. Zlasti člena 63 in 65 PDEU skupaj s členi 7, 8 in 12 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah (v nadaljnjem besedilu: Listina) zagotavljata svobodo združevanja na vseh ravneh in ščitita neprofitne organizacije pred diskriminirajočimi, nepotrebnimi in neutemeljenimi omejitvami glede prostega pretoka kapitala. Sodišče je to načelo nadalje razvilo v svoji sodni praksi, med drugim v sodbi z dne 10. junija 2020 v zadevi C-78/18, Komisija proti MadžarskiSodba Sodišča z dne 10. junija 2020, Komisija/Madžarska, C-78/18, ECLI:EU:C:2020:476.. [Sprememba 5]

(9)Te ovire se pojavljajo zaradi nedoslednosti v nacionalnih pravnih okvirih držav članic. Pravni okvir, v katerem neprofitna združenja opravljajo svoje dejavnosti v Uniji, temelji na nacionalnem pravu, ne da bi bilo to harmonizirano na ravni Unije. Neprofitna združenja trenutno niso deležna enotnega priznavanja svoje pravne osebnosti ter pravne in poslovne sposobnosti po vsej Uniji in se morajo pogosto držati različnih upravnih postopkov v različnih državah članicah, na primer se drugič registrirati v drugi državi članici ali celo ustanoviti nov pravni subjekt, da bi opravljala dejavnosti v državi članici, ki ni država članica, v kateri so ustanovljena. Temeljni elementi, ki se nanašajo na mobilnost neprofitnih združenj v Uniji, so še vedno neustrezno urejeni, kar povzroča pravno nejasnost za vsa neprofitna združenja, ki opravljajo čezmejne dejavnosti. Na primer, če nameravajo neprofitna združenja preseliti svoj registrirani sedež v novo državo članico, negotovosti v zvezi s preselitvijo ostajajo. Zlasti neobstoj možnosti prenosa registriranega sedeža brez likvidacije ovira delovanje, selitev in prestrukturiranje neprofitnih združenj prek meja v Uniji. Nacionalna pravila se razlikujejo in pogosto ne ponujajo jasnih rešitev in postopkov za uresničevanje čezmejne mobilnosti in opravljanje gospodarskih dejavnosti neprofitnih združenj. [Sprememba 6]

(9a) Raznolikost nacionalnih zakonodaj in nezadostno približevanje praks vodita tudi k neenakim konkurenčnim pogojem zaradi različnih tržnih razmer in različnih ovir, s katerimi se soočajo neprofitne organizacije v različnih državah članicah, na primer pri odpiranju bančnih računov, pridobivanju in računovodenju sredstev, vključno s tujimi sredstvi, pri uživanju koristi ukrepov in shem javne podpore, ter pri preverjanju in izpolnjevanju zahtev v zvezi z dolžnostmi glede preglednosti. [Sprememba 7]

(10)Zmožnost dostopa do sredstev in kapitala ter njihovega uspešnega usmerjanja prek meja je nujna za olajšanje dejavnosti neprofitnih združenj na notranjem trgu. Sodelovanje in izmenjava najboljših praks med neprofitnimi združenji iz različnih držav lahko prispevata k večji učinkovitosti in učinku njihovih ukrepov na evropski ravni. S spodbujanjem skupnih standardov in usklajenega pristopa je mogoče zmanjšati birokracijo ter lažje in učinkoviteje spodbuditi čezmejno finančno podporo. To vključuje plačilo za gospodarske dejavnosti, vendar tudi donacije, dediščino in druge oblike financiranja. Različni regulativni okviri in obstoječe omejitve v državah članicah glede prejemanja donacij in zaprošanja zanje ter podobnih prispevkov v kakršni koli obliki povzročajo razdrobljenost na notranjem trgu in pomenijo oviro za delovanje notranjega trga. [Sprememba 8]

(11)Poleg tega predpisi nekaterih držav članic nalagajo članom neprofitnih združenj ali članom izvršnega organa takih neprofitnih združenj zahteve glede državljanstva ali zakonitega prebivališča. Take zahteve bi bilo treba odpraviti, da bi se zaščitilo uresničevanje svobode ustanavljanja in svobode združevanja državljanov EU, kar bi spodbudilo dejavno udeležbo državljanov Unije v različnih neprofitnih organizacijah, ne glede na njihovo državo državljanstva ali prebivališča. [Sprememba 9]

(11a) Ob upoštevanju posebne narave neprofitnih združenj in njihovega neprofitnega namena je lahko velik del njihovih dejavnosti nekomercialno organiziran in je torej negospodarske narave. [Sprememba 10]

(12)Svoboda združevanja je ključna za delovanje demokracije, saj je bistven pogoj za uresničevanje drugih temeljnih pravic s strani posameznikov, vključno s pravico do svobode izražanja in obveščanja. Svoboda združevanja je temeljna pravica, kot se priznava v Listini Evropske unije o temeljnih pravicah in Evropski konvenciji o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP). Poleg tega bistvena vloga, ki jo imajo civilne družbe in predstavniške organizacije pri prispevanju k demokraciji na vseh ravneh, šteje med temeljne vrednote Unije, kot je priznano zlasti v členu 11 Pogodbe o Evropski uniji (v nadaljnjem besedilu: PEU), in potrebuje obstoj odprtega, preglednega in rednega dialoga. To zato pomeni tudi, da bi bilo treba okvire za tak dialog uporabiti za izvajanje in uporabo te direktive. [Sprememba 11]

(13)ZatoPomembno je zagotoviti zbliževanje na ravni Unije in preprečiti kakršno koli nepotrebno razdrobljenost. Zaradi tega je treba sprejeti harmonizirana pravila, ki olajšujejo opravljanje čezmejnih dejavnosti neprofitnih združenj. Obstoječa nacionalna pravila o čezmejnih združenjih bi bilo treba harmonizirati, da bi za čezmejna združenja dovoljevala pravno obliko, ki je posebej oblikovana za olajšanje delovanja na čezmejni osnovi. Navedena pravna oblika bi morala obstajati v domačem pravnem redu države članice s prilagoditvijo zadevnih pravil o neprofitnih združenjih. To pravno obliko, ki bo poimenovana „evropsko čezmejno združenje“, bi morale vse države članice samodejno priznati, neprofitnim združenjem pa bo omogočila premagovanje ovir, s katerimi se srečujejo na notranjem trgu, ob hkratnem spoštovanju tradicij držav članic v zvezi z neprofitnimi združenji. To so pomembni koraki za poglobitev in dokončno vzpostavitev notranjega trga. [Sprememba 12]

(13a) Neprofitna združenja trenutno niso samodejno priznana, če delujejo v državi, ki ni država, v kateri so ustanovljena, in morajo pogosto ustanoviti nov subjekt, kar zadeva približno 310.000 združenj v EU, pri čemer je verjetno, da se bo v poenostavljenem okviru s čezmejnimi dejavnostmi ukvarjalo še dodatnih 185.000 subjektov. Statut evropskega čezmejnega združenja bi moral olajšati čezmejne dejavnosti neprofitnih združenj in njihovo mobilnost. Spremno potrdilo bi moralo tem združenjem zagotoviti samodejno priznavanje in jim omogočiti, da razvijejo svoje dejavnosti v drugih državah članicah in tako v celoti izkoristijo prednosti notranjega trga. [Sprememba 13]

(14)Poleg tega je omogočanje, da neprofitna združenja z enotno registracijo, ki bi bila veljavna po vsej Uniji, in samodejnim priznavanjem njihove pravne osebnosti v celoti izkoristijo svobodo ustanavljanja v Uniji, neposredno povezano z delovanjem notranjega trga in možnostjo učinkovitega uresničevanja pravic, ki izhajajo iz navedene svobode, ter potrebno zanju.

(15)Sindikatom in zvezam sindikatov zaradi njihovega posebnega statusa v nacionalnem pravu ustanavljanje evropskih čezmejnih združenj ne bi smelo biti dovoljeno. Vendar bi moralo biti mogoče, da te organizacije postanejo neustanovne članice evropskega čezmejnega združenja, če se za to odločijo. [Sprememba 14]

(16)Ustanavljanje evropskih čezmejnih združenj ne bi smelo biti dovoljeno niti političnim strankam, saj imajo v nacionalnem pravu in pravu Unije poseben status, kot je določen v Uredbi (EU, Euratom) št. 1141/2014 Evropskega parlamenta in SvetaUredba (EU, Euratom) št. 1141/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. oktobra 2014 o statutu in financiranju evropskih političnih strank in evropskih političnih fundacij (UL L 317, 4.11.2014, str. 1).. [Sprememba 15 – ne zadeva slovenske različice]

(17)Cerkvam in drugim verskim organizacijam ter filozofskim ali nekonfesionalnim organizacijamCerkve in druge verske organizacije ter filozofske ali nekonfesionalne organizacije v smislu člena 17 PDEU in tudi združenjemzdruženja teh subjektov prav tako ne bi smelo biti dovoljeno, da ustanovijo evropsko čezmejno združenje, ker Unija ni pristojna za urejanje njihovega statusa in ker imajo v nacionalnem pravu poseben status, na katerega ta direktiva ne bi smela negativno vplivati. Zato bi bilo treba tudi tem subjektom dovoliti, da ustanovijo ali postanejo člani evropskega čezmejnega združenja, če se tako odločijo. [Sprememba 16]

(18)Ustanovitev evropskega čezmejnega združenja bi morala biti rezultat sporazuma med fizičnimi osebami, ki so državljani Unije ali državljani tretjih držav, ki zakonito prebivajo na njenem ozemlju, ali pravnimi subjekti s sedežem v Uniji, razen oseb, ki so bile obsojene zaradi kaznivih dejanj pranja denarja, povezanih predhodnih kaznivih dejanjDirektiva (EU) 2018/1673 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2018 o boju proti pranju denarja z uporabo kazenskega prava (UL L 284, 12.11.2018, str. 22). ali financiranja terorizma ali zanje veljajo ukrepi, ki prepovedujejo njihovo poslovanje v državi članici iz istih razlogov. V zvezi s tem bi bilo treba zagotoviti sorazmerno raven odgovornosti, javno poročanje ter preglednost strukture financiranja in upravljanja. Če glede na neprofitni namen evropskega čezmejnega združenja slednje ustanovijo pravni subjekti, bi moral biti tudi njihov namen neprofiten. [Sprememba 17]

(19)Neprofiten namen evropskega čezmejnega združenja bi moral pomeniti, da če je z opravljanjem gospodarskih dejavnosti ustvarjen dobiček, bi ga bilo treba uporabiti le za doseganje ciljev evropskega čezmejnega združenja, kot so opredeljeni v njegovem statutu, in ne sme biti prerazporejen niti neposredno niti posredno med člane, kamor štejejo tudi člani njegovih upravnih organov, niti med ustanovitelje ali druge zasebne stranke. Neposredni upravičenci organizacij, katerih cilj je zagotavljanje storitev oskrbe za posameznike s posebnimi socialnimi potrebami ali zdravstvenim stanjem, se v tem pogledu ne bi smeli šteti za zasebne stranke. Zato bi morala obstajati blokada sredstev, v skladu s katero se ne smejo nobena sredstva razdeliti med člane, niti v primeru razpustitve. V slednjem primeru bi bilo treba preostala sredstva prenesti nepristransko, na primer na druga neprofitna združenja, ki imajo enak ali lokalni organ, da bi se uporabila za podoben namen. [Sprememba 18]

(20)V družbi, v kateri prevladujejo pluralizem, nediskriminacija, strpnost, pravičnost, solidarnost ter enakost žensk in moških, bi morala evropska čezmejna združenja dosegati cilje, ki so združljivi z vrednotami iz člena 2 Pogodbe o Evropski uniji (PEU), kot so spoštovanje človekovega dostojanstva, svoboda, demokracija, enakost, pravna država in spoštovanje človekovih pravic, vključno s pravicami pripadnikov manjšin. Poleg tega evropskih čezmejnih združenj ne bi smelo biti mogoče uporabiti za financiranje terorizma, davčno utajo, izogibanje davkom, pranje denarja ali kakršna koli kazniva dejanja ali nezakonite namene.

(20a) Vrednote Evropske unije iz člena 2 Pogodbe o Evropski uniji bi bilo treba spoštovati vedno in povsod, tako pri namenu kot pri opravljanju dejavnosti evropskega čezmejnega združenja. V ta namen bi moral statut evropskega čezmejnega združenja vključevati izjavo, da bo spoštovalo te vrednote pri svojih ciljih in opravljanju svojih dejavnosti. [Sprememba 19]

(21)Čezmejni element evropskega čezmejnega združenja ima osrednjo vlogo. Zato bi moralo evropsko čezmejno združenje opravljati ali imeti v svojem statutu cilj, da bo vsaj del dejavnosti opravljalo prek meja v Uniji, v vsaj dveh državah članicah, in imeti ustanovne člane, ki so povezani z vsaj dvema državama članicama bodisi na podlagi državljanstva ali prebivališča v primeru fizičnih oseb bodisi na podlagi kraja svojega registriranega sedeža v primeru pravnih subjektov. Pojem „čezmejni“ iz te direktive ne posega v ta pojem v drugi zakonodaji Unije. [Sprememba 20]

(22)Za zagotovitev, da evropska čezmejna združenja izpolnjujejo cilje, na podlagi katerih so ustanovljena, bi morala biti stopnja harmonizacije značilnosti in pravic evropskega čezmejnega združenja sorazmerna z razsežnostjo in obsegom ugotovljenih težav, s katerimi se neprofitna združenja srečujejo pri opravljanju čezmejnih dejavnosti.

(23)Harmonizacija ključnih značilnosti pravne osebnosti ter pravne in poslovne sposobnosti evropskih čezmejnih združenj po vsej Uniji ter njunega samodejnega priznavanja v vseh državah članicah ter postopka registracije, ne da bi države članice določile različna pravila o teh vprašanjih, je bistven pogoj za zagotovitev enakih konkurenčnih pogojev za vsa evropska čezmejna združenja, ki se zahteva v okviru enotnega trga, hkrati pa zagotavlja pravno varnost. To lahko privede do zmanjšanja stroškov, boljšega dostopa do enotnega trga za združenja, večje ponudbe in kakovosti storitev ter izdelkov in boljšega sodelovanja ter bo spodbujalo inovacije. Vidike dejavnosti evropskih čezmejnih združenj, ki jih ta direktiva ne harmonizira, bi morala urejati nacionalna pravila, ki se uporabljajo za enotno najbolj podobno vrstoali najpogosteje uporabljeno pravno obliko neprofitnega združenja v nacionalnem pravu. To velja na primer za nacionalna pravila o morebitni pridobitvi javnokoristnega statusa ali uporabi zakonodaje o zaposlovanju v skladu z zakonodajo države članice, v kateri potekajo zadevne dejavnosti in poslovanje. Taki subjekti bi morali ne glede na njihovo poimenovanje v domačem pravnem redu v vseh primerih temeljiti na članstvu in biti samoupravni, njihov namen bi moral biti vselej neprofiten, poleg tega pa bi morali imeti pravno osebnost. V zvezi s tem samoupraven pomeni, da ima tak subjekt institucionalno strukturo, ki mu omogoča opravljanje vseh notranjih in zunanjih organizacijskih funkcij ter neodvisno sprejemanje bistvenih odločitev. Za zagotovitev preglednosti in pravne varnosti bi morale države članice Komisijo in Odbor za evropska čezmejna združenja uradno obvestiti o navedenihenotni pravni obliki neprofitnega združenja, ki je najbolj podobna ali se najpogosteje uporablja v nacionalnem pravu, in o pravilih, ki se uporabljajo za to pravno obliko. [Sprememba 21]

(23a) Združenja lahko v vseh državah članicah že zdaj pridobijo status javnokoristnega subjekta, čeprav so zahteve in posledice pridobitve takega statusa zelo različne. Tak prednostni status, ne glede na to, kako je natančno poimenovan, prinaša številne ugodnosti. V zvezi s priznavanjem ali dodeljevanjem statusa javnokoristnega subjekta obstajajo v nacionalnih predpisih po vsej Uniji različni pristopi. V nekaterih državah članicah je tak pravni status povezan na primer z davčnimi privilegiji ali dostopom do javnega financiranja, pri združenjih pa se lahko odločijo, da poleg svoje pravne oblike pridobijo tudi tak status, če izpolnjujejo posebne zahteve in odvisno od jurisdikcije, pod katero poslujejo. Na primer, subjekti, zakonito ustanovljeni v obliki združenja, lahko pridobijo pravni status in naziv neprofitne organizacije, javnokoristne organizacije, nevladne organizacije, organizacije civilne družbe, organizacije tretjega sektorja, dobrodelne organizacije, če izpolnjujejo pravne zahteve za tak status in naziv. S to direktivo se ne bi smelo vplivati na tak prednostni status in dejavnosti združenj bi se morale spodbujati, ne glede na tak status v skladu z nacionalnimi pravili. Komisija pa bi morala v prihodnosti oceniti, ali je primerno dodatno razviti zakonodajo, da se tudi na ravni Unije tak status pravno uredi. [Sprememba 22]

(24)Za zagotovitev, da imajo države članice ustrezna orodja za boj proti financiranju terorizma, in za zagotovitev preglednosti pretoka določenega kapitala Pravila, ki se uporabljajo za evropska čezmejna združenja v skladu s to direktivo, ne bi smela posegati v ukrepe, ki jih države članice sprejmejo za preprečevanje zlorabe neprofitnih združenj iz razlogov javnega reda in javne varnosti ter za zagotovitev preglednosti pretoka določenega kapitala v okviru boja proti financiranju terorizma in pranju denarja, če to zahteva pravo Unije ali nacionalno pravo v skladu s pravom Unije. Taki ukrepi bi morali biti legitimni in primerni, ne bi smeli presegati tistega, kar je nujno potrebno, učinek ukrepa na evropsko čezmejno združenje pa bi moral biti sorazmeren z zastavljenim ciljem. Uporaba takih ukrepov bi morala temeljiti na oceni za vsak primer posebej, ki bi jo opravili pristojni organi države članice, da se zagotoviti spoštovanje zgoraj navedenih zaščitnih ukrepov. [Sprememba 23]

(25)Za odpravo pravnih in upravnih ovir za neprofitna združenja, ki delujejo v več kot eni državi članici, in za zagotovitev delovanja notranjega trga bi morale vse države članice samodejno priznati pravno osebnost ter pravno in poslovno sposobnost evropskega čezmejnega združenja. Ta pravna osebnost ter pravna in poslovna sposobnost bi morali biti podeljeni po registraciji evropskega čezmejnega združenja v državi članici.

(26)Evropska čezmejna združenja bi morala imeti možnost proste izbire svojih pravil poslovanja. Vsako omejitev te svobode, ki jo naložijo države članice, bi bilo treba uporabljati splošno in nediskriminatorno, predpisati z zakonom, upravičiti z nujnim razlogom v javnem interesu, morala pa bi biti ustrezna za zagotovitev doseganja želenega cilja in ne bi smela presegati tistegain omejena na to, kar je nujno potrebno za njegovo doseganje, učinek ukrepa na evropsko čezmejno združenje pa bi moral biti sorazmeren z zastavljenim ciljem. [Sprememba 24]

(27)Za evropska čezmejna združenja se uporabljajo tudi členi 52, 62 in 65 PDEU ter ustrezna sodna praksa. Ti členi PDEU določajo utemeljitev ukrepov, ki omejujejo svobodo ustanavljanja, svobodo opravljanja storitev in prost pretok kapitala iz razlogov, ki vključujejo javni red, javno varnost in javno zdravje. Poleg tega je pojem „nujnih razlogov v javnem interesu“, na katerega napotujejo nekatere določbe v tej direktivi, razvilo Sodišče v svoji sodni praksi. Ukrepi držav članic, ki lahko preprečujejo uresničevanje navedenih svoboščin iz Pogodbe ali zaradi katerih je to manj privlačno, bi morali biti dovoljeni le, če jih je mogoče upravičiti s cilji, navedenimi v Pogodbi, ali nujnimi razlogi v javnem interesu, ki jih priznava pravo Unije. Čeprav izčrpna opredelitev ne obstaja, je Sodišče priznalo, da jih je mogoče upravičiti iz različnih razlogov, kot so javni red, javna varnost in javno zdravje, vzdrževanje reda v družbi, cilji socialne politike, varstvo prejemnikov storitev, varstvo potrošnikov ter varstvo delavcev ali zaščita upnikov, pod pogojem, da so izpolnjeni drugi pogoji. Taki ukrepi morajo vsekakor biti predpisani z zakonom, ustrezni za zagotovitev doseganja zadevnega cilja in ne smejo presegati tistegain omejeni na to, kar je nujno potrebno za doseganje navedenega cilja, učinek ukrepa na evropsko čezmejno združenje pa mora biti sorazmeren z zastavljenim ciljem. To je zlasti pomembno, ker so številna združenja dejavna na področjih javnega interesa, ki so navedena v tej uvodni izjavi. [Sprememba 25]

(28)Za zagotovitev skupnega in ustreznega pristopa k upravljanju v Uniji bi morala evropska čezmejna združenja zajemati organ odločanja, kar pomeni organ, ki združuje vse člane in je v nekaterih državah članicah tradicionalno poimenovan kot skupščina ali generalna skupščina. Evropska čezmejna združenja bi morala zajemati tudi izvršni organ, ki je v nekaterih državah članicah tradicionalno poimenovan kot izvršni odbor ali upravni odbor; izvršni organ bi moral biti odgovoren za upravljanje, vodenje in delovanje evropskega čezmejnega združenja. Zagotavljati bi moral tudi skladnost s statutom evropskega čezmejnega združenja in pravnimi obveznostmi, evropsko čezmejno združenje pa tudi zastopati v poslih s tretjimi osebami in v sodnih postopkih. Izvršni organ evropskega čezmejnega združenja bi morale sestavljati najmanj tri osebe, bodisi fizične osebe bodisi pravni subjekti prek svojih zastopnikov.

(29)Za zagotovitev, da lahko evropska čezmejna združenja uspešno opravljajo svoje dejavnosti in da so v nacionalnem pravu obravnavana enako kot neprofitna združenja, evropska čezmejna združenja ne bi smela biti obravnavana manj ugodno kot najbolj podobno neprofitno združenje z enotno najbolj podobno ali najpogosteje uporabljeno pravno obliko v nacionalnem pravnem redu matične države članice, v kateri deluje. [Sprememba 26]

(30)V skladu z načelomnačeloma enakosti in nediskriminacije ter za zagotovitev svobode združevanja pri izvajanju in uporabi te direktive nobena skupina ali posameznik ne bi smela biti diskriminirana iz kakršnega koli razloga, kot so rojstvo, starost, barva kože, biološki in družbeni spol, spolna usmerjenost, spolna identiteta, zdravstveno stanje, status priseljenca ali prebivanja, genetske značilnosti, jezik, nacionalno, etnično ali socialno poreklo, politično ali kakršno koli drugo prepričanje, pripadnost narodnostni manjšini, invalidnost ali duševna bolezen, premoženje, rasa, vera ali prepričanje ali drug status. [Sprememba 27]

(31)Za lažje sodelovanje med državami članicami ter med državami članicami in Komisijo bi morale države članice imenovati pristojni organ, odgovoren za uporabo pravila o prenosu te direktive (v nadaljnjem besedilu: pristojni organ), in o tem obvestiti Komisijo in Odbor za evropska čezmejna združenja. Pristojni organi bi morali imeti tesne stike s Komisijo in Odborom za evropska čezmejna združenja. Komisija bi morala objaviti seznam pristojnih organov objaviti na javnem spletnem mestu in ga brez nepotrebnega odlašanja posodobiti, kadar pride do sprememb. Za zagotovitev celovitega pregleda pravne obravnave evropskih čezmejnih združenj v državah članicah bi morale države članice Komisijo po potrebi uradno obvestiti o imenih in nalogah ustreznih organov, ki niso pristojni organi in so ustanovljeni ali imenovani za namene nacionalnih pravil, ki se uporabljajo za enotno najbolj podobno neprofitno združenjeali najpogosteje uporabljeno pravno obliko neprofitnega združenja v nacionalnem pravu. [Sprememba 28]

(32)V skladu s pravico do učinkovitega pravnega sredstva in nepristranskega sodišča, kot je določena v členu 47 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah in členu 13 EKČP, bi morale biti odločitve pristojnih organov pri uporabi nacionalnih določb, s katerimi se izvaja ta direktiva, predmet sodnega nadzora. Tak sodni nadzor bi moral biti na voljo evropskim čezmejnim združenjem in tudi vsem drugim fizičnim ali pravnim osebam v zvezi z odločitvami pristojnih organov, ki se nanašajo na evropska čezmejnega združenja, tudi v primerih opustitve ukrepanja. Pravica do sodnega nadzora vključuje pravico, da o zadevi pravično, javno in v razumnem roku odloča neodvisno, nepristransko in z zakonom predhodno ustanovljeno sodišče v skladu z nacionalnim pravom zadevne države članice na podlagi člena 47 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah.

(33)Evropska čezmejna združenja bi glede na svoj neprofitni namen morala imeti možnost, da nediskriminatorno zaprosijo za financiranje iz javnega ali zasebnega vira v državah članicah, v katerih delujejo. Zato bi morala za evropsko čezmejno združenje veljati enaka pravila kot za enotno najbolj podobno ali najpogosteje uporabljeno pravno obliko. Pravica evropskega čezmejnega združenja do prejemanja in zagotavljanja financiranja ne bi smela biti omejena, razen če je to predpisano z zakonom, upravičeno z nujnim razlogom v javnem interesu ali kadar lahko država članica dokaže, da evropsko čezmejno združenje s svojimi dejavnostmi očitno in večkrat krši vrednote Unije, zapisane v členu 2 PEU, kadar je to, ustrezno za zagotovitev doseganja želenega cilja in ne presega tistega, kar je potrebno za njegovo doseganje, ter je skladno s pravom Unije, ustrezno in omejeno na to, kar je nujno potrebno, ter kadar je učinek omejitve na evropsko čezmejno združenje sorazmeren z zastavljenim ciljem. [Sprememba 29]

(34)Za zagotovitev, da evropska čezmejna združenja izkoriščajo vse prednosti notranjega trga, bi morala evropska čezmejna združenja imeti možnost, da lahko opravljajo in prejemajo storitve ter tudi da se ukvarjajo s trgovino z blagom brez vmešavanja držav članic. Omejitve bi morale biti dovoljene le, če so predpisane z zakonom, upravičene z nujnimi razlogi v javnem interesu in ustrezne za zagotovitev doseganja želenega cilja ter ne presegajo tistega, kar je potrebno za njegovo doseganje. To ne bi smelo vplivati na določbe drugih aktov Unije. To bi moralo vključevati določbe aktov Unije, ki krepijo temeljne svoboščine, kot so temeljne svoboščine, določene v Direktivi 2006/123/ES Evropskega parlamenta in SvetaDirektiva 2006/123/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2006 o storitvah na notranjem trgu (UL L 376, 27.12.2006, str. 36)., ki zagotavljajo svobodo ustanavljanja in svobodo opravljanja storitev, ter določbe drugih aktov Unije, ki urejajo posebne gospodarske dejavnosti, ki jih opravljajo evropska čezmejna združenja.

(35)Za vzpostavitev pravega notranjega trga za neprofitna združenja je treba odpraviti določene omejitve svobode ustanavljanja, prostega pretoka storitev in prostega pretoka kapitala, ki v predpisih nekaterih držav članic še vedno veljajo. Zato države članice članom evropskega čezmejnega združenja ali njegovemu izvršnemu organu ne bi smele naložiti nobenih diskriminatornih zahtev na podlagi državljanstva, razen če to določa ta direktiva. Prav tako države članice ne bi smele za veljavnost zasedanja določiti nobene zahteve glede fizične navzočnosti članov. Da bi se evropskim čezmejnim združenjem omogočilo izkoriščanje vseh prednosti notranjega trga, države članice ne bi smele zahtevati, da mora biti registrirani sedež evropskega čezmejnega združenja v isti državi članici kot njegova osrednja uprava ali njegov glavni kraj delovanja. Države članice evropskim čezmejnim združenjem prav tako ne bi smele naložiti nobenih splošnih prepovedi v zvezi z opravljanjem gospodarskih dejavnosti, niti jim dovoliti, da gospodarske dejavnosti opravljajo le, če so povezane s ciljem, določenim v statutu evropskega čezmejnega združenja.

(35a) V skladu s pravico do svobode izražanja in svobode združevanja je pomembno zagotoviti, da države članice ne omejujejo pravice do udeležbe združenj v javnem življenju in javnih ali političnih razpravah, kar bi lahko zadevalo na primer organizacijo ali sodelovanje pri zagovarjanju javnega interesa ali pri mirnem zbiranju. Tako sodelovanje v javnih ali političnih razpravah pa ne sme koristiti nobeni posamezni politični stranki ali političnemu kandidatu. [Sprememba 30]

(36)Evropsko čezmejno združenje bi moralo biti ustanovljeno z registracijo evropskega čezmejnega združenja. Za registracijo bi moralo imeti evropsko čezmejno združenje najmanj tri ustanovne člane. Pravnim subjektom z neprofitnim namenom s sedežem v Uniji in tudi fizičnim osebam, ki so državljani Unije ali zakonito prebivajo na ozemlju Unije, bi bilo treba omogočiti, da so lahko ustanovni člani evropskega čezmejnega združenja. Neprofitna združenja bi morala imeti tudi možnost, da se v isti državi članici preoblikujejo v evropsko čezmejno združenje.

(36a) Države članice bi morale v celoti izkoristiti možnosti, ki jih ponuja digitalizacija, da bi olajšale uresničevanje svobode združevanja in svobode ustanavljanja ter zmanjšale upravno breme in stroške zagotavljanja skladnosti. Za olajšanje postopka registracije, tudi v primeru združitve in preoblikovanja, bi morale države članice zagotoviti, da je vlogo za registracijo mogoče vložiti prek spleta. To bi moralo veljati tudi za zahteve za prenos registriranega sedeža in obvestilo o spremembi informativnega dela potrdila o evropskem čezmejnem združenju. Digitalna sredstva bi bilo treba spodbujati tudi, da bi, kjer je to mogoče, olajšali in pospešili upravne postopke in sodelovanje. [Sprememba 31]

(37)Za zagotovitev, da lahko evropska čezmejna združenja delujejo prek meja in v skladu z načelom sorazmernosti, bi bilo treba od njih zahtevati, da se za pridobitev pravne osebnosti ter pravne in poslovne spodobnosti registrirajo le enkrat v svoji matični državi članici. Za zagotovitev samodejnega priznavanja te registracije po vsej Uniji je treba harmonizirati postopek registracije. To se nanaša predvsem na dokumente in informacije, potrebne za vložitev vloge za registracijo evropskega čezmejnega združenja, ter tudi izvajanje preverjanj.

(38)Države članice bi morale imeti pravico, da od registriranega evropskega čezmejnega združenja zahtevajo, da poda izjavo, predloži informacije, vloži zahtevo za izdajo dovoljenj za opravljanje določenih dejavnosti ali pridobi taka dovoljenja le, kadar se take zahteve (i) uporabljajo splošno in nediskriminatorno, (ii) so predpisane z zakonom, (iii) upravičene z nujnimi razlogi v javnem interesu, (iv) ustrezne za zagotovitev doseganja želenega cilja in ne presegajo tistegain omejene na to, kar je potrebno za njegovo doseganjestrogo nujno, učinek ukrepa na evropsko čezmejno združenje pa je sorazmeren z zastavljenim ciljem. Take zahteve so lahko povezane na primer s posebnostmi nekaterih sektorjev, kot je zdravstvo. Kadar države članice določijo take dodatne postopke, bi morale biti te informacije objavljene na jasen, zlahka dostopen in razumljiv način za zagotovitev, da lahko evropsko čezmejno združenje te zahteve izpolni. [Sprememba 32]

(39)Za preprečevanje goljufij in zagotovitev zanesljivosti ustreznega registra je pomembno, da države članice preverijo identiteto ustanovnih članov in zakonitih zastopnikov neprofitnega združenja. Preverjanje identitete je še posebno pomembno, zlasti če je vloga za registracijo vložena elektronsko. Zaradi številnih različnih praks v državah članicah bi morale biti posebne metode preverjanja identitete še naprej posebna pravica zadevne države članice. Ta pristop zagotavlja potrebno prožnost, da se upoštevajo posebne tradicije, posebnosti in postopki vsake države članice, hkrati pa zagotavlja spoštovanje varnostnih standardov in standardov pristnosti na ravni Unije. [Sprememba 33]

(40)Ob spoštovanju svobode ustanavljanja in združevanja bi morala biti registracija evropskega čezmejnega združenja zavrnjena v primerih neizpolnjevanja formalnih zahtev glede registracije, kot so določene v tej direktivi, kadar vloga ni popolna ali če so cilji, opisani v statutu, v nasprotju s pravom Unije ali nacionalnim pravom, skladnim s pravom Unije. Poleg tega je treba registracijo zavrniti, če vloga ne izpolnjuje osnovnih zahtev glede ustanovitve evropskega čezmejnega združenja, določenih v tej direktivi, zlasti glede neprofitnega namena, najmanjšega števila ustanovnih članov in čezmejnega elementa v smislu izvajanja ali cilja izvajanja dejavnosti v vsaj dveh državah članicah ter ustanovnih članov s povezavami z vsaj dvema državama članicama. Vsaka zavrnitev registracije evropskega čezmejnega združenja bi morala biti v pisni obliki, pristojni organ pa bi jo moral utemeljiti. [Sprememba 34]

(41)Od držav članic bi bilo treba zahtevati, da vzpostavijo register ali uporabijo obstoječi nacionalni register za namene registracije ter vzdrževanja in objave informacij o evropskih čezmejnih združenjih. Ta register bi moral vsebovati informacije o evropskih čezmejnih združenjih in predloženih dokumentih. Ker lahko informacije, ki se hranijo v registru, zastarijo, bi morale države članice zagotoviti, da evropsko čezmejno združenje pristojnemu organu sporoči vse spremembe, ki se nanašajo na informacije o evropskih čezmejnih združenjih, in da so informacije, ki se hranijo v registru, posodobljene. Državam članicam bi bilo treba omogočiti, da za namen te direktive uporabljajo svoje obstoječe nacionalne registre. Za zagotovitev preglednosti, zlasti za člane evropskega čezmejnega združenja in njegove upnike, kjer je to ustrezno, so potrdilo o evropskem čezmejnem združenju, likvidacija in razpustitev evropskega čezmejnega združenja informacije, ki bi morale biti objavljene najdlje šest mesecev podo konca proračunskega leta, ki sledi razpustitvi evropskega čezmejnega druženjazdruženja. Interoperabilnostne rešitve, razvite v okviru izvajanja Predloga uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o določitvi ukrepov za visoko raven interoperabilnosti javnega sektorja v UnijiCOM(2022)0720. lahko dodatno podprejo države članice pri prehodu na čezmejno interoperabilnost njihovih registrov. Za zagotovitev, da so informacije o obstoju evropskega čezmejnega združenja še vedno na voljo tudi po njegovi razpustitvi, bi bilo treba vse podatke, ki se hranijo in so shranjeni v registru, hraniti dve letivsaj pet let po razpustitvi. Vse nacionalne ali evropske zahteve glede verodostojnosti, zanesljivosti in ustrezne pravne oblike dokumentov ali informacij, ki jih je treba predložiti v primeru spletne registracije enotne najbolj podobne ali najpogosteje uporabljene pravne oblike, bi se morale uporabljati tudi za evropsko čezmejno združenje. [Sprememba 35]

(42)Uredbi (EU) 2016/679Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (UL L 119, 4.5.2016, str. 1). in (EU) 2018/1725Uredba (EU) 2018/1725 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2018 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah, organih, uradih in agencijah Unije in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 45/2001 in Sklepa št. 1247/2002/ES (UL L 295, 21.11.2018, str. 39). Evropskega parlamenta in Sveta se uporabljata za obdelavo osebnih podatkov, ki se izvaja v okviru te direktive, vključno z obdelavo osebnih podatkov za vodenje nacionalnih registrov ali registrov o evropskih čezmejnih združenjih in njihovih zakonitih zastopnikih, za dostop do osebnih podatkov v takih registrih in za izmenjavo osebnih podatkov v okviru upravnega sodelovanja in vzajemne pomoči med državami članicami na podlagi te direktive, po potrebi prek informacijskega sistema za notranji trg (IMI), vzpostavljenega z Uredbo (EU) št. 1024/2012 Evropskega parlamenta in SvetaUredba (EU) št. 1024/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o upravnem sodelovanju prek informacijskega sistema za notranji trg in razveljavitvi Odločbe Komisije 2008/49/ES (UL L 316, 14.11.2012, str. 1)., in za hrambo evidenc v skladu s to direktivo.

(43)Da bi se evropskim čezmejnim združenjem omogočilo izkoriščanje vseh prednosti notranjega trga in ker so pravice do mobilnosti neposredno povezane z delovanjem notranjega trga ter potrebne zanj, bi bilo treba evropskim čezmejnim združenjem omogočiti tudi prenos njihovega registriranega sedeža iz ene države članice v drugo. Tak prenos registriranega sedeža ne bi smel povzročiti razpustitve evropskega čezmejnega združenja v matični državi članici ali ustanovitve novega pravnega subjekta v novi matični državi članici ali vplivati na katera koli sredstva ali obveznosti, vključno z vsemi pogoji, ki jih vsebujejo pogodbe, ali kredite, pravice ali obveznosti evropskega čezmejnega združenja, ki so obstajali pred prenosom. V primeru mobilnosti bi morale države članice zaščititi interese upnikov evropskega čezmejnega združenja, če obstajajo. Za zagotovitev varstva zaposlenih pri evropskih čezmejnih združenjih bi bilo treba od evropskih čezmejnih združenj zahtevati, da jih pravočasno obvestijo o vsakem predlaganem prenosu in jim omogočijo, da proučijo načrte takega prenosa. Uporabljajo se lahko tudi druge določbe prava Unije in nacionalnega prava, ki se nanašajo na varstvo zaposlenih, kot je Direktiva 2002/14/ES Evropskega parlamenta in SvetaDirektiva 2002/14/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2002 o določitvi splošnega okvira za obveščanje in posvetovanje z delavci v Evropski skupnosti – Skupna izjava Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije o zastopanosti zaposlenih (UL L 80, 23.3.2002, str. 39)..

(44)Za harmonizacijo postopka prenosa registriranega sedeža evropskega čezmejnega združenja bi morale države članice zagotoviti, da o prenosu odloča organ odločanja zadevnega evropskega čezmejnega združenja. Evropsko čezmejno združenje bi moralo pristojnemu organu države članice, v katero se prenaša registrirani sedež, predložiti zahtevo skupaj z ustreznimi dokumenti, vzporedno s predložitvijo zahteve za prenos pa obvestiti pristojni organ svoje matične države članice. Eden od ustreznih dokumentov v primeru prenosa bi bilo poročilo, v katerem so pojasnjeni zaščitni ukrepi za upnike in zaposlene, če se uporabljajo v skladu s pravom Unije ali nacionalnim pravom. Države članice bi morale zagotoviti, da priprava takega poročila ne bi povzročila prevelikega upravnega bremena. Po potrebi bi bilo treba predlagani statut evropskega čezmejnega združenja spremeniti v skladu z zahtevami nacionalnega prava države članice, v katero evropsko čezmejno združenje zahteva prenos. Po prenosu registriranega sedeža postane evropsko čezmejno združenje evropsko čezmejno združenje v skladu z nacionalnim pravom nove matične države članice. Ta sprememba prava, ki se uporablja, ki je posledica prenosa registriranega sedeža, zaradi preprečitve podvajanja ne bi smela povzročiti, da bi pristojni organ nove matične države članice preverjal kateri koli element, ki je že bil preverjen med registracijo v prejšnji državi članici in harmoniziran s to direktivo. Pristojni organ države članice, v katero namerava evropsko čezmejno združenje prenesti registrirani sedež, bi moral zahtevo za prenos zavrniti le, kadar niso izpolnjene zahteve iz nacionalnega prava, s katerim je prenesena ta direktiva, in je ne bi smel zavrniti iz drugih razlogov. Pristojni organ zahteve zlasti ne bi smel zavrniti zaradi neizpolnjevanja zahtev iz svojega nacionalnega prava, zaradi česar ni bilo mogoče zavrniti registracije v skladu s členom 19. Za olajšanje prenosa registriranega sedeža evropskega čezmejnega združenja na notranjem trgu bi moral pristojni organ nove matične države članice v skladu z odstavkom 2 člena 21izdati posodobljeno potrdilo, v katerem so prilagojeni enotna matična številka in dvočrkovna oznaka države članice, v katero je prenesen sedež evropskega čezmejnega združenja, ter poštni naslov registriranega sedeža in tudi kateri koli drugi elementi, če je to ustrezno. [Sprememba 36]

(45)V skladu s svobodo zbiranja in združevanja bi moralo biti evropsko čezmejno združenje razpuščeno le s sklepom njegovih članov ali z odločitvijo pristojnega organa matične države članice. Kadar je evropsko čezmejno združenje razpuščeno s sklepom njegovih članov, bi ta moral biti sprejet z dvotretjinsko večino glasov, ki predstavljajo najmanj polovico vseh članov na izrednem zasedanju. Razpustitev evropskega čezmejnega združenja je lahko neprostovoljna z odločitvijo pristojnega organa matične države članice evropskega čezmejnega združenja kot zadnja možnost. Zato bi do neprostovoljne razpustitve lahko prišlo le, če evropsko čezmejno združenje ne ravna v skladu s svojim neprofitnim namenom, ali če njegove dejavnosti ogrožajo javni red ali če so bili člani izvršnega organa evropskega čezmejnega združenja obsojeni zaradi storitve posebno hudega kaznivega dejanja ali če je bilo samo evropsko čezmejno združenje obsojeno zaradi storitve kaznivega dejanja, če nacionalno pravo dopušča to možnostse ugotovi, da s svojimi dejavnostmi očitno in večkrat krši vrednote Unije iz člena 2 PEU, pod pogojem, da se pred razpustitvijo izvede ocena tveganja, da je predpisana z zakonom, ustrezna in nujno potrebna ter sorazmerna z zastavljenim ciljem. V tem primeru bi moral pristojni organ evropsko čezmejno združenje z uradnim izčrpno utemeljenim obvestilom obvestiti o svojih pomislekih, evropsko čezmejno združenje pa zaslišati, da bi mu dal možnost, da odgovori ali stanje v razumnem roku popravi. Vsaka odločitev o neprostovoljni razpustitvi bi morala biti ustrezno obrazložena in vključevati izčrpno pisno utemeljitev. [Sprememba 37]

(46)Razpustitev evropskega čezmejnega združenja bi morala povzročiti njegovo likvidacijo. Likvidacija evropskega čezmejnega združenja bi morala biti skladna z Uredbo (EU) 2015/848 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. maja 2015 o postopkih v primeru insolventnosti (EIR 2105)Uredba (EU) 2015/848 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. maja 2015 o postopkih v primeru insolventnosti (EIR 2105) (UL L 141, 5.6.2015, str. 19)., ki zahteva, da se za postopek v primeru insolventnosti in njegove učinke uporablja pravo države članice, na katere ozemlju je bil uveden takšen postopek. V skladu z neprofitnim namenom evropskih čezmejnih združenj bi morala biti vsa sredstva razpuščenega evropskega čezmejnega združenja prenesena na neprofiten subjekt, ki opravlja podobno dejavnost, kotpodobno eni od dejavnosti, ki jo je opravljalo razpuščeno evropsko čezmejno združenje, ali na lokalni organ, ki bi jih moral uporabiti za dejavnost, podobno eni od dejavnosti, ki jo je opravljalo razpuščeno evropsko čezmejno združenje, oziroma ima enega od ciljev, podobnega cilju, ki ga je zastavilo razpuščeno evropsko čezmejno združenje. [Sprememba 38]

(47)Da bi se evropskemu čezmejnemu združenju omogočilo, da dokaže, da se je registriralo v državi članici, in da bi se nadalje olajšali čezmejni postopki ter poenostavile in zmanjšale formalnosti, bi morali pristojni organi kot končni korak v postopku registracije izdati potrdilo (v nadaljnjem besedilu: potrdilo o evropskem čezmejnem združenju), ki vsebuje bistvene informacije o registraciji, vključno z imenom evropskega čezmejnega združenja, pred ali za katerim je naziv evropsko čezmejno združenje, naslovom njegovega registriranega sedeža in imeni zakonitih zastopnikov. Za olajšanje uporabe tega potrdila v različnih državah članicah brez dodatnih prilagoditev ali stroškov usklajevanja bi Komisija morala določiti standardizirano predlogo, ki bi bila na voljo v vseh jezikih Unije. Za zagotovitev enotnih pogojev za izvajanje tega akta bi bilo zato treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila za pripravo standardizirane predloge, tudi v zvezi s tehničnimi specifikacijami predloge. Ta pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in SvetaUredba (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (UL L 55, 28.2.2011, str. 13).. Te izvedbene akte bi bilo treba sprejeti v skladu s postopkom pregleda iz člena 5 Uredbe (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta. [Sprememba 39]

(48) Pojem „posebno hudo kaznivo dejanje“ bi morale opredeliti države članice, vključuje pa lahko terorizem, trgovino z ljudmi ter spolno izkoriščanje žensk in otrok, nedovoljen promet s prepovedanimi drogami, nedovoljeni promet z orožjem, pranje denarja, korupcijo, ponarejanje plačilnih sredstev, računalniški kriminal in organizirani kriminal. [Sprememba 40]

(49)Da bi se državam članicam omogočilo učinkovito izvajanje pravnih določb te direktive o upravnem sodelovanju in olajšalo sodelovanje, bi morale države članice uporabljati informacijski sistem za notranji trg (IMI). Zlasti bi morali pristojni organi informacijski sistem za notranji trg uporabljati za uradno obveščanje pristojnih organov drugih držav članic, kadar je ustanovljeno novo evropsko čezmejno združenje, tudi kadar se neprofitno združenje preoblikuje v evropsko čezmejno združenje. Kadar pristojni organ prejme vlogo za registracijo, bi moral prek informacijskega sistema za notranji trg komunicirati s pristojnimi organi držav članic, v katerih so bili izdani ti dokumenti, da preveri na primer njihovo zakonitost. V primeru prenosa registriranega sedeža evropskega čezmejnega združenja bi moral pristojni organ nove matične države članice pristojne organe drugih držav članic uradno obvestiti o tem prenosu, v informacijskem sistemu za notranji trg pa posodobiti ustrezne informacije. V primeru razpustitve, prostovoljne in tudi neprostovoljne, bi moral pristojni organ pristojne organe drugih držav članic uradno obvestiti tudi o razpustitvi, v informacijskem sistemu za notranji trg pa posodobiti ustrezne informacije.

(49a) V skladu s pravico do dobrega upravljanja ter načeloma učinkovitosti in uspešnosti javnih uprav bi moral prenos te direktive spodbujati poenostavitev upravnih pravil ter zmanjšanje upravnih stroškov in bremen. Države članice bi zato morale zagotoviti, da lahko evropska čezmejna združenja vloge za upravne postopke in obveznosti vložijo prek spleta in da so taki postopki lahko dostopni. Države članice bi morale dati na voljo vse potrebne informacije in zagotoviti podporo za upravne postopke, povezane z evropskimi čezmejnimi združenji. [Sprememba 41]

(49b) Pri spremljanju izvajanja te direktive bi moral Komisiji pomagati Odbor za evropska čezmejna združenja, ki ga sestavljajo predstavniki držav članic. V skladu z načeli Unije in zlasti členom 2 PEU bi morala biti sestava odbora uravnotežena. Odbor bi moral v svoje delo po potrebi vključiti druge ustrezne organe in odbore Unije ter deležnike, kot so Agencija Evropske unije za temeljne pravice in neprofitne organizacije. Zagotoviti bi bilo treba dostop javnosti do informacij o postopkih v odboru, v skladu z določbami Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 1049/2001 z dne 30. maja 2001 o dostopu javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije. [Sprememba 42]

(49c) Ta direktiva je pomemben korak k dokončnemu oblikovanju enotnega trga in njegovemu nadaljnjemu odpiranju neprofitnemu sektorju. Glede na to naj Komisija poleg te direktive oceni možne koristi in izvedljivost dopolnitve te direktive z ukrepi za podporo rednemu, smiselnemu in strukturiranemu dialogu s civilno družbo in predstavniškimi organizacijami podobnega evropskega regulativnega okvira v zvezi s fundacijami. [Sprememba 43]

(50)Ker ciljev te direktive, zlasti izboljšanja delovanja notranjega trga z odpravo pravnih in upravnih ovir za neprofitna združenja, ki delujejo v več kot eni državi članici, države članice ne morejo zadovoljivo doseči, temveč se lažje dosežejo na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 PEU. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta direktiva ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenih ciljev.

(51)V skladu s členom 42(1) Uredbe (EU) 2018/1725 je bilo opravljeno posvetovanje z Evropskim nadzornikom za varstvo podatkov, ki je mnenje podal 27. junija 2023 –