SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:Naslov ISPLOŠNE DOLOČBEPoglavje 1Področje uporabe carinske zakonodaje in poslanstvo carine

Člen 1Predmet urejanja in področje uporabe1.Ta uredba vzpostavlja carinski zakonik Unije (v nadaljnjem besedilu: Zakonik), ki določa splošna pravila in postopke, ki se uporabljajo za vnos blaga na carinsko območje Unije ali iznos blaga s carinskega območja Unije.Ta uredba vzpostavlja tudi carinski organ Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: carinski organ EU) ter pravila, skupne standarde in okvir upravljanja za vzpostavitev vozlišča Evropske unije za carinske podatke (v nadaljnjem besedilu: EU vozlišče carinskih podatkov).1a. Ta uredba vzpostavlja okolje enotnega okenca Evropske unije za carino (v nadaljnjem besedilu: okolje enotnega okenca EU za carino), ki zagotavlja celovit sklop interoperabilnih elektronskih storitev na ravni Unije, da se podpre interakcija in izboljša izmenjava informacij med EU vozliščem carinskih podatkov in unijskimi necarinskimi sistemi iz Priloge Ia.Določa pravila za digitalno upravno sodelovanje in izmenjavo informacij prek interoperabilnih naborov podatkov v okviru okolja enotnega okenca EU za carino. [Sprememba 47]2.Brez poseganja v mednarodno pravo in konvencije ter zakonodajo Unije na drugih področjih se Zakonik uporablja enotno na celotnem carinskem območju Unije.3.Nekatere določbe carinske zakonodaje se lahko uporabljajo tudi zunaj carinskega območja Unije v okviru zakonodaje, ki ureja posebna področja, ali mednarodnih konvencij.4.Nekatere določbe carinske zakonodaje, vključno s predvidenimi poenostavitvami, se uporabljajo za trgovino z unijskim blagom med deli carinskega območja Unije, za katere se uporabljajo določbe Direktive Sveta 2006/112/ESDirektiva Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost (UL L 347, 11.12.2006, str. 1). ali Direktive Sveta (EU) 2020/262Direktiva Sveta (EU) 2020/262 z dne 19. decembra 2020 o določitvi splošnega režima za trošarino (prenovitev) (UL L 58, 27.2.2019, str. 4)., in deli navedenega območja, za katere se te določbe ne uporabljajo, oziroma za trgovino med deli navedenega območja, za katere se te določbe ne uporabljajo.

Člen 2Poslanstvo carinskih organovDa bi dosegli harmonizirano uporabo carinskih kontrol, zagotovili enotno delovanje carinske unije in prispevali k nemotenemu delovanju notranjega trga, so carinski organi odgovorni za zaščito finančnih in gospodarskih interesov Unije in njenih držav članic, zagotavljanje varnosti in varstva ter prispevanje k drugim politikam Unije za zaščito državljanov in prebivalcev, potrošnikov, okolja in celotnih dobavnih verig, zaščito Unije pred nezakonito trgovino, olajševanje zakonite poslovne dejavnosti in nadzor mednarodne trgovine Unije, da bi prispevali k pravični in odprti trgovini ter skupni trgovinski politiki.Carinski organi uvedejo ukrepe, katerih cilji so predvsem naslednji:(a)zagotavljanje učinkovitega in ustreznega pobiranja carinskih dajatev in drugih dajatev; [Sprememba 48](b)zagotavljanje, da blago, kikaterega se namerava dajati v promet na notranjemu trgu, vendar predstavlja tveganje za varstvo ali varnost državljanov in prebivalcev, ne vstopi na carinsko območje Unije, in sicer z uvedbo ustreznih ukrepov za kontrole blaga in dobavnih verig; [Sprememba 49](ba) zagotavljanje, da blago, ki predstavlja tveganje za varnost državljanov in prebivalcev, ne vstopi na carinsko območje Unije, in sicer z uvedbo ustreznih ukrepov za kontrole blaga in dobavnih verig; [Sprememba 50](c)prispevanje k varovanju zdravja in življenja ljudi, živali ali rastlin, okolja, potrošnikov in drugih javnih interesov, zaščitenih z drugo zakonodajo, ki jo uporabljajo carinski organi, v tesnem sodelovanju z drugimi organi, in sicer z zagotavljanjem, da blago, ki predstavlja s tem povezana tveganja, ne vstopi na carinsko območje Unije ali ga zapusti;(d)zaščita Unije pred nepošteno, neskladno in nezakonito trgovino, tudi s ponaredki in blagom, neskladnim z drugo zakonodajo, ki jo uporabljajo carinski organi, s skrbnim spremljanjem gospodarskih subjektov, sektorjev in dobavnih verig ter minimalnim jedrom carinskih kršitev in kazni; [Sprememba 51](e)podpiranje zakonite poslovnevseh zakonitih poslovnih dejavnosti z ohranjanjem ustreznega ravnovesja med carinskimi kontrolami in olajševanjem zakonite trgovine ter poenostavitvijo carinskih procesov in postopkov. z zanesljivo analizo tveganja v realnem času, ki jo med drugim omogočajo sistemi umetne inteligence iz člena 29(1), točka (d); [Sprememba 52](ea) spodbujanje stroškovne učinkovitosti s preprečevanjem podvajanja in spodbujanje učinkovitosti carinskih postopkov ter učinkovite uporabe s tem povezanih virov na ravni Unije in nacionalni ravni; [Sprememba 53](eb) zbiranje, analiza in izmenjava ustreznih informacij za podporo odločanju na podlagi dokazov; [Sprememba 54](ec) prispevanje k izboljšanju splošnega izvrševanja pravnih aktov Unije na drugih področjih, kot so varstvo in varnost državljanov, prebivalcev in potrošnikov, okolja in dobavnih verig; [Sprememba 55](ed) zagotavljanje pretoka v krizi pomembnega blaga, kot je opredeljeno v členu 3(1), točka 6, Uredbe (EU) 2024/2747 Evropskega parlamenta in Sveta Uredba (EU) 2024/2747 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. oktobra 2024 o vzpostavitvi okvira ukrepov glede izrednih razmer na notranjem trgu in njegovi odpornosti ter spremembi Uredbe Sveta (ES) št. 2679/98 (Akt o izrednih razmerah na notranjem trgu in njegovi odpornosti) (UL L, 2024/2747, 8.11.2024, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2024/2747/oj)., ko je bil v skladu s členom 14 navedene uredbe aktiviran način izrednih razmer na notranjem trgu. [Sprememba 56]

Člen 3Carinsko območje1.Carinsko območje Unije obsega naslednja ozemlja, vključno s teritorialnimi vodami, notranjimi vodami in zračnim prostorom:(a)ozemlje Kraljevine Belgije,(b)ozemlje Republike Bolgarije,(c)ozemlje Češke republike,(d)ozemlje Kraljevine Danske, razen Ferskih otokov in Grenlandije,(e)ozemlje Zvezne republike Nemčije, razen otoka Heligoland in ozemlja Büsingen (Pogodba z dne 23. novembra 1964 med Zvezno republiko Nemčijo in Švicarsko konfederacijo),(f)ozemlje Republike Estonije,(g)ozemlje Irske,(h)ozemlje Helenske republike,(i)ozemlje Kraljevine Španije, razen Ceute in Melille,(j)ozemlje Francoske republike razen francoskih čezmorskih držav in ozemelj, za katere se uporablja četrti del PDEU,(k)ozemlje Republike Hrvaške,(l)ozemlje Italijanske republike razen občine Livigno,(m)ozemlje Ciprske republike v skladu s pravili iz Akta o pristopu iz leta 2003,(n)ozemlje Republike Latvije,(o)ozemlje Republike Litve,(p)ozemlje Velikega vojvodstva Luksemburg,(q)ozemlje Madžarske,(r)ozemlje Republike Malte,(s)ozemlje Kraljevine Nizozemske v Evropi,(t)ozemlje Republike Avstrije,(u)ozemlje Republike Poljske,(v)ozemlje Portugalske republike,(w)ozemlje Romunije,(x)ozemlje Republike Slovenije,(y)ozemlje Slovaške republike,(z)ozemlje Republike Finske in(aa)ozemlje Kraljevine Švedske.2.Naslednja ozemlja, vključno z njihovimi teritorialnimi vodami, notranjimi vodami in zračnim prostorom, ki se nahajajo zunaj ozemlja držav članic, se ob upoštevanju konvencij in pogodb, ki se zanje uporabljajo, štejejo za del carinskega območja Unije:(a)FRANCIJAOzemlje Monaka, kot je opredeljeno v Carinski konvenciji, podpisani v Parizu 18. maja 1963 (Journal officiel de la République française/Uradni list Francoske republike z dne 27. septembra 1963, str. 8679);(b)CIPEROzemlje suverenih con Združenega Kraljestva Akrotiri in Dhekelia, kot je opredeljeno v Pogodbi o ustanovitvi Republike Ciper, podpisani v Nikoziji 16. avgusta 1960 (United Kingdom Treaty Series No 4 (1961) Cmnd. 1252).

Člen 4Prenos pooblastilNa Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 261 za dopolnitev in spremembo te uredbe z določitvijo določb carinske zakonodaje, ki se uporabljajo za trgovino z unijskim blagom iz člena 1(4). Ti akti lahko obravnavajo posebne okoliščine v zvezi s trgovino z unijskim blagom, v katero je vključena samo ena država članica. [Sprememba 57]

Poglavje 2Opredelitev pojmov

Člen 5Opredelitev pojmovV tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:(1)„carinski organi“ pomeni carinsko upravo države članice, odgovorno za uporabo carinske zakonodaje, in vse druge organe, ki so v skladu z nacionalnim pravom pooblaščeni za uporabo nekaterih pravil carinske zakonodaje;(2)„carinska zakonodaja“ pomeni skupek zakonodaje, ki jo sestavlja vse navedeno:(a)Zakonik in določbe o njegovem dopolnjevanju ali izvajanju, sprejete na ravni Unije ali nacionalni ravni;(b)skupna carinska tarifa;(c)zakonodaja o sistemu olajšav carinske dajatve v Uniji;(d)carinske določbe, ki jih vsebujejo mednarodni sporazumi, kolikor se uporabljajo v Uniji. To med drugim vključuje ustrezne večstranske okoljske sporazume, katerih pogodbenice so Unija in države članice, kolikor ti sporazumi urejajo skladnost blaga; [Sprememba 58](e)Uredba (EU) 2022/2399 Evropskega parlamenta in SvetaUredba (EU) 2022/2399 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. novembra 2022 o vzpostavitvi okolja enotnega okenca Evropske unije za carino in spremembi Uredbe (EU) št. 952/2013 (UL L 317, 9.12.2022, str. 1). in določbe o njeni spremembi, dopolnitvi ali izvajanju;(3)„druga zakonodaja, ki jo uporabljajo carinski organi“ pomeni zakonodajo, ki ni carinska zakonodaja, ki se uporablja za blago, ki vstopa, izstopa, prehaja carinsko območje Unije ali bo dano na trg Unije, pri izvajanju katere sodelujejo carinski organi;(4)„ukrepi trgovinske politike“ kot del druge zakonodaje, ki jo uporabljajo carinski organi, pomeni ukrepe, sprejete v skladu s členom 207 PDEU, razen začasnih ali dokončnih protidampinških dajatev, izravnalnih dajatev ali zaščitnih ukrepov v obliki višjih tarif za določeno blago, vključno zlasti s posebnimi ukrepi spremljanja in zaščitnimi ukrepi v obliki uvoznih ali izvoznih dovoljenj;(5)„oseba“ pomeni fizično in pravno osebo ter katero koli združenje oseb, ki ni pravna oseba, vendar mu je v okviru prava Unije ali nacionalnega prava priznana sposobnost opravljanja pravnih dejanj;(6)„gospodarski subjekt“ pomeni osebo, ki se poklicno ukvarja z dejavnostmi, ki jih ureja carinska zakonodaja;(7)„s sedežem na carinskem območju Unije“ pomeni:(a)katero koli osebo z običajnim prebivališčem na carinskem območju Unije, če gre za fizično osebo;(b)katero koli osebo, ki ima registrirani sedež, glavno upravo ali stalno poslovno enoto na carinskem območju Unije, če gre za pravno osebo ali združenje oseb;(ba) katero koli osebo z več obrati na carinskem območju Unije, ki jih v skladu s členom 19 registrira po vrstnem redu iz točke (b); [Sprememba 59](8)„stalna poslovna enota“ pomeni stalni kraj poslovanja, na katerem so stalno prisotni potrebni človeški in tehnični viri ter prek katerega oseba delno ali v celoti izvede carinske operacije;(9)„carinska odločba“ pomeni dejanje carinskih organov, s katerim ti v skladu s carinsko zakonodajo odločijo o določeni zadevi in ki ima pravni učinek za eno ali več zadevnih oseb;(10)„carinski postopek“ pomeni kateri koli naslednji postopek, v katerega je dano blago v skladu z Zakonikom:(a)sprostitev v prosti promet;(b)posebni postopki;(c)izvoz;(11)„carinske formalnosti“ pomeni vse postopke, ki jih morajo oseba in carinski organi izvesti, da bi se zagotovila skladnost s carinsko zakonodajo;(12)„uvoznik“ pomeni vsako osebo, ki je pooblaščena, da določi, in je določila, da bo blago iz tretje države vneseno na carinsko območje Unije, ali, če ni določeno drugače, vsako osebo, ki se šteje za domnevnega uvoznika;(13)„domnevni uvoznik“ pomeni vsako osebo, ki je vključena v prodajo na daljavo blaga, uvoženega iz tretjih držav na carinsko območje Unije, in imavključno z osebami, ki imajo dovoljenje za uporabo posebne ureditve iz naslova XII, poglavje 6, oddelek 4, Direktive 2006/112/ES; [Sprememba 60](14)„izvoznik“ pomeni vsako osebo, ki lahko določi, in je določila, da bo blago izneseno s carinskega območja Unije;(15)„carinski zastopnik“ pomeni vsako osebo, ki jo druga oseba za svoje poslovanje s carinskimi organi imenuje za izvrševanje dejanj in formalnosti, določenih s carinsko zakonodajo;(16)„podatki“ pomeni kakršen koli digitalni in nedigitalni prikaz aktov, dejstev ali informacij in vsako zbiranje takih aktov, dejstev ali informacij, tudi v obliki dokumenta ali zvočnega, vizualnega ali avdiovizualnega posnetka;(17)„carinsko spremljanje“ pomeni zbiranje in analizo informacij v zvezi z blagom, ki vstopa, izstopa ali prehaja carinsko območje Unije, da se spremlja to gibanje na ravni Unije in zagotovi enotna uporaba carinskih kontrol, skladnost s carinsko zakonodajo in drugo zakonodajo, ki jo uporabljajo carinski organi, ter prispeva k analizi in obvladovanju tveganja;(18)„tveganje“ pomeni verjetnost in vpliv dogodka, ki se zgodi, v zvezi z blagom, ki se giblje med carinskim območjem Unije in državami zunaj tega območja, ter v zvezi s prisotnostjo neunijskega blaga znotraj carinskega območja Unije, ki bi:(a)ogrozil finančne ali gospodarske interese Unije in njenih držav članic;(b)ogrozil varnost in varstvo Unije ter njenih državljanov in prebivalcev; ali [Sprememba 61](ba) ogrozil javno zdravje v Uniji ali [Sprememba 62](c)preprečil pravilno uporabo ukrepov Unije ali nacionalnih ukrepov;(19)„ekonomska analiza“ pomeni ocenjevanje ali količinsko opredelitev politike ali gospodarskega pojava, da bi razumeli, kako gospodarski dejavniki vplivajo na delovanje politike, geografskega območja ali katere koli skupine oseb, da bi lahko sprejemali boljše odločitve za prihodnost;(20)„obvladovanje tveganja“ pomeni sistematsko prepoznavanje tveganja, vključno z odkrivanjem profilov tveganih gospodarskih subjektov, in sumljivih transakcij, ter izvajanje vseh ukrepov, potrebnih za omejitev izpostavljenosti tveganju; [Sprememba 63](21)„carinski nadzor“ pomeni ukrepe, ki jih na splošno sprejmejo carinski organi, da bi zagotovili spoštovanje carinske zakonodaje in po potrebi druge zakonodaje, ki jo uporabljajo carinski organi, ali kako drugače prispevali k obvladovanju tveganj, povezanih s tem blagom in njegovimi dobavnimi verigami;(22)„carinske kontrole“ pomeni določena dejanja, ki jih izvedejo carinski organi, da bi zagotovili spoštovanje carinske zakonodaje in druge zakonodaje, ki jo uporabljajo carinski organi, ali da bi kako drugače prispevali k obvladovanju tveganj, povezanih z blagom in njegovimi dobavnimi verigami;(23)„naključne kontrole“ pomeni carinske kontrole, ki temeljijo na načelih naključnega vzorčenja glede na zadevno populacijo;(24)„imetnik blaga“ pomeni osebo, ki ima fizično kontrolo nad blagom;(25)„prevoznik“ pomeni:(a)ob vstopu osebo, ki vnese blago ali prevzame odgovornost za prevoz blaga na carinsko območje Unije. Vendar:(i)v primeru kombiniranega prevoza „prevoznik“ pomeni osebo, ki upravlja prevozno sredstvo, ki se po vnosu na carinsko območje Unije samostojno premika kot aktivno prevozno sredstvo;(ii)v primeru pomorskega ali zračnega prometa, ko obstaja dogovor o delitvi plovil ali pogodbeni dogovor, pomeni „prevoznik“ osebo, ki sklene pogodbo in izda nakladnico ali letalski tovorni list za dejanski prevoz blaga na carinsko območje Unije;(b)ob izstopu osebo, ki iznese blago ali prevzame odgovornost za prevoz blaga s carinskega območja Unije. Vendar:(i)v primeru kombiniranega prevoza, kadar aktivno prevozno sredstvo, ki zapušča carinsko območje Unije, le prevaža drugo prevozno sredstvo, ki se po prihodu aktivnega prevoznega sredstva na namembni kraj samostojno premika kot aktivno prevozno sredstvo, pomeni „prevoznik“ osebo, ki upravlja prevozno sredstvo, ki se samostojno premika, potem ko zapusti carinsko območje Unije in prispe na svoj namembni kraj;(ii)v primeru pomorskega ali zračnega prometa, ko obstaja dogovor o delitvi plovil ali pogodbeni dogovor, pomeni „prevoznik“ osebo, ki sklene pogodbo in izda nakladnico ali letalski tovorni list za dejanski prevoz blaga s carinskega območja Unije;(26)„analiza tveganja“ pomeni obdelavo podatkov, informacij ali dokumentov, vključno z osebnimi podatki, z namenom prepoznavanja ali količinske opredelitve morebitnih tveganj, po potrebi z uporabo analitskih metod in umetne inteligence, kot je opredeljena v členu 3, točka 1, Uredbe (EU)/.../... Evropskega parlamenta in SvetaUredba Evropskega parlamenta in Sveta (EU) …/20.. o določitvi harmoniziranih pravil o umetni inteligenci (akt o umetni inteligenci) in spremembi nekaterih zakonodajnih aktov Unije [COM(2021) 206 final] [(2021/0106(COD)].;(27)„opozorilo za tveganje“ pomeni navedbo morebitnega tveganja na podlagi avtomatiziranih operacij oplemenitenja, s katerimi se izvaja analiza tveganja v zvezi s podatki, informacijami ali dokumenti;(28)„rezultat analize tveganja“ pomeni v primeru opozorila ugotovitev, da se tveganje na podlagi avtomatiziranega postopka ali nadaljnje človeške ocene opozorila za tveganje šteje za prisotno ali ne;(29)„priporočilo glede kontrole“ pomeni mnenje carinskega organa ali carinskega organa EU glede tega, ali in, če je temu tako, kdaj, kje in kateri carinski organ bo izvedel carinsko kontrolo, vključno z opredelitvijo morebitnih dodatnih ukrepov, ki niso carinske kontrole;(30)„odločba o kontroli“ pomeni posamezni akt, s katerim se carinski organi odločijo, ali se kontrola izvede ali ne;(31)„rezultat kontrole“ pomeni predhodni in končni rezultat kontrole, vključno z morebitnimi nadaljnjimi ukrepi ter morebitnimi pristojnimi organi, ki jih zadeva izid ali ukrep;(32)„skupno prednostno kontrolno območje“ pomeni nabor določenih carinskih postopkov, vrst blaga, prometnih poti, vrst prevoza ali gospodarskih subjektov, za katere bi v nekem obdobju veljale višje stopnje analize tveganja in blažilnih ukrepov ter carinskih kontrol, brez poseganja v druge kontrole, ki jih običajno izvajajo carinski organi;(33)„skupna merila in standardi tveganja“ pomeni parametre za analizo tveganja za področje tveganja in spremljajoče standarde v zvezi s praktično uporabo meril;(34)„strategija nadzora“ pomeni pristop k obravnavanju posebnega tveganja, katerega cilj je sorazmerno in učinkovito uravnotežiti prizadevanja za operativni carinski nadzor in blažilne ukrepe v celotni dobavni verigi;(35)„pošiljka“ pomeni blago, ki ga en pošiljatelj prepelje enemu prejemniku z istim prevoznim sredstvom, vključno z multimodalnim prevozom, in ki prihaja z istega ozemlja ali iz iste tretje države, je iste vrste, razreda ali opisa ali je pakirano skupaj, na podlagi iste prevozne pogodbe;(36)„carinski status“ pomeni status blaga kot unijskega blaga ali neunijskega blaga;(37)„unijsko blago“ pomeni blago, ki spada v eno izmed naslednjih kategorij:(a)blago, ki je v celoti pridobljeno na carinskem območju Unije in ne vsebuje blaga, uvoženega iz tretjih držav;(b)blago, ki je vneseno na carinsko območje Unije iz tretjih držav in sproščeno v prosti promet;(c)blago, ki je pridobljeno ali izdelano na carinskem območju Unije, bodisi izključno iz blaga iz točke (b) bodisi iz blaga iz točk (a) in (b);(38)„neunijsko blago“ pomeni blago, ki ni blago iz točke 46 ali ki je izgubilo status unijskega blaga;(39)„sprostitev blaga“ pomeni dejanje, s katerim carinski organi ali druge osebe v njihovem imenu sprostijo blago za namene, določene za carinski postopek, v katerega naj bi bilo blago dano;(40)„vstopna skupna deklaracija“ pomeni dejanje, s katerim oseba v predpisani obliki in na predpisan način ter v določenem roku carinske organe obvesti, da bo blago vneseno na carinsko območje Unije;(41)„izstopna skupna deklaracija“ pomeni dejanje, s katerim oseba v predpisani obliki in na predpisan način ter v določenem roku carinske organe obvesti, da bo blago izneseno s carinskega območja Unije;(42)„deklaracija za začasno hrambo“ pomeni dejanje, s katerim oseba na predpisan način in v predpisani obliki navede, da je blago v začasni hrambi;(43)„carinska deklaracija“ pomeni dejanje, s katerim oseba na predpisan način in v predpisani obliki navede, da želi dati blago v določen carinski postopek, po potrebi z navedbo uporabe katerih koli posebnih režimov;(44)„deklarant“ pomeni osebo, ki vloži carinsko deklaracijo, deklaracijo za začasno hrambo, vstopno skupno deklaracijo, izstopno skupno deklaracijo, deklaracijo za ponovni izvoz ali obvestilo o ponovnem izvozu v imenu navedene osebe, ali osebo, v imenu katere je taka deklaracija ali obvestilo vloženo;(45)„deklaracija za ponovni izvoz“ pomeni dejanje, s katerim oseba v predpisani obliki in na predpisan način navede, da želi neunijsko blago, z izjemo blaga v postopku proste cone ali v začasni hrambi, iznesti s carinskega območja Unije;(46)„obvestilo o ponovnem izvozu“ pomeni dejanje, s katerim oseba v predpisani obliki in na predpisan način navede, da želi neunijsko blago, ki je v postopku proste cone ali v začasni hrambi, iznesti s carinskega območja Unije;(47)„prodaja na daljavo iz tretjih držav uvoženega blaga“ pomeni prodajo na daljavo iz tretjih držav ali s tretjih ozemelj uvoženega blaga, kakor je opredeljena v členu 14(4), točka (2), Direktive 2006/112/ES;(48)„proizvajalec“ pomeni:(a)proizvajalca proizvoda v skladu z drugo zakonodajo, ki se uporablja za navedeni proizvod, ali(b)proizvajalca v zvezi s kmetijskimi proizvodi, kot so opredeljeni v členu 38(1) PDEU, ali v zvezi s surovinami, ali(c)če ni proizvajalca iz točk (a) in (b), fizično ali pravno osebo ali združenje oseb, ki so proizvedle proizvod ali za katere se tak proizvod proizvede ter tržijo navedeni proizvod pod imenom ali blagovno znamko navedene osebe;(49)„dobavitelj proizvoda“ pomeni vsako fizično ali pravno osebo ali združenje oseb v dobavni verigi, ki v celoti ali delno proizvaja proizvod kot proizvajalec ali v kakršnih koli drugih okoliščinah;(50)„začasna hramba“ pomeni stanje neunijskega blaga, ki se začasno hrani pod carinskim nadzorom v obdobju med trenutkom, ko prevoznik obvesti carinsko območje o njegovem prihodu, in dajanjem blaga v carinski postopek;(51)„oplemeniteni proizvodi“ pomeni blago, dano v postopek oplemenitenja, na katerem so bile opravljene operacije oplemenitenja;(52)„operacije oplemenitenja“ pomeni:(a)obdelavo blaga, vključno z montažo, sestavljanjem ali pritrjevanjem navedenega blaga na drugo blago;(b)predelavo blaga;(c)uničenje blaga;(d)popravilo blaga, vključno z obnovitvijo in ureditvijo navedenega blaga;(e)uporabo blaga, ki ga ni mogoče najti v oplemenitenih proizvodih, ampak omogoča ali olajša izdelavo navedenih proizvodov, tudi če je popolnoma ali delno porabljeno v procesu (proizvodni pripomočki);(53)„imetnik tranzitnega postopka“ pomeni osebo, ki vloži tranzitno deklaracijo ali zagotovi informacije, ki se zahtevajo za dajanje blaga v navedeni postopek, ali v imenu katere se vloži ta deklaracija ali predložijo navedene informacije;(54)„stopnja donosa“ pomeni količino ali odstotek oplemenitenih proizvodov, ki nastanejo pri oplemenitenju določene količine blaga, danega v postopek oplemenitenja;(55)„tretja država“ pomeni državo ali ozemlje zunaj carinskega območja Unije;(56)„poenostavljena tarifna obravnava za prodajo na daljavo“ pomeni poenostavljeno tarifno obravnavo za prodajo na daljavo iz člena 1, odstavka 4 in 5, ter prvega dela, oddelek II, točka G, Priloge I k Uredbi (EGS) št. 2658/87;(57)„carinski dolg“ pomeni obveznost osebe, da plača znesek uvozne ali izvozne dajatve in vse druge dajatve, ki se v skladu z veljavno carinsko zakonodajo uporabljauporabljajo za določeno blago; [Sprememba 64](58)„dolžnik“ pomeni vsako osebo, ki je zavezana za carinski dolg;(59)„uvozna dajatev“ pomeni carino, ki se plača ob uvozu blaga;(60)„izvozna dajatev“ pomeni carino, ki se plača ob izvozu blaga;(61)„povračilo“ pomeni vračilo zneska plačane uvozne ali izvozne dajatve;(62)„odpust“ pomeni opustitev obveznosti plačila zneska uvozne ali izvozne dajatve, ki ni bila plačana;(63)„nakupna provizija“ pomeni znesek, ki ga uvoznik plača zastopniku, da ga ta zastopa pri nakupu vrednotenega blaga.(64)„kriza“ pomeni naravni dogodek ali razmere, ki nenadoma ogrožajodogodek, ki ga povzroči človek, izjemne narave in obsega, ki se zgodi v Uniji ali zunaj nje ter ki ogroža varstvo, varnost, zdravje in življenje državljanov, gospodarskih subjektov in osebja carinskih organov ter zahtevajozahteva nujne ukrepe v zvezi z vstopom, izstopom ali tranzitom blaga.; [Sprememba 65](64a) „enota za odzivanje na krize“ pomeni kontaktno točko v okviru carinskega organa EU, ki usklajuje prizadevanja EU za krizno odzivanje v carinski uniji; [Sprememba 66](64b) „mikro, mala in srednja podjetja“ ali „MSP“ pomenijo mikro, mala in srednja podjetja, kot so opredeljena v členu 2 Priporočila Komisije 2003/361/ES; [Sprememba 67](64c) „druge dajatve“ pomeni vse pristojbine, ki se zaračunajo poleg carinskih dajatev, DDV, pristojbin za carinske formalnosti in kurirskih pristojbin; [Sprememba 68](64d) „končna stranka“ pomeni fizično ali pravno osebo s prebivališčem ali sedežem v Uniji, ki ji je prodajalec ali tržnica dal na voljo proizvod; [Sprememba 69](64e) „nacionalno okolje enotnega okenca za carino“ pomeni sklop elektronskih storitev, ki jih vzpostavi država članica, da se omogoči izmenjava informacij med elektronskimi sistemi njenega carinskega organa, partnerskih pristojnih organov in gospodarskih subjektov; [Sprememba 70](64f) „partnerski pristojni organ“ pomeni Komisijo ali kateri koli organ države članice, pooblaščen za opravljanje določene funkcije v zvezi z izpolnjevanjem ustreznih unijskih necarinskih formalnosti; [Sprememba 71](64g) „unijska necarinska formalnost“ pomeni vse postopke, ki jih mora izvesti gospodarski subjekt ali partnerski pristojni organ za mednarodni pretok blaga, kot je določeno v zakonodaji Unije, ki ni carinska zakonodaja; [Sprememba 72](64h) „necarinska spremna listina“ pomeni kateri koli zahtevani dokument, ki ga izda partnerski pristojni organ ali pripravi gospodarski subjekt, ali katere koli informacije, ki jih predloži gospodarski subjekt, in so potrebne za potrditev, da so bile unijske necarinske formalnosti izpolnjene; [Sprememba 73](64i) „upravljanje količine“ pomeni dejavnost spremljanja in upravljanja količine blaga, ki jo odobrijo partnerski pristojni organi v skladu z zakonodajo Unije, ki ni carinska zakonodaja, na podlagi informacij, ki jih zagotovijo carinski organi; [Sprememba 74](64j) „unijski necarinski sistem“ pomeni elektronski sistem Unije, ki je vzpostavljen z zakonodajo Unije, se uporablja za doseganje njenih ciljev ali je v njej naveden ter v katerem se hranijo informacije o izpolnjevanju unijske necarinske formalnosti; [Sprememba 75](64k) „registracijska in identifikacijska številka gospodarskega subjekta (številka EORI)“ pomeni registracijsko in identifikacijsko številko gospodarskega subjekta (številko EORI), kakor je opredeljena v členu 1, točka 18, Delegirane uredbe Komisije (EU) 2015/2446Delegirana uredba Komisije (EU) 2015/2446 z dne 28. julija 2015 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 952/2013 Evropskega parlamenta in Sveta o podrobnih pravilih v zvezi z nekaterimi določbami carinskega zakonika Unije (UL L 343, 29.12.2015, str. 1).; [Sprememba 76]

Poglavje 3Odločbe v zvezi z uporabo carinske zakonodajeOddelek 1Splošna načela

Člen 6Odločbe, sprejete na podlagi zahtevka1.Kadar oseba vloži zahtevek za odločbo v zvezi z uporabo carinske zakonodaje, mora oseba zagotoviti vse podatke, ki jih pristojni carinski organi potrebujejo, da bi lahko sprejeli navedeno odločbo.Za odločbo lahko v skladu s pogoji, določenimi v carinski zakonodaji, zaprosi več oseb in se jo lahko tudi sprejme za več oseb.Če ni določeno drugače, je pristojni carinski organ iz kraja, kjer ima vložnik svoj sedež.2.Carinski organi takoj oziroma najpozneje v 3014 koledarskih dneh po prejemu zahtevka za odločbo preverijo, ali so izpolnjeni pogoji za sprejem tega zahtevka. [Sprememba 77]Kadar carinski organi ugotovijo, da vsebuje zahtevek vse informacije, ki jih potrebujejo za sprejetje odločbe, v roku iz prvega pododstavka vložniku sporočijo njegov sprejem.Če carinski organi za oceno zahtevka potrebujejo dodatne informacije od drugih ustreznih pristojnih nacionalnih ali mednarodnih organov, o tem obvestijo vložnika in mu sporočijo svojo odločitev v 15 koledarskih dneh. [Sprememba 78]Če carinski organi ugotovijo, da zahtevek ne vsebuje vseh zahtevanih informacij, od vložnika zahtevajo, naj v razumnem roku, ki ni daljši od 30 koledarskih dni, predloži ustrezne dodatne informacije. Tudi če so carinski organi od vložnika zahtevali dodatne informacije, se odločijo, ali je zahtevek popoln in se lahko sprejme ali pa je nepopoln ter se zavrne v roku, ki ni daljši od 60 koledarskih dni od datuma prvega zahtevka. Če carinski organi vložnika v tem roku izrecno ne obvestijo, alida je bil zahtevek popoln in sprejet, se šteje, da je bil zahtevek sprejet ob koncu 60 koledarskih dni. [Sprememba 79]3.Razen če ni določeno drugače, pristojni carinski organ sprejme odločbo iz odstavka 1 najpozneje v 12090 koledarskih dneh od datuma sprejetja zahtevka in o tem nemudoma obvesti vložnika. [Sprememba 80]Kadar carinski organi ne morejo upoštevati roka za sprejetje odločbe, o tem pred iztekom navedenega roka seznanijo vložnika ter navedejo razloge in dodaten rok, ki je po njihovem mnenju potreben za sprejetje odločbe. Razen če ni določeno drugače, ta dodatni rok ne presega 30 koledarskih dni.Brez poseganja v drugi pododstavek lahko carinski organi podaljšajo rok za sprejetje odločbe, kot je določen v carinski zakonodaji, kadar vložnik zahteva podaljšanje, da bi izvedel prilagoditve, ki bi mu omogočile izpolniti pogoje in merila, ki se zahtevajo za izdajo odločbe. Te prilagoditve in dodatni rok, ki je potreben za njihovo izvedbo, se sporočijo carinskim organom, ti pa odločijo o podaljšanju roka.Kadar carinski organi ne sprejmejo odločbe v rokih, določenih v prvem, drugem in tretjem pododstavku, lahko vložnik razume, da je bila zahteva zavrnjena, in se lahko pritoži na tako negativno odločbo. Vložnik lahko carinski organ EU tudi obvesti, da carinski organi niso sprejeli odločbe v ustreznih rokih. V tem primeru se prek EU vozlišča carinskih podatkov prejme samodejno obvestilo. [Sprememba 81]Komisija sprejme jasne smernice o postopkih za obravnavanje odločb v primeru tehnične okvare centralizirane infrastrukture elektronskih sistemov EU, zlasti EU vozlišča carinskih podatkov. [Sprememba 82]4.Če v odločbi ali carinski zakonodaji ni drugače določeno, začne odločba učinkovati na dan, ko jo vložnik prejme oziroma se šteje, da je vložnik odločbo prejel. Sprejete odločbe lahko carinski organi izvršujejo od navedenega dne dalje, razen v primerih, predvidenih v členu 17(2).5.Razen če ni v carinski zakonodaji določeno drugače, je odločba veljavna brez časovne omejitve.6.Preden carinski organi sprejmejo odločbo, ki bi imela negative posledice za vložnika, mu sporočijo razloge, na katerih nameravajo utemeljiti svojo odločbo, ta pa ima možnost, da izrazi svoje stališče v predpisanem roku, ki teče od dne, ko zadevno sporočilo prejme oziroma se šteje, da ga je prejel (v nadaljnjem besedilu: pravica do izjave). Po preteku tega roka se vložnika ustrezno obvesti o odločbi.Prvi pododstavek se ne uporablja v nobenem od naslednjih primerov:(a)kadar se nanaša na odločbo v zvezi z zavezujočimi informacijami iz člena 13(1);(b)v primeru zavrnitve koriščenja tarifne kvote, ko je dosežena predpisana količina tarifnih kvot, kot je določeno v členu 145(4), prvi pododstavek;(c)kadar to zahteva narava ali stopnja ogrožanja varnosti in varstva Unije in njenih prebivalcev, zdravja ljudi, živali ali rastlin, okolja ali potrošnikov;(d)kadar je namen odločbe zagotoviti izvajanje druge odločbe, v zvezi s katero je vložnik prejel možnost, da izrazi svoje stališče, brez poseganja v pravo zadevne države članice;(e)kadar bi to posegalo v preiskave, sprožene z namenom boja proti goljufiji;(f) v drugih posebnih primerih. [Sprememba 83]7.V odločitvi, ki ima negativne posledice za vložnika, so navedeni razlogi, na katerih temelji, in pravica do pritožbe, predvidena v členu 16.8.Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 261 za dopolnitev te uredbe z določitvijo:(a)izjem za imenovanje pristojnega carinskega urada iz odstavka 1, tretji pododstavek, tega člena;(b)pogojev za sprejem zahtevka iz odstavka 2 tega člena;(c)primerov, v katerih se rok za sprejetje posebne odločbe, vključno z morebitnim podaljšanjem tega roka, razlikuje od rokov iz odstavka 3 tega člena;(d)primerov iz odstavka 4 tega člena, ko začne odločba učinkovati na dan, ki se razlikuje od dneva, ko jo vložnik prejme oziroma se šteje, da jo je prejel;(e)primerov iz odstavka 5 tega člena, ko odločba ni veljavna brez časovne omejitve;(f)trajanja roka iz odstavka 6, prvi pododstavek, tega člena;(g) posebnih primerov iz odstavka 6, drugi pododstavek, točka (f), tega člena. [Sprememba 84]9.Komisija z izvedbenimi aktisprejme izvedbene akte, v katerih določi postopek za: [Sprememba 85](a)predložitev in sprejem zahtevka za odločbo iz odstavkov 1 in 2;(aa) smernice o postopkih za obravnavanje odločb v primeru tehnične okvare centralizirane infrastrukture elektronskih sistemov EU; [Sprememba 86](b)sprejetje odločbe iz tega člena, po potrebi vključno v zvezi s pravico do izjave in posvetovanjem z drugimi zadevnimi državami članicami.Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 262(4).

Člen 7Upravljanje odločb, sprejetih na podlagi zahtevka1.Imetnik odločbe izpolnjuje obveznosti, ki izhajajo iz te odločbe.2.Imetnik odločbe stalno spremlja izpolnjevanje pogojev in meril ter obveznosti, ki izhajajo iz odločb, in po potrebi vzpostavi notranje kontrole, ki omogočajo preprečevanje, odkrivanje in popravljanje nezakonitih ali nepravilnih transakcij.3.Imetnik odločbe nemudoma obvesti carinske organe o vseh dejavnikih, ki so se pojavili po sprejetju odločbe in bi utegnili vplivati na nadaljnje izvajanje ali vsebino navedene odločbe.4.Carinski organi redno spremljajo, ali imetnik odločbe še naprej izpolnjuje ustrezna merila in ustrezne obveznosti, zlasti sposobnost imetnika odločbe, da prepreči napake, se nanje odzove in jih odpravi z ustreznimi notranjimi kontrolami. Carinski organi na podlagi take dejavnosti spremljanja po potrebi ocenijo profil tveganja imetnika odločbe. Če so od ustanovitve imetnika odločbe na carinskem območju Unije pretekla manj kot tri leta, carinski organi prvo leto po sprejetju odločbe izvajajo nad njim strožji nadzor.5.Carinski organi carinskemu organu EU sporočijo odločbe, sprejete na podlagi zahtevka, in vse dejavnosti spremljanja, ki jih izvajajo v skladu z odstavkom 4. Carinski organ EU te informacije upošteva za namene obvladovanja tveganja.6.Do datuma iz člena 265(3) carinski organi evidentirajo svoje odločbe v obstoječih elektronskih sistemih za izmenjavo informacij, ki so jih razvile države članice in Komisija. Države članice in Komisija imajo dostop do teh odločb in osnovnih informacij v teh sistemih.7.Brez poseganja v določbe z drugih področij, ki določajo primere, v katerih so odločbe neveljavne ali nične, lahko carinski organi, ki so sprejeli odločbo, to odločbo kadar koli odpravijo, razveljavijo ali spremenijo, kadar ni skladna s carinsko zakonodajo. Carinski organi o taki odpravi, razveljavitvi in spremembi odločb carinskih organov obvestijo carinski organ EU.8.V posebnih primerih carinski organi:(a)ponovno ocenijo odločbo;(b)zadržijo odločbo, ki se ne odpravi, razveljavi ali spremeni.9.Carinski organ, pristojen za sprejetje odločbe, zadrži odločbo, namesto da bi jo odpravil, razveljavil ali spremenil, če:(a)meni, da obstajajo zadostni razlogi za odpravo, razveljavitev ali spremembo odločbe, vendar še nima vseh potrebnih informacij za odločanje o odpravi, razveljavitvi ali spremembi;(b)meni, da pogoji za odločbo niso izpolnjeni ali da imetnik odločbe ne izpolnjuje obveznosti po tej odločbi, ter je primerno, da se imetniku odločbe da na voljo dovolj časa za sprejetje ukrepov za zagotovitev izpolnjevanja pogojev ali obveznosti;(c)imetnik odločbe zahteva takšno zadržanje, ker začasno ne more izpolniti pogojev iz odločbe ali obveznosti po tej odločbi.V primerih iz odstavka 1, točki (b) in (c), imetnik odločbe obvesti carinski organ, pristojen za sprejetje odločbe, o ukrepih, ki jih bo sprejel za zagotovitev izpolnjevanja pogojev ali obveznosti, ter času, ki ga potrebuje za sprejetje navedenih ukrepov.10.Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 261 za dopolnitev te uredbe z določitvijo:(a)podrobnih pravil za spremljanje odločbe iz odstavkov 2 do 4 tega člena;(b)posebnih primerov in pravil za ponovno oceno odločb iz odstavka 8 tega člena.

Člen 8Veljavnost odločb na celotnem območju UnijeOdločbe v zvezi z uporabo carinske zakonodaje so veljavne na celotnem carinskem območju Unije, razen če odločba določa, da je njen učinek omejen na eno ali več držav članic.

Člen 9Odprava pozitivnih odločb1.Carinski organi odločbo, ki je pozitivna za imetnika odločbe, odpravijo, če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:(a)odločba je bila sprejeta na podlagi nepravilnih ali nepopolnih informacij;(b)imetnik odločbe je vedel ali bi moral in mogel vedeti, da so informacije nepravilne ali nepopolne;(c)odločba bi bila drugačna, če bi bile informacije pravilne in popolne.2.Imetnika odločbe je treba o odpravi obvestiti.3.Odprava začne učinkovati na dan, ko je začela učinkovati prvotna odločba, razen če v skladu s carinsko zakonodajo v odločbi ni drugače določeno.4.Komisija z izvedbenimi aktisprejme izvedbene akte, v katerih določi pravila za odpravo pozitivnih odločb. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 262(4). [Sprememba 87]

Člen 10Razveljavitev in sprememba pozitivnih odločb1.Pozitivna odločba se razveljavi ali spremeni, kadar v primerih, ki niso navedeni v členu 9:(a)eden ali več pogojev za sprejetje te odločbe ni bil ali ni več izpolnjen; ali(b)na podlagi zahtevka imetnika odločbe.2.Pozitivna odločba, naslovljena na več oseb, se lahko razveljavi zgolj v zvezi z osebo, ki ne izpolnjuje s to odločbo naloženih obveznosti, razen če ni drugače določeno.3.Imetnika odločbe se o razveljavitvi ali spremembi obvesti.4.Člen 6(4) se uporablja za razveljavitev ali spremembo odločbe.Vendar lahko v izjemnih primerih carinski organi zaradi pravno utemeljenih interesov imetnika odločbe, za največ eno leto odložijo začetek učinkovanja razveljavitve ali spremembe. Ta datum se navede v odločbi o razveljavitvi ali spremembi.5.Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 261 za dopolnitev te uredbe z določitvijo:(a)primerov iz odstavka 2, v katerih se pozitivna odločba, naslovljena na več oseb, lahko razveljavi tudi v zvezi z osebami, ki niso oseba, ki ne izpolnjuje s to odločbo naloženih obveznosti;(b)izjemnih primerov, v katerih lahko carinski organi odložijo začetek učinkovanja razveljavitve ali spremembe v skladu z drugim pododstavkom odstavka 4.6.Komisija z izvedbenimi aktisprejme izvedbene akte, v katerih določi postopkovna pravila za razveljavitev ali spremembo pozitivnih odločb. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 262(4). [Sprememba 88]

Člen 11Odločbe, sprejete brez predhodnega zahtevkaRazen ko carinski organi nastopajo v vlogi sodnih organov, se člen 6(4), (5), (6) in (7), člen 7(7) ter členi 8, 9 in 10 uporabljajo tudi za odločbe, ki jih carinski organi sprejmejo brez predhodnega zahtevka zadevne osebe.

Člen 12Omejitve, ki se uporabljajo za odločbe o blagu, danem v carinski postopek ali v začasno hramboRazen v primerih, ko tako zahteva zadevna oseba, razveljavitev, sprememba ali zadržanje pozitivne odločbe ne vpliva na blago, ki je bilo v trenutku začetka veljavnosti razveljavitve, spremembe ali zadržanja že dano v carinski postopek ali v začasno hrambo in ki je še vedno v carinskem postopku ali v začasni hrambi na podlagi razveljavljene, spremenjene ali zadržane odločbe.

Oddelek 2Zavezujoče informacije

Člen 13Odločbe v zvezi z zavezujočimi informacijami1.Carinski organi na podlagi zahtevka sprejmejo odločbe v zvezi z zavezujočo tarifno informacijo (v nadaljnjem besedilu: odločbe ZTI), odločbe v zvezi z zavezujočo informacijo o poreklu blaga (v nadaljnjem besedilu: odločbe ZIPB) in odločbe v zvezi z zavezujočimi informacijami o vrednotenju (v nadaljnjem besedilu: odločbe ZIV).Tak zahtevek se ne sprejme v naslednjih primerih:(a)kadar se zahtevek vloži ali je že bil vložen pri istem ali drugem carinskem uradu s strani imetnika odločbe ali v njegovem imenu:(i)za odločbe ZTI v zvezi z istim blagom;(ii)za odločbe ZIPB v zvezi z istim blagom in v enakih okoliščinah, ki določajo pridobitev porekla;(iii)za odločbe ZIV v zvezi z blagom v enakih okoliščinah, ki določajo carinsko vrednost;(b)kadar se zahtevek ne nanaša na katero koli predvideno uporabo odločbe v zvezi z zavezujočimi informacijami ali katero koli predvideno uporabo carinskega postopka.2.Odločbe v zvezi z zavezujočimi informacijami so zavezujoče samo v zvezi s tarifno uvrstitvijo ali opredelitvijo porekla blaga ali carinske vrednosti blaga, in sicer:(a)so carinski organi zavezani do imetnika odločbe samo v zvezi z blagom, za katerega so carinske formalnosti opravljene po dnevu, ko začne odločba učinkovati;(b)je imetnik odločbe zavezan do carinskih organov šele z dnem, ko prejme odločbo ali ko se šteje, da je odločbo prejel.3.Odločbe v zvezi z zavezujočimi informacijami veljajo tri leta od dne, ko začne odločba učinkovati.4.Za uporabo odločb v zvezi z zavezujočimi informacijami v okviru določenega carinskega postopka mora biti imetnik odločbe sposoben dokazati:(a)v primeru odločbe ZTI, da zadevno prijavljeno blago v vsakem pogledu ustreza v odločbi opisanemu blagu;(b)v primeru odločbe ZIPB, da zadevno blago in okoliščine, ki opredeljujejo pridobitev porekla, v vsakem pogledu ustrezajo v odločbi opisanemu blagu in okoliščinam;(c)v primeru odločbe ZIV, okoliščine, ki določajo carinsko vrednost za zadevno prijavljeno blago, v vsakem pogledu ustrezajo v odločbi opisanim okoliščinam.

Člen 14Upravljanje odločb v zvezi z zavezujočimi informacijami1.Odločba ZTI preneha veljati pred koncem obdobja iz člena 13(3), kadar ni več skladna s pravom, in sicer zaradi:(a)sprejetja spremembe nomenklatur iz člena 145(2), točki (a) in (b);(b)sprejetja ukrepov iz člena 146(4);V takih primerih odločba ZTI preneha veljati z učinkom od datuma začetka uporabe take spremembe ali ukrepov.2.Odločba ZIPB preneha veljati pred koncem obdobja iz člena 13(3) v vseh naslednjih primerih:(a)kadar se sprejme pravno zavezujoč akt Unije ali Unija sklene sporazum, ki se začne uporabljati v Uniji, in odločba ZIPB ni več v skladu s tako določeno zakonodajo, z učinkom od datuma uporabe tega akta ali sporazuma;(b)kadar odločba ZIPB ni ali ni več v skladu s Sporazumom Svetovne trgovinske organizacije (STO) o pravilih o poreklu ali s svetovalnimi mnenji, informacijami, nasveti in podobnimi akti v zvezi z opredelitvijo porekla blaga za zagotovitev enotne razlage in uporabe navedenega sporazuma, z učinkom od datuma njihove objave v Uradnem listu Evropske unije. [Sprememba 89]3.Odločba ZIV preneha veljati pred koncem obdobja iz člena 13(3) v naslednjih primerih:(a)kadar postane s sprejetjem pravno zavezujočega akta Unije odločba ZIV neskladna s tem aktom, od datuma začetka uporabe tega akta;(b)kadar odločba ZIV ni več združljiva s členom VII Splošnega sporazuma o carinah in trgovini ali Sporazumom iz leta 1994 o izvajanju člena VII Splošnega sporazuma o carinah in trgovini (Sporazum STO o carinski vrednosti) ali z odločbami, ki jih Odbor za carinsko vrednotenje sprejme za razlago navedenega sporazuma, z učinkom od datuma objave v Uradnem listu Evropske unije.4.Odločbe v zvezi z zavezujočimi informacijami ne morejo prenehati veljati z učinkom za nazaj.5.Z odstopanjem od člena 7(7) in člena 9 carinski organi odpravijo odločbe v zvezi z zavezujočimi informacijami samo, če temeljijo na nepravilnih ali nepopolnih podatkih vložnikov.6.Carinski organi razveljavijo odločbe v zvezi z zavezujočimi informacijami v skladu s členom 7(7) in členom 10. Vendar pa se ne morejo razveljaviti na zahtevo imetnika odločbe.7.Odločb v zvezi z zavezujočimi informacijami ni mogoče spremeniti.8.Carinski organi razveljavijo odločbe ZTI, kadar niso več skladne z razlago katere koli nomenklature iz člena 145(2), točki (a) in (b), in sicer kot posledica česar koli od naslednjega:(a)pojasnjevalne opombe iz člena 9(1), točka (a), druga alinea, Uredbe (EGS) št. 2658/87 z učinkom od datuma njihove objave v Uradnem listu Evropske unije;(b)sodbe Sodišča Evropske unije z učinkom od dneva objave operativnega dela te sodbe v Uradnem listu Evropske unije ali(c)odločitev o uvrstitvi, mnenj o uvrstitvi ali sprememb pojasnjevalnih opomb k nomenklaturi harmoniziranega sistema poimenovanj in šifrskih oznak blaga, ki jih sprejme organizacija, vzpostavljena s Konvencijo o ustanovitvi Sveta za carinsko sodelovanje, sestavljeno 15. decembra 1950 v Bruslju, z učinkom od dneva objave sporočila Komisije v seriji C Uradnega lista Evropske unije.9.Odločbe ZIPB in ZIV se razveljavijo, kadar niso več skladne s sodbo Sodišča Evropske unije z učinkom od dneva objave operativnega dela te sodbe v Uradnem listu Evropske unije.10.Kadar odločba v zvezi z zavezujočimi informacijami preneha veljati v skladu z odstavkom 1, točka (b), ali z odstavkoma 2 ali 3 ali je razveljavljena v skladu z odstavki 6, 8 ali 9, se lahko odločba še vedno uporablja v zvezi z zavezujočimi pogodbami, ki so temeljile na tej odločbi in so bile sklenjene, preden je ta prenehala veljati ali bila razveljavljena. Navedena podaljšana uporaba ni mogoča, kadar se odločba ZIPB sprejme glede blaga, ki se izvozi.Podaljšana uporaba iz prvega pododstavka ne presega šestih mesecev od dneva, ko odločba v zvezi z zavezujočimi informacijami preneha veljati ali je razveljavljena. Vendar lahko ukrep iz člena 146(4), ukrep iz člena 151 ali ukrep iz člena 158 izključi navedeno podaljšano uporabo ali določi krajše obdobje. Pri izdelkih, za katere je treba pri opravljanju carinskih formalnosti predložiti uvozno ali izvozno potrdilo, pa se obdobje šestih mesecev nadomesti z obdobjem veljavnosti potrdila.Da bi bil upravičen do podaljšane uporabe odločbe v zvezi z zavezujočimi informacijami, vloži imetnik takšne odločbe v 30 dneh od dneva, ko ta preneha veljati ali je razveljavljena, pri carinskem organu, ki je odločbo sprejel, zahtevek, v katerem navede količine, za katere zahteva podaljšanje uporabe, in državo članico ali države članice, v katerih bo blago v obdobju podaljšane uporabe ocarinjeno. Ta carinski organ sprejme odločbo glede podaljšane uporabe in imetnika o tem obvesti takoj oziroma najpozneje v 30 dneh po dnevu, ko prejme vse potrebne informacije za sprejetje te odločbe.11.Komisija obvesti carinske organe, kadar je:(a)sprejemanje odločb v zvezi z zavezujočimi informacijami za blago, za katero ni zagotovljena pravilna in enotna tarifna uvrstitev ali opredelitev porekla ali določitev carinske vrednosti, zadržano ali(b)zadržanje iz točke (a) preklicano.12.Komisija lahko sprejme sklepe, s katerimi od držav članic zahteva razveljavitev odločbe ZTI, ZIPB ali ZIV, da se zagotovi pravilna in enotna tarifna uvrstitev ali opredelitev porekla blaga ali določitev carinske vrednosti. Komisija pred sprejetjem take odločbe imetniku odločbe ZTI, ZIPB ali ZIV sporoči razloge, na katerih namerava utemeljiti svojo odločbo, ta pa ima možnost, da izrazi svoje stališče v predpisanem roku od datuma, ko prejme sporočilo ali se šteje, da ga je prejel.13.Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 261 za dopolnitev te uredbe z določitvijo pravil za sprejemanje odločb iz odstavka 12 tega člena, zlasti kar zadeva obveščanje zadevnih oseb o razlogih, na katerih namerava Komisija utemeljiti svojo odločbo, in rok, v katerem lahko te osebe izrazijo svoje stališče.14.Komisija z izvedbenimi akti sprejme izvedbene akte, v katerih določi postopkovna pravila: [Sprememba 90](a)za uporabo odločbe v zvezi z zavezujočimi informacijami po tem, ko preneha veljati ali je razveljavljena v skladu z odstavkom 10;(b)da Komisija obvesti carinske organe v skladu z odstavkom 11, točki (a) in (b).Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 262(4).15.Komisija z izvedbenimi akti sprejme odločbeizvedbene akte v obliki odločb, s katerimi od držav članic zahteva razveljavitev odločb iz odstavka 12. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 262(2). [Sprememba 91]

Oddelek 3Pritožbe

Člen 15Odločbe sodnih organovČlena 16 in 17 se ne uporabljata za pritožbe, vložene zaradi odprave, razveljavitve ali spremembe odločbe v zvezi z uporabo carinske zakonodaje, ki jo je sprejel sodni organ ali carinski organi v vlogi sodnih organov.

Člen 16Pravica do pritožbe1.Vsaka oseba ima pravico do pritožbe na katero koli odločbo carinskih organov v zvezi z uporabo carinske zakonodaje, ki jo neposredno in osebno zadeva.Pravico do pritožbe ima tudi vsaka oseba, ki je pri carinskih organih vložila zahtevek za odločbo in odločbe na ta zahtevek ni prejela v roku iz člena 6(3).2.Pravica do pritožbe se lahko uveljavlja najmanj na dveh stopnjah:(a)najprej pred carinskimi organi ali sodnim organom ali drugim organom, ki ga države članice imenujejo za ta namen;(b)nato pred višjim neodvisnim organom, ki je lahko sodni organ ali enakovredni specializirani organ v skladu z veljavnimi predpisi držav članic.3.Pritožbo se vloži v državi članici, v kateri je bila odločba sprejeta ali je bil vložen zahtevek zanjo.4.Države članice zagotovijo, da pritožbeni postopki omogočajo hitro potrditev ali popravek odločb, ki jih sprejmejo carinski organi.

Člen 17Zadržanje izvršitve1.Vložitev pritožbe ne zadrži izvršitve izpodbijane odločbe.2.Carinski organi pa v celoti ali delno zadržijo izvršitev take odločbe, če utemeljeno dvomijo o skladnosti izpodbijane odločbe s carinsko zakonodajo ali menijo, da bi zadevni osebi lahko povzročila nepopravljivo škodo.3.V primerih iz odstavka 2, v katerih nastane z izpodbijano odločbo uvozna ali izvozna dajatev, ki jo je treba poravnati, je zadržanje izvajanja navedene odločbe pogojeno s predložitvijo zavarovanja, razen če se na podlagi dokumentirane ocene ugotovi, da bi lahko tako zavarovanje dolžniku povzročilo hujše gospodarske težave.

Oddelek 4Dajatve in stroški

Člen 18Prepoved dajatev in stroškov1.Carinski organi ne predpišejo dajatev za izvajanje carinskih kontrol ali katero koli drugo uporabo carinskih pravil v času uradnih ur svojih pristojnih carinskih uradov.2.Carinski organi lahko predpišejo dajatve ali zahtevajo povrnitev stroškov, kadar opravljajo posebne storitve, predvsem za naslednje:(a) prisotnost carinskega osebja, kadar je to zahtevano, izven uradnih ur ali drugje kot v prostorih carine; [Sprememba 92](b)analize ali izvedenska poročila o blagu ter poštne pristojbine za vračilo blaga vložniku, zlasti v zvezi z odločbami, izdanimi v skladu s členom 13, ali predložitvijo informacij v skladu s členom 39;(c)pregled ali vzorčenje blaga za namene preverjanja ali uničenje blaga, kadar so vključeni stroški, ki niso stroški za storitve carinskega osebja.(d) izjemni kontrolni ukrepi, kadar so ti potrebni zaradi narave blaga ali morebitnega tveganja. [Sprememba 93]

Naslov IIOBVEZNOSTI IN PRAVICE OSEB V ZVEZI S CARINSKO ZAKONODAJOPoglavje 1Registracija

Člen 19Registracija1.Gospodarski subjekti s sedežem na carinskem območju Unije se registrirajo pri carinskih organih, pristojnih v kraju, kjer imajo svoj sedež, da pridobijo registracijsko in identifikacijsko številko gospodarskega subjekta (številka EORI). Kadar je mogoče, registracija vključuje tudi elektronsko identifikacijo subjekta v nacionalnih shemah elektronske identifikacije iz Uredbe (EU) št. 910/2014.2.Registrirani gospodarski subjekti obvestijo carinske organe o vsaki spremembi svojih podatkov o registraciji, zlasti kadar to vključuje spremembo kraja njihovega sedeža.3.V posebnih primerih se gospodarski subjekti, ki nimajo sedeža na carinskem območju Unije, registrirajo pri carinskih organih, pristojnih v kraju, v katerem prvič vložijo deklaracijo ali zahtevek za odločbo.4.Od oseb, ki niso gospodarski subjekti, se ne zahteva registracija pri carinskih organih, razen če ni določeno drugače.Kadar se od oseb iz prvega pododstavka zahteva registracija, velja naslednje:(a)če imajo sedež na carinskem območju Unije, se registrirajo pri carinskih organih, pristojnih v kraju, kjer imajo svoj sedež;(b)če nimajo sedeža na carinskem območju Unije, se registrirajo pri carinskih organih, pristojnih v kraju, v katerem prvič vložijo deklaracijo ali zahtevek za odločbo.5.V posebnih in dobro utemeljenih primerih carinski organi izrečejo registracijo za neveljavno. [Sprememba 94]6.Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 261 za dopolnitev te uredbe z določitvijo:(a)minimalnih zahtev glede podatkov za registracijo iz odstavka 1;(b)posebnih primerov iz odstavka 3;(c)primerov iz prvega pododstavka odstavka 4, v katerih se zahteva registracija pri carinskih organih od oseb, ki niso gospodarski subjekti;(d)posebnih primerov iz odstavka 5, v katerih carinski organi izrečejo registracijo za neveljavno;(e)carinskega organa, pristojnega za registracijo.7.Komisija z izvedbenimi akti določi carinske organe, pristojne za registracijo iz odstavka 1. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 262(2).

Poglavje 2Uvoznik in domnevni uvoznik

Člen 20Uvozniki1.Uvoznik izpolnjuje naslednje obveznosti:(a)zagotavljanje, hranjenje in dajanje na voljo carinskim organom, takoj ko so na voljo, v vsakem primeru pa pred sprostitvijo blaga, vseh informacij, ki se zahtevajo v zvezi s hrambo ali carinskim postopkom, v katerega je treba dati blago v skladu s členi 88, 118, 132 in 135, ali za zaključek postopka pasivnega oplemenitenja;(b)zagotavljanje pravilnega izračuna in plačila carinskih dajatev in vseh drugih dajatev, ki se uporabljajo;(c)zagotavljanje, da je blago, ki vstopa na carinsko območje Unije ali z njega izstopa, v skladu z ustrezno drugo zakonodajo, vključno z Uredbo (EU) 2023/988, ki jo uporabljajo carinski organi, ter zagotavljanje, vodenje in dajanje na voljo ustreznih evidenc o taki skladnosti; [Sprememba 95](d)vse druge obveznosti uvoznika, določene v carinski zakonodaji.2.Uvoznik ima sedež na carinskem območju Unije.3.Z odstopanjem od odstavka 2 naslednjim uvoznikom ali osebam ni treba imeti sedeža na carinskem območju Unije:(a)uvozniku, ki da blago v tranzit ali začasni uvoz;(b)uvozniku, ki vnese blago, ki ostane v začasni hrambi;(c)osebam, ki priložnostno dajo blago v carinski postopek, če carinski organi menijo, da je tako dajanje utemeljeno;(d)osebam s sedežem v državi, katere ozemlje meji na carinsko območje Unije, in ki blago predložijo na mejnem carinskem uradu Unije, ki leži ob tej državi, in sicer pod pogojem, da ta država, v kateri imajo osebe sedež, osebam s sedežem na carinskem območju Unije priznava enake ugodnosti;(e)domnevnemu uvozniku, ki ga zastopa posredni zastopnik s sedežem na carinskem območju Unije.

Člen 21Domnevni uvozniki1.Z odstopanjem od člena 20(1), točka (a), domnevni uvozniki zagotovijo ali dajo na voljo informacije o prodaji na daljavo blaga, namenjenega uvozu na carinsko območje Unije, najpozneje na dan po datumu sprejetja plačila, v vsakem primeru pa pred sprostitvijo blaga.2.Brez poseganja v informacije, potrebne za sprostitev blaga v prosti promet v skladu s členom 88(3), točka (a), informacije iz odstavka 1 tega člena vsebujejo vsaj zahtevane informacije iz člena 63c(2) Izvedbene uredbe (EU) št. 282/2011.3.Kadar se blago, ki ga je domnevni uvoznik predhodno uvozil v okviru prodaje na daljavo, vrne na naslov prvotnega pošiljatelja ali na drug naslov zunaj carinskega območja Unije, domnevni uvoznik razveljavi informacije o sprostitvi navedenega blaga v prosti promet in predloži ali da na voljo dokazilo o izstopu blaga s carinskega območja Unije.

Poglavje 3Izvoznik

Člen 22Izvozniki1.Izvoznik izpolnjuje naslednje obveznosti:(a)zagotavljanje, hranjenje in dajanje na voljo carinskim organom, takoj ko so na voljo, v vsakem primeru pa pred sprostitvijo blaga, vseh informacij, ki se zahtevajo v zvezi s carinskim postopkom, v katerega je blago dano v skladu s členoma 99 in 140, ali za zaključek postopka začasnega uvoza;(b)zagotavljanje pravilnega izračuna in pobiranja carinskih dajatev in vseh morebitnih drugih dajatev;(c)zagotavljanje, da je blago, ki vstopa na carinsko območje Unije ali z njega izstopa, v skladu z ustrezno drugo zakonodajo, ki jo uporabljajo carinski organi, ter zagotavljanje, vodenje in dajanje na voljo ustreznih evidenc o taki skladnosti;(d)vse druge obveznosti, določene v carinski zakonodaji.2.Izvoznik ima sedež na carinskem območju Unije.3.Z odstopanjem od odstavka 2 naslednjim izvoznikom ni treba imeti sedeža na carinskem območju Unije:(a)izvozniku, ki da blago v tranzit, zaključi postopek začasnega uvoza ali izvozi blago, ki je bilo v začasni hrambi;(b)osebam, ki priložnostno dajo blago v carinski postopek, če carinski organi menijo, da je to utemeljeno;(c)osebam s sedežem v državi, katere ozemlje meji na carinsko območje Unije, in ki blago predložijo na mejnem carinskem uradu Unije, ki leži ob tej državi, in sicer pod pogojem, da ta država, v kateri imajo osebe sedež, osebam s sedežem na carinskem območju Unije priznava enake ugodnosti.

Poglavje 4Pooblaščeni gospodarski subjekt ter zaupanja vredni in preverjeni gospodarski subjekt

Člen 23Zahtevek in dovoljenje za pooblaščenega gospodarskega subjekta1.oseba, ki je rezident carinskega območja Unije, je tam ustanovljena ali registrirana ter ki izpolnjuje merila iz člena 24, lahko zaprosi za status pooblaščenega gospodarskega subjekta.Carinski organiorgan EU, potem ko oceni revizijo pristojnega nacionalnega organa, po potrebi po posvetovanju z drugimi organi, podelijopodeli eno ali obe naslednji vrsti dovoljenj: [Sprememba 96](a)dovoljenje pooblaščenega gospodarskega subjekta za carinske poenostavitve, na podlagi katerega je imetnik upravičen do poenostavitev, predvidenih v skladu s carinsko zakonodajo; ali(b)dovoljenje pooblaščenega gospodarskega subjekta za varnost in varstvo, na podlagi katerega je imetnik upravičen do olajšav v zvezi z varnostjo in varstvom.2.Obe vrsti dovoljenj iz odstavka 1, drugi pododstavek, se lahko uporabljata istočasno.3.Osebe iz odstavka 1 izpolnjujejo obveznosti iz člena 7(2) in (3). Carinski organi spremljajo, ali subjekt stalno izpolnjuje merila in pogoje za status pooblaščenega gospodarskega subjekta v skladu s členom 7(4).Carinski organi vsaj vsaka tri leta izvedejo temeljito spremljanje dejavnosti in notranjih evidenc pooblaščenega gospodarskega subjekta.4.Status pooblaščenega gospodarskega subjekta ob upoštevanju odstavka 5 tega člena in člena 24 priznajo carinski organi v vseh državah članicah.5.Carinski organi na podlagi priznanja statusa pooblaščenega gospodarskega subjekta za carinske poenostavitve in pod pogojem, da so izpolnjene zahteve, povezane s posebno vrsto poenostavitve, določeno v carinski zakonodaji, dovolijo subjektu uporabo navedene poenostavitve. Carinski organi ne preverjajo ponovno meril, ki so jih preverili že ob podelitvi statusa pooblaščenega gospodarskega subjekta za carinske poenostavitve. [Sprememba 97]6.Pooblaščeni gospodarski subjekt iz odstavka 1 je upravičen do več poenostavitev kot drugi gospodarski subjekti pri carinskih kontrolah, in sicer v skladu z vrsto podeljenega dovoljenja, kar vključuje zmanjšanje števila fizičnih kontrol in kontrol dokumentov. Status pooblaščenega gospodarskega subjekta se ugodno upošteva za namene obvladovanja tveganja na carinskem področju.7.Carinski organi odobrijo ugodnosti, ki izhajajo iz statusa pooblaščenega gospodarskega subjekta, osebam s sedežem v tretjih državah, ki izpolnjujejo pogoje in obveznosti, določene v ustrezni zakonodaji teh držav ali ozemelj, kolikor so ti pogoji in obveznosti v Uniji priznani za enakovredne tistim, ki veljajo za gospodarske subjekte s sedežem na carinskem območju Unije. Takšna odobritev ugodnosti temelji na načelu vzajemnosti, razen če Unija ne odloči drugače, in je podprta z mednarodnim sporazumom Unije, ustreznimi in zavezujočimi partnerstvi ali zakonodajo Unije s področja skupne trgovinske politike. [Sprememba 98]8.Vzpostavi se skupni mehanizem neprekinjenega poslovanja za odzivanje na motnje v trgovinskih tokovih zaradi povečanih varnostnih stopenj, zaprtja meja in/ali naravnih nesreč, nevarnih izrednih razmer ali drugih večjih incidentov, pod pogojem, da lahko carinski organi v največji možni meri olajšajo in pospešijo prednostni tovor, povezan s pooblaščenimi gospodarskimi subjekti.8a. Komisija lahko po potrebi sprejme smernice za podporo malim in srednjim podjetjem, pri čemer upošteva posebne izzive, s katerimi se soočajo pri ohranjanju celovitosti in varnosti zunanjetrgovinskih postopkov, ko zaprosijo za status pooblaščenega gospodarskega subjekta ali zaupanja vrednega in preverjenega gospodarskega subjekta. Nenehno si je treba prizadevati za poenostavitev in boljšo dostopnost postopkov malim in srednjim podjetjem ter zagotoviti, da se njihova ključna vloga v zunanji trgovini EU olajša in spodbuja. [Sprememba 99]9.Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 261 za dopolnitev te uredbe z določitvijo:(a)vrste in pogostosti dejavnosti spremljanja, ki jih izvajajo osebe iz odstavka 1 in carinski organi iz odstavka 3;(b)poenostavitev za pooblaščene gospodarske subjekte iz odstavka 5;(c)poenostavitev iz odstavka 6.10.Komisija z izvedbenimi akti določi postopkovna pravila za posvetovanja v zvezi z določitvijo statusa pooblaščenih gospodarskih subjektov iz odstavka 1, drugi pododstavek, vključno z roki za odgovor. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 262(4).

Člen 24Podelitev statusa pooblaščenega gospodarskega subjekta1.Merila za podelitev statusa pooblaščenega gospodarskega subjekta so naslednja:(a)odsotnost hujših ali ponavljajočih se kršitev carinske zakonodaje, ustrezne druge zakonodaje iz člena 20(1), točka (c), te uredbe in davčnih predpisov ter odsotnost hujših kaznivih dejanj; kršitve in kazniva dejanja, ki jih je treba upoštevati, se nanašajo na gospodarske ali poslovne dejavnosti; [Sprememba 100](b)vložnik izkaže, da ima visoko stopnjo nadzora nad svojimi operacijami in pretokom blaga, in sicer s sistemom vodenja trgovinskih in po potrebi transportnih evidenc, ki omogoča ustrezne carinske kontrole in dokazilo, da je bilo neizpolnjevanje obveznosti uspešno odpravljeno; vložnik zagotovi, da je zadevnim zaposlenim naročeno, naj obvestijo carinske organe, kadar se ugotovijo težave pri izpolnjevanju predpisov, ter vzpostavi postopke za obveščanje carinskih organov o takih težavah;(c)plačilna sposobnost, ki se šteje za dokazano, kadar ima vložnik dobro finančno stanje, ki mu omogoča, da izpolnjuje svoje obveznosti, pri čemer se ustrezno upoštevajo značilnosti vrste zadevne poslovne dejavnosti;(d)v zvezi z dovoljenjem iz člena 23(1), točka (a), praktični standardi usposobljenosti ali poklicnih kvalifikacij, neposredno povezani z dejavnostjo, ki se opravlja;(e)v zvezi z dovoljenjem iz člena 23(1), točka (b), ustrezni varnostni in varstveni standardi in standardi skladnosti, neposredno povezani z opravljanjem dejavnosti. Standardi se štejejo za izpolnjene, če vložnik dokaže, da ohranja ustrezne ukrepe za zagotavljanje varnosti in varstva mednarodne dobavne verige, tudi na področjih fizične celovitosti in kontrole dostopa, logističnih postopkov ter ravnanja z določenimi vrstami blaga, osebja in identifikacije njegovih poslovnih partnerjev.2.Komisija z izvedbenimi akti sprejme podrobna pravilaNa Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 261 za dopolnitev te uredbe z določitvijo podrobnih ureditev za uporabo meril iz odstavka 1. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 262(4). [Sprememba 101]

Člen 25Podelitev statusa zaupanja vrednega in preverjenega gospodarskega subjekta1.Uvoznik ali izvoznikOseba, ki ima stalno prebivališče ali je registriranregistrirana na carinskem območju Unije, izpolnjuje merila iz odstavka 3 in je v okviru svojega poslovanja vsaj tri leta opravljaldve leti opravljala redne carinske operacije, lahko pri carinskem organu države članice, v kateri ima sedež, zaprosi za status zaupanja vrednega in preverjenega gospodarskega subjekta. [Sprememba 102]2.Carinski organi podelijoorgan EU podeli status po posvetovanju z drugimi organi, če je to potrebno, in po tem, ko so dobili dostop do ustreznih podatkovje prejel in ocenil ustrezne podatke vložnika za zadnja tri letazadnji dve leti, da bi oceniliocenil izpolnjevanje meril iz odstavka 3. [Sprememba 103]3.Carinski organi podelijoorgan EU, potem ko oceni revizijo pristojnega nacionalnega organa, podeli status zaupanja vrednega in preverjenega gospodarskega subjekta osebi, ki izpolnjuje vsa naslednja merila: [Sprememba 104](a)odsotnost hujših ali ponavljajočih se kršitev carinske zakonodaje, ustrezne druge zakonodaje, ki jo carinski organi uporabljajo v skladu s členom 20(1), točka (c), te uredbe, in davčnih predpisov ter odsotnost hujših kaznivih dejanj; kršitve in kazniva dejanja, ki jih je treba upoštevati, se nanašajo na gospodarske ali poslovne dejavnosti; [Sprememba 105](b)vložnik izkaže, da ima visoko stopnjo nadzora nad svojimi operacijami in pretokom blaga, in sicer s sistemom vodenja trgovinskih in transportnih evidenc, ki omogoča ustrezne carinske kontrole in dokazilo, da je bilo neizpolnjevanje obveznosti uspešno odpravljeno; vložnik zagotovi, da zadevni zaposleni obvestijo carinske organe, kadar se ugotovijo težave pri izpolnjevanju predpisov, ter vzpostavi postopke za obveščanje carinskih organov o takih težavah;(c)plačilna sposobnost, ki se šteje za dokazano, kadar ima vložnik dobro finančno stanje, ki mu omogoča, da izpolnjuje svoje obveznosti, pri čemer se ustrezno upoštevajo značilnosti vrste zadevne poslovne dejavnosti. Vložnik mora imeti zlasti v zadnjih treh letih pred vložitvijo zahtevka izpolnjene svoje finančne obveznosti v zvezi s plačilom carinskih dajatev in vseh drugih dajatev, davkov ali dajatev, ki se pobirajo ob uvozu ali izvozu blaga ali v zvezi z njima, vključno z DDV in trošarinami, ki jih je treba plačati v zvezi z operacijami znotraj Unije; [Sprememba 106](d)praktični standardi usposobljenosti ali poklicnih kvalifikacij, neposredno povezani z vrsto in obsegom dejavnosti, ki se opravlja, vključno s tem, da so zadevni zaposleni poučeni o tem, kako komunicirati s carinskimi organi prek EU vozlišča carinskih podatkov;(e)ustrezni varnostni in varstveni standardi in standardi skladnosti, vključno s standardi za varnost proizvodov, ki so prilagojeni vrsti in obsegu dejavnosti, ki se opravlja., vključno z zahtevo, da se vložnik udeleži obveznega usposabljanja, ki ga v zvezi z vrsto dejavnosti zagotovijo pristojni organi; ti varnostni in varstveni standardi in standardi skladnosti se štejejo za izpolnjene, če vložnik dokaže, da ohranja ustrezne ukrepe za zagotavljanje varnosti in varstva mednarodne dobavne verige, tudi na področjih fizične celovitosti in kontrole dostopa, logističnih postopkov ter ravnanja z določenimi vrstami blaga, osebja in identifikacije njegovih poslovnih partnerjev; [Sprememba 107](f)elektronski sistem, vključno s sistemi, ki jih upravlja tretji ponudnik, ki carinskim organom zagotavlja ali daje na voljo vse podatkeizjemoma omogoča dostop do ustreznih in primernih podatkov v realnem času o gibanju blaga in izpolnjevanju obveznosti osebe iz odstavka 1 v zvezi z vsemi zahtevami, ki se uporabljajo za navedeno blago, vključno v zvezi z varstvom in varnostjo, po potrebi pa tudi s posredovanjem naslednjega v EU vozlišče carinskih podatkov, v skladu z natančnimi pravili za uporabo meril za tak dostop, določenimi z delegiranimi akti iz odstavka 10, točka (b): [Sprememba 108](i)carinske evidence;(ii)računovodski sistem;(iii)trgovinske in transportne evidence;(iv)njihovi sistemi sledenja in logistični sistemi, ki opredeljujejo blago kot unijsko blago ali neunijsko blago in po potrebi navajajo njegovo lokacijo;(v)licence in dovoljenja, izdana v skladu z drugo zakonodajo, ki jo uporabljajo carinski organi;(vi)popolne evidence, potrebne za preverjanje pravilnosti določitve carinskih dolgov.Z odstopanjem od točke (f) in brez poseganja v obveznosti, povezane s statusom uvoznika ali domnevnega uvoznika, lahko mala in srednja podjetja dajo carinskim organom na voljo podatke o skladnosti prek digitalnega potnega lista proizvoda. [Sprememba 109]4.Osebe iz odstavka 1 izpolnjujejo obveznosti iz člena 7(2) in (3). Carinski organi spremljajo, ali subjekt stalno izpolnjuje merila in pogoje za status pooblaščenega gospodarskega subjekta v skladu s členom 7(4).Carinski organi vsaj vsaka tri letavsaki dve leti izvedejo temeljito spremljanje dejavnosti in notranjih evidenc zaupanja vrednega in preverjenega gospodarskega subjekta. Zaupanja vredni in preverjeni gospodarski subjekt obvesti carinske organe o vseh spremembah svoje korporacijske strukture, lastništva, solventnosti, modelov trgovanja ali vseh drugih pomembnih spremembah svojega položaja in dejavnosti. Carinski organi ponovno ocenijo status zaupanja vrednega in preverjenega gospodarskega subjekta, če katera od teh sprememb pomembno vpliva na status zaupanja in preverjanja. Carinski organi lahko zadržijo to dovoljenje, dokler se ne sprejme odločba o ponovni oceni. [Sprememba 110]5.Kadar zaupanja vredni in preverjeni gospodarski subjekt spremeni svojo državo članico sedeža, lahko carinski organi države članice novega sedeža ponovno ocenijo dovoljenje v zvezi z zaupanjem in preverjanjem po posvetovanju z državo članico, ki je prvotno podelila status, in po prejemu prejšnjih evidenc o gospodarskih subjektih. Med ponovno oceno lahko carinski organ države članice, ki je podelil prvotno dovoljenje, to dovoljenje zadrži. [Sprememba 111]Kadar zaupanja vredni in preverjeni gospodarski subjekt spremeni državo članico sedeža, obvesti carinske organe države članice novega sedeža o vseh spremembah svoje korporacijske strukture, lastništva, solventnosti, modelov trgovanja ali vseh drugih pomembnih spremembah svojega položaja in dejavnosti, če katere od teh sprememb vplivajo na status zaupanja in preverjanja. [Sprememba 112]5a. Carinski organi države članice prejemnice lahko v posvetovanju z državo članico, ki je gospodarskemu subjektu prvotno podelila status zaupanja vrednega in preverjenega gospodarskega subjekta, ponovno ocenijo, ali katera od teh sprememb vpliva na njegov status zaupanja vrednega in preverjenega gospodarskega subjekta. Po potrebi lahko carinski organi države članice prejemnice začasno prekličejo prvotno dovoljenje. Tako zadržanje sporočijo vozlišču carinskih podatkov. Najpozneje v treh letih po tem, ko je zaupanja vreden in preverjen gospodarski subjekt spremenil državo članico sedeža ali ko carinski organi države članice prejemnice ponovno ocenijo njegov status zaupanja vrednega in preverjenega gospodarskega subjekta, in nato vsaka tri leta carinski organi države članice prejemnice podrobno pregledajo dejavnosti gospodarskega subjekta, ki se nanašajo na njegov status zaupanja vrednega in preverjenega gospodarskega subjekta, in njegove notranje evidence iz odstavka 4. [Sprememba 113]6.Kadar obstaja sum, da je zaupanja vredni in preverjeni gospodarski subjekt vpleten v goljufivo dejavnost v zvezi z njegovo gospodarsko ali poslovno dejavnostjo ali hudo kršitev ustrezne druge zakonodaje, ki jo carinski organi uporabljajo v skladu s členom 20(1), točka (c), te uredbe, carinski organi, se njegov status zadržizadržijo. To zadržanje se zabeleži v EU vozlišču carinskih podatkov. [Sprememba 114]Kadar carinski organi zadržijo, odpravijo ali razveljavijo dovoljenje za zaupanja vredni in preverjeni gospodarski subjekt v skladu s členi 7, 9 in 10, sprejmejo potrebne ukrepe, s katerimi zagotovijo, da se tudi dovoljenja iz odstavka 7 tega člena in poenostavitve iz odstavka 8 tega člena začasno zadržijo, odpravijo ali razveljavijo.7.Carinski organi lahko pooblastijo zaupanja vredne in preverjene gospodarske subjekte, da: [Sprememba 115](a)zagotovijo del podatkov o svojem blagu po sprostitvi navedenega blaga v skladu s členom 59(3);(b)izvajajo nekatere kontrole in sprostijo blago ob njegovem prejemu na kraju poslovanja uvoznika, lastnika ali prejemnika in/ali ob dobavi iz kraja poslovanja izvoznika, lastnika ali pošiljatelja v skladu s členom 61;(c)razmislijo, da bi predložili potrebno zagotovilo za pravilno izvajanje operacij za pridobitev dovoljenj za posebne postopke v skladu s členi 102, 103, 109 in 123;(d)redno določajo carinski dolg, ki ustreza skupnemu znesku uvozne ali izvozne dajatve za vse blago, ki ga je navedeni gospodarski subjekt sprostil v skladu s členom 181(4);(e)odložijo plačilo carinskega dolga v skladu s členom 188;(ea) izvajajo centralizirano carinjenje v skladu s členom 72; [Sprememba 116](eb) izvedejo vpis v evidence deklaranta v skladu s členom 73. [Sprememba 117]7a. Carinski organi si po najboljših močeh prizadevajo za uskladitev svoje prakse izdajanja dovoljenj iz odstavka 7 s prakso drugih carinskih organov, da bi zagotovili enoten pristop po vsej Uniji. Carinski organ EU usklajuje delo carinskih organov in spremlja takšen enoten pristop, tako da se lahko dovoljenja izdajo samodejno, ko je gospodarski subjekt potrjen kot zaupanja vreden in preverjen gospodarski subjekt. [Sprememba 118]8.Zaupanja vredni in preverjeni gospodarski subjekti so upravičeni do ugodnejše obravnave kot drugi gospodarski subjekti pri carinskih kontrolah, in sicer v skladu s podeljenim dovoljenjem, kar vključuje zmanjšanje števila fizičnih kontrol in kontrol dokumentov. Status zaupanja vrednega in preverjenega gospodarskega subjekta se ugodno upošteva za namene obvladovanja tveganja na carinskem področju. [Sprememba 119]9.Z odstopanjem od člena 110, kadar ima uvoznik ali izvoznik blaga, ki vstopa na carinsko območje ali z njega izstopa, status zaupanja vrednega in preverjenega gospodarskega subjekta, se šteje, da velja za blago režim odloga plačila dajatve in ostane pod carinskim nadzorom do končnega namembnega kraja, ne da bi ga bilo treba dati v tranzit. Zaupanja vredni in preverjeni gospodarski subjekt je dolžan plačati carinske dajatve, druge davke in druge dajatve v državi članici sedeža, kjer je bilo dovoljenje podeljeno.10.Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 261 za dopolnitev te uredbe z določitvijo vrste in pogostosti dejavnosti spremljanja iz odstavka 4 tega člena.: [Sprememba 120](a) z določitvijo pravil za posvetovanje z drugimi organi iz odstavka 2 za določitev statusa zaupanja vrednega in preverjenega gospodarskega subjekta; [Sprememba 121](b) z določitvijo podrobnih ureditev za uporabo meril iz odstavka 3; [Sprememba 122](c) z določitvijo vrste in pogostosti dejavnosti spremljanja iz odstavka 4; [Sprememba 123](d) z določitvijo pravil o ponovni oceni statusa zaupanja vrednega in preverjenega gospodarskega subjekta iz odstavka 5. [Sprememba 124]11. Komisija z izvedbenimi akti sprejme:(a) pravila za posvetovanje z drugimi organi za določitev statusa zaupanja vrednega in preverjenega gospodarskega subjekta iz odstavka 2;(b) podrobna pravila za uporabo meril iz odstavka 3;(c) pravila za posvetovanje s carinskimi organi iz odstavka 5. [Sprememba 125]Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 262(4). [Sprememba 126]11a. Komisija in države članice vzpostavijo sistem podpore za krepitev zmogljivosti in izmenjavo dobrih praks, ki ga uporabljajo gospodarski subjekti, ki so mikro, mala in srednja podjetja ter so pridobili ali zaprosili za status zaupanja vrednega in preverjenega gospodarskega subjekta. [Sprememba 127]

Člen 26Prehodne določbe za pooblaščene gospodarske subjekte za carinske poenostavitve1.Do datuma iz člena 265(4) lahko Carinski organi podelijolahko osebam, ki izpolnjujejo merila, podelijo status pooblaščenega gospodarskega subjekta za carinske poenostavitve in jim dovolijo uporabo nekaterih poenostavitev in olajšav v skladu s carinsko zakonodajo. [Sprememba 128]2.Carinski organi do datuma iz člena 265(3) ocenijo veljavna dovoljenja pooblaščenih gospodarskih subjektov za carinske poenostavitve, da preverijo, ali se njihovim imetnikom lahko podeli status zaupanja vrednega in preverjenega gospodarskega subjekta. V nasprotnem primeru se status pooblaščenih gospodarskih subjektov za carinske poenostavitve in poenostavitve iz člena 23(5) razveljavi. [Sprememba 129]3.Dokler se dovoljenje ne oceni ponovno ali do datuma iz člena 265(3), kar nastopi prej, priznanje statusa pooblaščenega gospodarskega subjekta za carinske poenostavitve ostane veljavno, razen če se uporabljata člena 9 in 10 o odpravi, razveljavitvi ali spremembi odločb. [Sprememba 130]

Poglavje 5Carinsko zastopanje [Sprememba 131 ‒ ne zadeva slovenske različice]

Člen 27Carinski zastopniki1.Vsaka oseba lahko imenuje carinskega zastopnika.Takšno zastopanje je lahko neposredno, ko carinski zastopnik nastopa v tujem imenu in za tuj račun, ali posredno, ko carinski zastopnik nastopa v svojem imenu, vendar za tuj račun.Posredni carinski zastopnik, ki deluje v svojem imenu, vendar za račun uvoznika ali izvoznika, se šteje za uvoznika ali izvoznika za namene člena 20 oziroma 22.2.Carinski zastopnik ima sedež na carinskem območju Unije.Razen če ni določeno drugače, se ta zahteva opusti, kadar carinski zastopnik deluje za račun oseb, za katere se ne zahteva, da imajo sedež na carinskem območju Unije.3.Carinski zastopnik, ki ima status zaupanja vrednega in preverjenega gospodarskega subjekta, se kot tak prizna le, kadar deluje kot posredni zastopnik. Kadar carinski zastopnik deluje kot neposredni zastopnik, se lahko prizna za zaupanja vrednega in preverjenega gospodarskega subjekta, če je bil osebi, v imenu katere in za račun katere deluje, podeljen tak status.3a. Za obdobje petih let, ki se začne 1. januarja 2029, je lahko carinski zastopnik, ki deluje kot neposredni zastopnik, priznan tudi kot zaupanja vreden in preverjen gospodarski subjekt, če je oseba, v imenu katere in za račun katere deluje ta zastopnik, mikro ali malo podjetje. [Sprememba 132]4.Komisija v skladu s pravom Unije določi pogoje, pod katerimi lahko carinski zastopnik opravlja storitve na carinskem območju Unije.5.Države članice uporabijo pogoje, določene v skladu z odstavkom 4, za carinske zastopnike, ki nimajo sedeža na carinskem območju Unije.6.Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 261 za dopolnitev te uredbe z določitvijo:(a)primerov, v katerih se opustitev iz odstavka 2, drugi pododstavek, ne uporablja;(b)pogojev, pod katerimi lahko carinski zastopnik opravlja storitve na carinskem območju Unije iz odstavka 4. [Sprememba 133]

Člen 28Pooblastitev zastopnikov1.Carinski zastopnik pri poslovanju s carinskimi organi poda izjavo, da nastopa za račun zastopane osebe, ter pojasni, ali gre za neposredno ali posredno zastopanje.Za osebe, ki ne izjavijo, da nastopajo kot carinski zastopnik, ali ki izjavijo, da nastopajo kot carinski zastopnik, pa za to niso pooblaščene, se šteje, da nastopajo v svojem imenu in za svoj račun.2.Carinski organi lahko od osebe, ki izjavi, da nastopa kot carinski zastopnik, zahtevajo predložitev dokazila o pooblastitvi s strani zastopane osebe.V posebnih primerih carinski organi ne zahtevajo predložitve takega dokazila.3.Carinski organi od osebe, ki kot carinski zastopnik redno opravlja dejanja in formalnosti, ne zahtevajo, da ob vsaki priložnosti predloži dokazilo o pooblastitvi, če taka oseba lahko takšno dokazilo predloži na zahtevo carinskih organov.4.Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 261 za dopolnitev te uredbe z določitvijo primerov, v katerih carinski organi ne zahtevajo dokazila o pooblastitvi, iz odstavka 2 tega člena.5.Komisija z izvedbenimi akti sprejme pravila v zvezi s podelitvijo in dokazovanjem pravice iz odstavka 3. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 262(4).

Naslov IIIEU VOZLIŠČE CARINSKIH PODATKOV

Člen 29Funkcije in namen EU vozlišča carinskih podatkov1.EU vozlišče carinskih podatkov zagotavlja varen in kibernetsko odporen sklop elektronskih storitev in sistemov za uporabo podatkov, vključno z osebnimi in drugimi podatki, za carinske namene. Zagotavlja naslednje funkcije: [Sprememba 134](a)omogoča elektronsko izvajanje carinske zakonodaje;(b)zagotavlja kakovost, celovitost, varnost, sledljivost in nezatajljivost podatkov, ki se tam obdelujejo, vključno s spremembo takih podatkov; [Sprememba 135](c)zagotavlja skladnost z določbami Uredbe (EU) 2016/679, Uredbe (EU) 2018/1725 Evropskega parlamenta in SvetaUredba (EU) 2018/1725 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2018 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah, organih, uradih in agencijah Unije in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 45/2001 in Sklepa št. 1247/2002/ES (UL L 295, 21.11.2018, str. 39). ter Direktive (EU) 2016/680 Evropskega parlamenta in SvetaDirektiva (EU) 2016/680 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov, ki jih pristojni organi obdelujejo za namene preprečevanja, preiskovanja, odkrivanja ali pregona kaznivih dejanj ali izvrševanja kazenskih sankcij, in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Okvirnega sklepa Sveta (UL L 119, 4.5.2016, str. 89). v zvezi z obdelavo osebnih podatkov;(ca) zagotavlja skladnost z določbami Uredbe (EU, Euratom) 2023/2841 Evropskega parlamenta in Sveta Uredba (EU, Euratom) 2023/2841 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. decembra 2023 o določitvi ukrepov za visoko skupno raven kibernetske varnosti v institucijah, organih, uradih in agencijah Unije (UL L, 2023/2841, 18.12.2023, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2023/2841/oj).; [Sprememba 136](d)omogoča in zagotavlja analizo tveganja, ekonomsko analizo in analizo podatkov, carinske poenostavitve in olajševanje trgovine, tudi z uporabo sistemov umetne inteligence v skladu z [aktom o umetni inteligenci 2021/0106 (COD)]Uredba (EU) …./.. Evropskega parlamenta in Sveta (UL L …, ../../…., str.). [UL: v besedilo vstaviti številko uredbe iz dokumenta COM(2021) 206 final, 2021/0106 (COD), v opombo pa številko, datum, naslov in sklic na UL navedene direktive v opombi.]; [Sprememba 137](e)omogoča interoperabilnost navedenih storitev in sistemov z drugimi elektronskimi sistemi, platformami ali okolji za namene sodelovanja v skladu z naslovom XIII;(ea) izvaja poslovno in tehnično preoblikovanje podatkov, da se omogoči izmenjava podatkov z unijskimi necarinskimi sistemi iz Priloge Ia prek carinskega sistema enotnega okenca EU za izmenjavo potrdil (v nadaljnjem besedilu: EU CSW-CERTEX); [Sprememba 138](eb) omogoča interoperabilnost z evropskim okoljem enotnega okenca za pomorski sektor za zagotavljanje in izpolnjevanje carinskih formalnosti, navedenih v Prilogi k Uredbi (EU) 2019/1239; [Sprememba 139](f) vključuje carinski sistem enotnega okenca Evropske unije za izmenjavo potrdil iz člena 4 Uredbe (EU) 2022/2399; [Sprememba 140](g)omogoča izmenjavo informacij s tretjimi državami;(h)omogoča carinsko spremljanje blaga in prispeva k izvrševanju druge zakonodaje, ki jo uporabljajo carinski organi. [Sprememba 141]2.Dejanja, ki jih osebe, Komisija, carinski organi, carinski organ EU ali drugi organi izvajajo v okviru funkcij iz odstavka 1, ostanejo akti navedenih oseb, Komisije, carinskih organov, carinskega organa EU ali drugih organov, tudi če so bila avtomatizirana.3.Komisija razvije, izvaja in vzdržuje EU vozlišče carinskih podatkov, vključno z objavo tehničnih specifikacij za obdelavo podatkov v njem, ter vzpostavi okvir za kakovost podatkov in javno kontaktno točko za nujne zahteve ali varnostne grožnje v zvezi s tem vozliščem. Carinski organ EU ga upravlja in vzdržuje. [Sprememba 142]4.Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 261 za spremembo funkcij iz odstavka 1, da se upoštevajo nove naloge, ki so bile organom iz člena 31 te uredbe dodeljene z zakonodajo Unije, ali za prilagoditev teh funkcij spreminjajočim se potrebam navedenih organov pri izvajanju carinske zakonodaje ali druge zakonodaje, ki jo uporabljajo carinski organi.5.Komisija z izvedbenimi akti določi:(a)tehnične zahteve za vzdrževanje in uporabo elektronskih sistemov, ki so jih države članice in Komisija razvile v skladu s členom 16(1) Uredbe (EU) št. 952/2013 in Uredbo (EU) 2022/2399 v zvezi z Uredbo (EU, Euratom) 2023/2841 ter Direktivo (EU) 2022/2555, vključno s smernicami, ki jih je izdala Agencija Evropske unije za kibernetsko varnost (ENISA); [Sprememba 143](b)delovni program za postopno opuščanje navedenih sistemov.Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 262(4).

Člen 29aPilotna faza EU vozlišča carinskih podatkov1. Komisija lahko pred datumom iz člena 265(3) vzpostavi pilotno fazo za uporabo EU vozlišča carinskih podatkov. Pilotna faza je prostovoljna in je namenjena preskušanju funkcionalnosti EU vozlišča carinskih podatkov.2. Komisija med načrtovanjem in organizacijo pilotne faze sodeluje s carinskim organom EU, carinskimi organi in drugimi organi ter ustreznimi deležniki.3. Za namene odstavka 1 Komisija sprejme izvedbene akte, v katerih določi:(a) tehnično ureditev za načrtovanje in organizacijo;(b) funkcionalnosti, ki jih je treba uporabiti in preskusiti;(c) natančno trajanje pilotne faze.Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 262(4). [Sprememba 144]

Člen 30Nacionalne aplikacije za uporabo podatkov iz EU vozlišča carinskih podatkov1.Države članice lahko razvijejo aplikacije, potrebnesi po najboljših močeh prizadevajo za razvoj aplikacij, potrebnih za povezavo z EU vozliščem carinskih podatkov za predložitev podatkov v EU vozlišče carinskih podatkov in obdelavo podatkov iz njega, če te aplikacije še ne obstajajo. [Sprememba 145]1a. Države članice zagotovijo, da so aplikacije iz odstavka 1 skladne z določbami Direktive (EU) 2022/2555 Evropskega parlamenta in SvetaDirektiva (EU) 2022/2555 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. decembra 2022 o ukrepih za visoko skupno raven kibernetske varnosti v Uniji, spremembi Uredbe (EU) št. 910/2014 in Direktive (EU) 2018/1972 ter razveljavitvi Direktive (EU) 2016/1148 (direktiva NIS 2) (UL L 333, 27.12.2022, str. 80)., zlasti v zvezi z ukrepi za obvladovanje tveganj za kibernetsko varnost. Države članice carinsko infrastrukturo vključijo v svojo nacionalno strategijo za kibernetsko varnost. [Sprememba 146]2.Države članice lahko od carinskega organa EU zahtevajo, da razvije aplikacije iz odstavka 1. V tem primeru navedene države članice financirajo razvoj.3.Kadar carinski organ EU razvije aplikacijo v skladu z odstavkom 2, jo da na voljo vsem državam članicam.

Člen 31Nameni obdelave osebnih in drugih podatkov v EU vozlišču carinskih podatkov in EU CSW-CERTEX [Sprememba 147]1.Osebe imajo lahko dostop do podatkov, vključno z osebnimi in poslovno občutljivimi podatki, ki so shranjeni ali drugače dostopni v EU vozlišču carinskih podatkov, ki jih je posredovala oseba ali so bili poslani v njenem imenu ali so bili naslovljeni nanjo ali so ji bili namenjeni. Tak dostop je mogoč izključno, da:(a)zadevna oseba izpolni svoje obveznosti poročanja v skladu s carinsko zakonodajo ali drugo zakonodajo, ki jo uporabljajo carinski organi, vključno z določitvijo odgovornosti katere koli osebe za dajatve, pristojbine in davke, ki jih je morda treba plačati v Uniji, ter(b)zadevna oseba dokaže skladnost s carinsko in drugo zakonodajo, ki jo uporabljajo carinski organi.2.Carinski organ lahko obdeluje podatke, vključno z osebnimi in poslovno občutljivimi podatki, ki so shranjeni ali kako drugače dostopni v EU vozlišču carinskih podatkov, izključno in v obsegu, ki je potreben za naslednje namene:(a)opravljanje nalog v zvezi z izvajanjem carinske zakonodaje ali druge zakonodaje, ki jo uporabljajo carinski organi, vključno z določitvijo odgovornosti katere koli osebe za dajatve, pristojbine in davke, ki jih je morda treba plačati v Uniji, ter preverjanjem skladnosti z navedeno zakonodajo;(b)opravljanje nalog v zvezi s kontrolami in obvladovanjem tveganja, kot je določeno v naslovu IV;(c)opravljanje nalog, potrebnih za sodelovanje pod pogoji iz naslova XIII.Za zagotovitev učinkovitosti carinskih kontrol lahko vsi nacionalni carinski organi prejmejo in obdelujejo podatke, ki nastanejo pri carinskih kontrolah, kadar je bilo odkrito neskladno blago. [Sprememba 148]3.Carinski organ EU lahko obdeluje podatke, vključno z osebnimi in poslovno občutljivimi podatki, ki so shranjeni ali kako drugače dostopni v EU vozlišču carinskih podatkov, izključno in v obsegu, ki je potreben za naslednje namene:(a)opravljanje nalog v zvezi z obvladovanjem tveganja na carinskem področju, kot je določeno v naslovu IV, poglavje 3;(b)opravljanje nalog, kot so določene v naslovu XII, poglavje 2;(c)opravljanje nalog, pomembnih za sodelovanje, kot je določeno v naslovu XIII.Brez poseganja v Direktivo (EU) 2016/943 in po datumu iz člena 265(4) carinski organi držav članic ali carinski organ EU na zahtevo dajo na voljo neosebne carinske podatke, ki so poslovno neobčutljivi. Gospodarski subjekti imajo možnost, da v deklaracijah zahtevajo, da se podatkovni elementi, kot so med drugim imena podjetij, naslovi, vrednost blaga, številka materiala in opis blaga, štejejo za poslovno občutljive. Če je takšen zahtevek vložen, carinski organi držav članic ali carinski organ EU ne upoštevajo zahtevka za objavo carinskih podatkov in teh podatkov ne dajo na voljo. [Sprememba 149]4.Komisija lahko obdeluje podatke, vključno z osebnimi in poslovno občutljivimi podatki, ki so shranjeni ali kako drugače dostopni v EU vozlišču carinskih podatkov, izključno in v obsegu, ki je potreben za naslednje namene:(a)opravljanje nalog v zvezi z obvladovanjem tveganja, kot je določeno v naslovu IV, poglavje 3;(b)opravljanje nalog v zvezi s tarifno uvrstitvijo blaga, njegovim poreklom in vrednostjo ter njegovim carinskim spremljanjem v skladu z naslovoma I in IX;(c)opravljanje nalog v zvezi z omejevalnimi ukrepi in kriznim upravljanjem v skladu z naslovom XI;(d)opravljanje nalog v zvezi s carinskim organom EU v skladu z naslovom XII;(e)opravljanje nalog, potrebnih za sodelovanje pod pogoji iz naslova XIII.(f)preverjanje in ocenjevanje uspešnosti carinske unije v skladu z naslovom XV, poglavje 1;(g)spremljanje izvajanja in zagotavljanje enotne uporabe carinske zakonodaje ali druge zakonodaje, ki jo uporabljajo carinski organi, vključno z določitvijo odgovornosti katere koli osebe za dajatve, pristojbine in davke, ki jih je morda treba plačati v Uniji;(h)priprava statističnih podatkov in drugih analiz v skladu z zakonodajo Unije, za kar so potrebni podatki v EU vozlišču carinskih podatkov.(ha) prispevanje k izvrševanju druge ustrezne zakonodaje Unije. [Sprememba 150]Komisija obdeluje podatke le v obsegu, ki je potreben in koristen za izpolnitev namenov iz tega odstavka. [Sprememba 151]5.Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF) lahko obdeluje podatke, vključno z osebnimi in poslovno občutljivimi podatki, ki so shranjeni ali kako drugače dostopni v EU vozlišču carinskih podatkov, izključno in v obsegu, ki je potreben za izvajanje njegovih dejavnosti v zvezi s carinskimi zadevami v skladu s členom 1 Uredbe (EU, Euratom) št. 883/2013 Evropskega parlamenta in Sveta in Uredbo Sveta (ES) št. 515/97, pod pogoji v zvezi z varstvom podatkov iz navedenih uredb.6.Evropsko javno tožilstvo (EJT) lahko na zahtevo dostopa do podatkov, vključno z osebnimi in poslovno občutljivimi podatki, ki so shranjeni ali kako drugače dostopni v EU vozlišču carinskih podatkov, izključno in v obsegu, ki je potreben za opravljanje njegovih nalog v skladu s členom 4 Uredbe Sveta (EU) 2017/1939Uredba Sveta (EU) 2017/1939 z dne 12. oktobra 2017 o izvajanju okrepljenega sodelovanja v zvezi z ustanovitvijo Evropskega javnega tožilstva (EJT) (UL L 283, 31.10.2017, str. 1)., če ravnanje, ki ga preiskuje EJT, zadeva carino, in pod pogoji, določenimi v izvedbenem aktu, sprejetem v skladu z odstavkom 14 tega člena, in jih obdeluje. [Sprememba 152]7.Davčni organi držav članic lahko obdelujejo podatke, vključno z osebnimi in poslovno občutljivimi podatki, ki so shranjeni ali kako drugače dostopni v EU vozlišču carinskih podatkov, izključno in v obsegu, ki je potreben za določitev odgovornosti katere koli osebe za dajatve, pristojbine in davke, ki jih je morda treba plačati v Uniji v zvezi z zadevnim blagom, in pod pogoji, določenimi v izvedbenem aktu, sprejetem v skladu z odstavkom 14 tega člena. [Sprememba 153]8.Pristojni organi, kot so opredeljeni v členu 3, točka 3, Uredbe (EU) 2017/625 Evropskega parlamenta in SvetaUredba (EU) 2017/625 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. marca 2017 o izvajanju uradnega nadzora in drugih uradnih dejavnosti, da se zagotovi uporaba zakonodaje o živilih in krmi, pravil o zdravju in dobrobiti živali ter zdravju rastlin in fitofarmacevtskih sredstvih, ter o spremembi uredb (ES) št. 999/2001, (ES) št. 396/2005, (ES) št. 1069/2009, (ES) št. 1107/2009, (EU) št. 1151/2012, (EU) št. 652/2014, (EU) 2016/429 in (EU) 2016/2031 Evropskega parlamenta in Sveta, uredb Sveta (ES) št. 1/2005 in (ES) št. 1099/2009 ter direktiv Sveta 98/58/ES, 1999/74/ES, 2007/43/ES, 2008/119/ES in 2008/120/ES ter razveljavitvi uredb (ES) št. 854/2004 in (ES) št. 882/2004 Evropskega parlamenta in Sveta, direktiv Sveta 89/608/EGS, 89/662/EGS, 90/425/EGS, 91/496/EGS, 96/23/ES, 96/93/ES in 97/78/ES ter sklepa Sveta 92/438/EGS (Uredba o uradnem nadzoru) (UL L 95, 7.4.2017, str. 1)., lahko dostopajo do podatkov, vključno z osebnimi in poslovno občutljivimi podatki, ki so shranjeni ali kako drugače dostopni v EU vozlišču carinskih podatkov, izključno in v obsegu, ki je potreben za izvrševanje zakonodaje Unije, ki ureja dajanje na trg ali varnost živil, krme in rastlin, ter za sodelovanje s carinskimi organi, da se čim bolj zmanjša tveganje vstopa neskladnih proizvodov v Unijo, in pod pogoji, določenimi v izvedbenem aktu, sprejetem v skladu z odstavkom 14 tega člena. [Sprememba 154]9.Organi za nadzor trga, ki jih imenujejo države članice v skladu s členom 10 Uredbe (EU) 2019/1020, lahko obdelujejo podatke, vključno z osebnimi in poslovno občutljivimi podatki, ki so shranjeni ali kako drugače dostopni v EU vozlišču carinskih podatkov, izključno in v obsegu, ki je potreben za izvrševanje zakonodaje Unije, ki ureja dajanje na trg ali varnost proizvodov, ter za sodelovanje s carinskimi organi, da se čim bolj zmanjša tveganje vstopa neskladnega blaga v Unijo, in pod pogoji, določenimi v izvedbenem aktu, sprejetem v skladu z odstavkom 14 tega člena. [Sprememba 155]10.Agencija Evropske unije za sodelovanje na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj (Europol) lahko na zahtevo dostopa do podatkov, vključno z osebnimi in poslovno občutljivimi podatki, ki so shranjeni ali kako drugače dostopni v EU vozlišču carinskih podatkov, izključno in v obsegu, ki je potreben za opravljanje njenih nalog v skladu s členom 4 Uredbe (EU) 2016/794 Evropskega parlamenta in Sveta, če te naloge zadevajo carinske zadeve in pod pogoji, določenimi v izvedbenem aktu, sprejetem v skladu z odstavkom 14 tega člena. [Sprememba 156]11.Drugi nacionalni organi in organi Unije, vključno z Evropsko agencijo za mejno in obalno stražo (Frontex), lahko obdelujejo neosebne podatke, ki so shranjeni ali kako drugače dostopni v EU vozlišču carinskih podatkov, pod pogoji, določenimi v izvedbenem aktu, sprejetem v skladu z odstavkom 14 tega člena: [Sprememba 157](a)opravljanje nalog v zvezi z izpolnjevanjem carinskih formalnosti;(b)opravljanje nalog, ki so tem organom zaupane z zakonodajo Unije;(c)opravljanje nalog, pomembnih za uspešnost dejavnosti obvladovanja tveganja na ravni Unije iz člena 52.12.Do datuma iz člena 265(3) lahko Komisija, OLAF, EJT in carinski organ EU, ko je ustanovljen, izključno za namene iz odstavkov 4, 5 in 6 obdelujejo podatke, vključno z osebnimi podatki, iz obstoječih elektronskih sistemov za izmenjavo informacij, ki jih je razvila Komisija v skladu z Uredbo (EU) št. 952/2013. [Sprememba 158]13.Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 261 za spremembo odstavkov 2 do 4, da se pojasnijo in dopolnijo v njih določeni nameni glede na spreminjajoče se potrebe pri izvajanju carinske zakonodaje ali druge zakonodaje.13a. Komisija je pri obdelavi osebnih podatkov v EU CSW-CERTEX skupni upravljavec v smislu člena 28(1) Uredbe (EU) 2018/1725, carinski organi in partnerski pristojni organi držav članic, pristojni za unijske necarinske formalnosti, navedene v Prilogi, pa so skupni upravljavci v smislu člena 26(1) Uredbe (EU) 2016/679. [Sprememba 159]14. Komisija z izvedbenimi akti določi pravila in načine za dostop do podatkov ali njihovo obdelavo, vključno z osebnimi in poslovno občutljivimi podatki, ki so shranjeni ali kako drugače dostopni v EU vozlišču carinskih podatkov, s strani organov iz odstavkov 6 do 11. Pri določanju teh pravil in načinov Komisija za vsak organ ali kategorijo organov:(a) oceni obstoječe zaščitne ukrepe, ki jih zadevni organ uporablja za zagotovitev, da se podatki obdelujejo v skladu z namenom;(b) zagotovi sorazmernost in nujnost obdelave glede na namen;(c) določi posebne kategorije podatkov, do katerih lahko organ dostopa ali jih obdeluje;(d) preuči, ali mora zadevni organ imenovati posebno kontaktno točko, osebo ali osebe ali zagotoviti dodatne zaščitne ukrepe;(e) oceni potrebo po omejitvi poznejše izmenjave podatkov;(f) določi pogoje in načine v zvezi z zahtevami za dostop do podatkov, vključno z osebnimi ali poslovno občutljivimi podatki, ter določi, kateri od skupnih upravljavcev bodo podelili dostop do EU vozlišča carinskih podatkov. [Sprememba 160]Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 262(4). [Sprememba 161]

Člen 32Osebni podatki v EU vozlišču carinskih podatkov1.Osebni podatki naslednjih kategorij posameznikov se lahko obdelujejo izključno v EU vozlišču carinskih podatkov in v obsegu, ki je potreben za namene iz člena 31:(a)posamezniki, na katere se nanašajo osebni podatki, ki so registrirani ali zaprosijo za registracijo kot gospodarski subjekti v skladu s členom 19;(b)posamezniki, na katere se nanašajo osebni podatki, ki so gospodarski subjekti in so občasno vključeni v dejavnosti, ki jih ureja carinska zakonodaja ali druga zakonodaja, ki jo uporabljajo carinski organi; [Sprememba 162](c)posamezniki, ki so gospodarski subjekti in katerih osebni podatki so navedeni v spremnih listinah iz člena 40 ali v kakršnih koli dodatnih dokazilih, potrebnih za izpolnjevanje obveznosti, ki jih nalaga carinska zakonodaja in druga zakonodaja, ki jo uporabljajo carinski organi; [Sprememba 163](d)posamezniki, ki so gospodarski subjekti in katerih osebni podatki so navedeni v podatkih, zbranih za namene obvladovanja tveganja v skladu s členom 50(3), točka (a); [Sprememba 164](e)pooblaščeno osebje carinskih organov, organov, ki niso carinski organi, ali katerega koli drugega ustreznega organa ali pooblaščenega telesa, katerih osebni podatki so potrebni za zagotovitev ustreznih kontrol in nadzora dostopa do informacij v EU vozlišču carinskih podatkov;(f)osebje ali pooblaščene tretje osebe, ki delajo v imenu Komisije, carinskega organa EU ali drugih organov Unije, pooblaščeni za dostop do EU vozlišča carinskih podatkov.2.V EU vozlišču carinskih podatkov se lahko v skladu s členom 31 obdelujejo naslednje kategorije osebnih podatkov:(a)osebni podatki v EU modelu carinskih podatkov iz člena 36;(b)osebni podatki, vključeni v podatke, zbrane za namene obvladovanja tveganja v skladu s členom 50(3), točka (a);(c)osebni podatki, potrebni za zagotovitev ustrezne identifikacije osebja, pooblaščenega za obdelavo podatkov v EU vozlišču carinskih podatkov, iz odstavka 1, točki (e) in (f).3.Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 261 za spremembo ali dopolnitev kategorij posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, ter kategorij osebnih podatkov iz odstavkov 1 in 2 tega člena, da bi upoštevali razvoj informacijske tehnologije in glede na napredek informacijske družbe.

Člen 33Obdobje hrambe osebnih podatkov v EU vozlišču carinskih podatkov1.Osebni podatki v EU vozlišču carinskih podatkov se lahko hranijo v okviru posebne storitve največ 10 let od datuma, ko se evidentirajo v storitvi. Primeri iz člena 48 ter preiskave, ki jih sprožijo OLAF, EJT ali organi držav članic, postopki za ugotavljanje kršitev, ki jih sproži Komisija, ter upravni in sodni postopki v zvezi z osebnimi podatki imajo odložilni učinek na obdobje hrambe navedenih podatkov.2.Po obdobju iz odstavka 1 se osebni podatki glede na okoliščine izbrišejo ali anonimizirajo.3. Komisija z izvedbenimi akti določi pravila za anonimizacijo osebnih podatkov po izteku obdobja hrambe. [Sprememba 165]

Člen 34Vloge in odgovornosti za osebne podatke, obdelane v EU vozlišču carinskih podatkov1.Carinski organi držav članic, Komisija in carinski organ EU se štejejo za skupne upravljavce za obdelavo osebnih podatkov v EU vozlišču carinskih podatkov za namene obvladovanja tveganja in sodelovanja iz člena 31(2), točki (b) in (c), člena 31(3), točki (a) in (c), ter člena 31(4), točki (a) in (e).2.Vsak carinski organ se šteje za upravljavca v zvezi z osebnimi podatki, ki jih obdeluje za namene iz člena 31(2), točka (a).3.Komisija se šteje za edinega upravljavca v zvezi z osebnimi podatki, ki jih obdeluje za namene iz člena 31(4), točke (c), (d) in (f) do (g).4.Do datuma iz člena 265(3) se Komisija, OLAF, EJT in carinski organ EU štejejo za edine upravljavce v zvezi z obdelavo podatkov iz člena 31(12).5.Skupni upravljavci iz odstavka 1:(a)sodelujejo pri pravočasni obdelavi zahtevkov posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, in pri lažjem uveljavljanju pravic posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki;(b)si medsebojno pomagajo pri zadevah, ki vključujejo prepoznavanje in obravnavanje kršitev varstva osebnih podatkov v zvezi s skupno obdelavo;(c)si izmenjujejo ustrezne informacije, potrebne za obveščanje posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, v skladu s poglavjem III, oddelek 2, Uredbe (EU) 2016/679, poglavjem III, oddelek 2, Uredbe (EU) 2018/1725 in poglavjem III Direktive (EU) 2016/680, kadar je to ustrezno;(d)zagotavljajo in ščitijo varnost, celovitost, dostopnost in zaupnost osebnih podatkov, ki se obdelujejo skupaj, v skladu s členom 32 Uredbe (EU) 2016/679, členom 33 Uredbe (EU) 2018/1725 in členom 25 Direktive (EU) 2016/680, kadar je to ustrezno.6.Komisija z izvedbenimi akti določi vloge posameznih skupnih upravljavcev in njihove odnose s posamezniki, na katere se nanašajo osebni podatki, v skladu s členom 26 Uredbe (EU) 2016/679 in členom 28 Uredbe (EU) 2018/1725. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 262(4).

Člen 35Omejitev pravic posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki1.Kadar bi uveljavljanje pravice posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, do dostopa in pravice do omejitve obdelave iz členov 15 in 18 Uredbe (EU) 2016/679 ter členov 17 in 20 Uredbe (EU) 2018/1725 ali obveščanje o kršitvi varstva podatkov iz člena 34(1) Uredbe (EU) 2016/679 in člena 35(1) Uredbe (EU) 2018/1725 ogrozila preiskavo, ki poteka v zvezi s fizično osebo na področju carine, izvajanje carinskih kontrol ali obvladovanje posebnega tveganja, ugotovljenega v zvezi s fizično osebo na področju carine, lahko carinski organi, carinski organ EU in Komisija v skladu s členom 23(1), točke (c), (e), (f) in (h), Uredbe (EU) 2016/679 oziroma Komisija in carinski organ EU v skladu s členom 25(1), točke (a), (c), (e) in (g), Uredbe (EU) 2018/1725 v celoti ali delno omejijo te pravice, če je omejitev nujna in sorazmerna.2.Carinski organi, Komisija in carinski organ EU ocenijo nujnost in sorazmernost omejitev iz odstavka 1 pred njihovo uporabo za vsak primer posebej, pri čemer upoštevajo morebitna tveganja za pravice in svoboščine posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki.3.Carinski organi, carinski organ EU ali Komisija, kadar delujejo kot upravljavec ali skupni upravljavec, se pri obdelavi osebnih podatkov, ki jih v okviru svojih nalog prejmejo od drugih organizacij, posvetujejo s temi organizacijami o morebitnih razlogih za uvedbo omejitev iz odstavka 1 ter o nujnosti in sorazmernosti takih omejitev pred uporabo omejitve iz odstavka 1.4.Kadar carinski organi, Komisija ali carinski organ EU v celoti ali delno omejijo pravice iz odstavka 1, sprejmejo naslednje ukrepe:(a)zadevnega posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, v odgovoru na zahtevo obvestijo o uporabljeni omejitvi in glavnih razlogih zanjo ter o možnosti vložitve pritožbe pri nacionalnih organih za varstvo podatkov ali Evropskem nadzorniku za varstvo podatkov ali uveljavljanja pravnega sredstva na nacionalnem sodišču ali Sodišču Evropske unije ter(b)evidentirajo razloge za omejitev, vključno z oceno nujnosti in sorazmernosti omejitve, ter razloge, zakaj bi zagotovitev dostopa ogrozila obvladovanje tveganja in carinske kontrole.Zagotavljanje informacij iz točke (a) prvega pododstavka se lahko preloži, opusti ali zavrne v skladu s členom 25(8) Uredbe (EU) 2018/1725 ali kadar bi zagotavljanje teh informacij škodovalo namenom omejitve.5.Carinski organi, Komisija ali carinski organ EU v obvestila o varstvu podatkov, objavljena na njihovem spletišču/intranetu, vključijo oddelek, ki posameznikom, na katere se nanašajo osebni podatki, zagotavlja splošne informacije o možnosti omejitve pravic posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki.6.Komisija z izvedbenimi akti določi zaščitne ukrepe za preprečevanje zlorabe in nezakonitega dostopa do osebnih podatkov, za katere uporabljajo ali bi se lahko uporabljale omejitve, ali njihovega posredovanja. Taki zaščitni ukrepi vključujejo opredelitev vlog, odgovornosti in postopkovnih korakov ter ustrezno spremljanje omejitev in redno pregledovanje njihove uporabe, ki se opravi vsaj vsakih šest mesecev. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 262(4).

Člen 36EU model carinskih podatkovNa Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 261 za dopolnitev te uredbe, da se določi podatke, ki se zahtevajo za uresničitev namenov iz člena 31(1) do (4). Navedene zahteve glede podatkov predstavljajo EU model carinskih podatkov.

Člen 37Tehnična sredstva za sodelovanje1.Komisija, carinski organ EU in carinski organi uporabljajo EU vozlišče carinskih podatkov pri izmenjavi z organi in organi Unije iz člena 31(6) do (9) in (11)v skladu s to uredbo. Komisija, carinski organ EU in carinski organi pri izmenjavi informacij z Europolom uporabljajo Europolovo mrežno aplikacijo za varno izmenjavo informacij (SIENA). [Sprememba 166]2.Za druge formalnosti in sisteme Unije, navedene v Prilogi k Uredbi (EU) 2022/2399, EU vozlišče carinskih podatkov zagotovi interoperabilnost s pomočjo okolja enotnega okenca EU za carino, vzpostavljenega z navedeno uredbo.3.Kadar organi, ki niso carinski organi ali, organi Unije ali organi iz tretjih držav, uporabljajo elektronska sredstva, vzpostavljena z zakonodajo Unije, uporabljena za doseganje ciljev zakonodaje Unije ali navedena v zakonodaji Unije, lahko sodelovanje poteka v obliki interoperabilnosti navedenih elektronskih sredstev z EU vozliščem carinskih podatkov. [Sprememba 167]4.Kadar organi, ki niso carinski organi, vključno z organi iz tretjih držav, ne uporabljajo elektronskih sredstev, vzpostavljenih z zakonodajo Unije, uporabljenih za doseganje ciljev zakonodaje Unije ali navedenih v zakonodaji Unije, lahko navedeni organi uporabljajo posebne storitve in sisteme EU vozlišča carinskih podatkov v skladu s členom 31. [Sprememba 168]5.Komisija z izvedbenimi akti sprejme pravila za tehnična podrobna pravila za interoperabilnost in povezljivost iz odstavkov 3 in 4. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 262(4).

Člen 38Izmenjava dodatnih informacij med carinskimi organi in gospodarskimi subjekti1.Carinski organi in gospodarski subjekti lahko, zlasti zaradi vzajemnega sodelovanja pri prepoznavanju tveganja in izogibanja temu, izmenjujejo informacije, ki jih carinska zakonodaja ne zahteva izrecno. Omenjena izmenjava lahko poteka na podlagi pisnega sporazuma in lahko vključuje dostop carinskih organov do elektronskih sistemov gospodarskih subjektov.2.Če se udeleženci ne dogovorijo drugače oziroma če veljavne določbe ne določajo drugače, so vse informacije, ki si jih udeleženci medsebojno izmenjujejo v okviru sodelovanja na podlagi odstavka 1, zaupne narave.

Člen 39Informacije, ki jih zagotovijo carinski organi1.Vsakdo lahko zahteva od carinskih organov informacije o izvajanju carinske zakonodaje. Carinski organi lahko zavrnejo tak zahtevek, če se ne nanaša na dejansko predvideno dejavnost v zvezi z mednarodno blagovno menjavo.2.Carinski organi vzdržujejo reden dialog z gospodarskimi subjekti in drugimi organi, vključenimi v mednarodno blagovno menjavo. Spodbujajo preglednost, tako da dajo carinsko zakonodajo, splošne upravne odločitve in obrazce za zahtevke prosto na razpolago, in sicer – kadar je to izvedljivo – brezplačno in z objavo na spletnih straneh.2a. S celovitim in uporabniku prijaznim digitalnim vmesnikom se tudi omogoči dostop do vseh informacij, povezanih z avtonomnimi ukrepi, vključno s tarifami, kvotami, sankcijami in embargi, da bi se povečala skladnost podjetij s temi ukrepi. S tem se tudi spodbuja večja skladnost med različnimi avtonomnimi ukrepi. [Sprememba 169]

Člen 40Informacije in spremne listine1.Pri zagotavljanju ali dajanju na voljo podatkov in informacij, ki se zahtevajo za določen carinski postopek, v katerega je blago dano ali se namerava dati, osebe zagotovijo ali dajo na voljo digitalne kopije morebitnih obstoječih izvirnih dokumentov v papirni obliki, ki so se uporabili za pridobitev navedenih podatkov in informacij.2.Do datuma iz člena 266(3), ko se vloži carinska deklaracija, so spremne listine, potrebne za uporabo določb, ki urejajo carinski postopek, za katerega je blago prijavljeno, v posesti deklaranta in na razpolago carinskim organom v trenutku vložitve.3.Za spremne listine za veljavne unijske necarinske formalnosti, navedene v Prilogi k Uredbi (EU) 2022/2399, se šteje, da so bile predložene ali dane na razpolago ali so v posesti deklaranta, če carinski organi lahko pridobijo potrebne podatke iz ustreznih unijskih necarinskih sistemov prek carinskega sistema enotnega okenca Evropske unije za izmenjavo potrdil v skladu s členom 10(1), točki (a) in (c), navedene uredbe.4.Spremne listine predložijo tudi osebe, kadar je to potrebno za obvladovanje tveganja na carinskem področju in carinske kontrole.5.Brez poseganja v drugo zakonodajo, ki jo uporabljajo carinski organi, lahko carinski organi pooblastijo gospodarske subjekte, da pripravijo spremne listine iz odstavka 3.6.Če ni drugače določeno za posebne dokumente, zadevna oseba zaradi kontrole s strani carinskih organov na kakršen koli način, ki je dostopen carinskim organom ali je zanje sprejemljiv, hrani dokumente in informacije najmanj tri leta. To obdobje traja:(a)od konca leta, v katerem se je blago sprostilo;(b)v primeru blaga, sproščenega v prosti promet brez dajatev ali po znižani stopnji uvozne dajatve zaradi njegove posebne rabe, od konca leta, v katerem blago ni več predmet carinskega nadzora;(c)v primeru blaga, danega v drug carinski postopek, ali blaga v začasni hrambi, od konca leta, v katerem je bil zadevni carinski postopek zaključen ali se je končala začasna hramba.7.Kadar se s carinsko kontrolo v zvezi s carinskim dolgom ugotovi, da je treba ustrezno vknjižbo popraviti in je bila zadevna oseba o tem obveščena, se dokumenti in informacije hranijo še tri leta po roku iz odstavka 6 tega člena, kar pa ne posega v določbe člena 182(4).8.Kadar je bila vložena pritožba ali je bil sprožen upravni oziroma sodni postopek, se dokumenti in informacije hranijo toliko časa, kot je določeno v odstavku 1, ali dokler pritožbeni postopek ali upravni oziroma sodni postopek ni končan, pri čemer se upošteva poznejši datum.

Naslov IIIaOKOLJE ENOTNEGA OKENCA EU ZA CARINO

Člen 40aVzpostavitev okolja enotnega okenca EU za carino1. Vzpostavi se okolje enotnega okenca EU za carino. Vključuje EU vozlišče carinskih podatkov iz člena 29 in unijske necarinske sisteme iz Priloge Ia.2. Komisija do datumov, določenih v Prilogi Ia, EU vozlišče carinskih podatkov poveže z unijskimi necarinskimi sistemi in omogoči izmenjavo informacij o unijskih necarinskih formalnostih, navedenih v Prilogi Ia.3. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 261 za spremembo Priloge Ia v zvezi z unijskimi necarinskimi formalnostmi, njihovimi zadevnimi unijskimi necarinskimi sistemi, kot so določeni v zakonodaji Unije, ki ni carinska zakonodaja, in datumom vzpostavitve medsebojnih povezav iz odstavka 2 tega člena.

Člen 40bDigitalno sodelovanje med vladami v zvezi z unijskimi necarinskimi formalnostmi1. EU CSW-CERTEX za vsako unijsko necarinsko formalnost, navedeno v Prilogi Ia, omogoča izmenjavo informacij med EU vozliščem carinskih podatkov in ustreznimi unijskimi necarinskimi sistemi, in sicer za naslednje namene:(a) dajanje ustreznih podatkov na voljo carinskim organom, da se jim omogoči potrebno preverjanje teh formalnosti v skladu s to uredbo na avtomatiziran način;(b) dajanje ustreznih podatkov na voljo partnerskim pristojnim organom, da se jim omogoči upravljanje količine dovoljenega blaga v unijskih necarinskih sistemih na podlagi blaga, prijavljenega carinskim organom in sproščenega s strani teh organov;(c) olajševanje in podpiranje integracije postopkov med carinskimi organi in partnerskimi pristojnimi organi za popolnoma avtomatizirano izpolnjevanje formalnosti, potrebnih za dajanje blaga v carinski postopek ali za njegov ponovni izvoz, ter sodelovanje pri usklajevanju kontrol v skladu s členom 43(3) te uredbe;(d) omogočanje kakršnega koli drugega avtomatiziranega prenosa podatkov med carinskimi in ustreznimi partnerskimi pristojnimi organi, ki je potreben v skladu z zakonodajo Unije o vzpostavitvi unijskih necarinskih formalnosti, brez poseganja v nacionalno uporabo teh podatkov.2. Za vsako unijsko necarinsko formalnost, navedeno v Prilogi Ia, EU CSW-CERTEX zagotavlja naslednje funkcionalnosti:(a) uskladitev carinske in necarinske terminologije, kadar je mogoče, in opredelitev carinskega postopka ali ponovnega izvoza, za katerega se lahko uporabi spremna listina na podlagi upravne odločbe partnerskega pristojnega organa, navedene v spremni listini, ter(b) pretvorbo oblike podatkov, potrebnih za izpolnitev ustreznih unijskih necarinskih formalnosti, kadar je to potrebno, v obliko podatkov, združljivo s carinsko deklaracijo ali deklaracijo za ponovni izvoz, in obratno, ne da bi se spremenila vsebina podatkov.3. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 261 za dopolnitev te uredbe z določitvijo podatkovnih elementov, ki se izmenjujejo prek EU CSW-CERTEX v skladu z odstavkom 1 tega člena.

Člen 40cDigitalno sodelovanje med podjetji in vladami v zvezi z unijskimi necarinskimi formalnostmi1. Komisija sprejme izvedbene akte, v katerih določi, katere unijske necarinske formalnosti, navedene v Prilogi Ia, izpolnjujejo naslednja merila:(a) obstaja določeno prekrivanje med podatki, ki jih je treba predložiti carinskim organom, in podatki, ki jih je treba vključiti v necarinske spremne listine, potrebne za izpolnitev unijskih necarinskih formalnosti, navedenih v Prilogi Ia;(b) število necarinskih spremnih listin, izdanih v Uniji za določeno formalnost, ni zanemarljivo;(c) ustrezen unijski necarinski sistem iz Priloge Ia lahko identificira gospodarske subjekte z njihovo številko EORI;(d) veljavna zakonodaja Unije, ki ni carinska zakonodaja, omogoča izpolnjevanje določene formalnosti prek EU vozlišča carinskih podatkov v skladu s členom 11.2. Kadar se ugotovi, da unijska necarinska formalnost izpolnjuje merila iz odstavka 1, lahko gospodarski subjekti v EU vozlišču carinskih podatkov skupaj predložijo sestavljen nabor podatkov, ki vsebuje vse ustrezne informacije, potrebne za izpolnitev veljavnih carinskih formalnosti in unijskih necarinskih formalnosti.3. Šteje se, da je sestavljeni nabor podatkov iz odstavka 2 predložitev podatkov, ki jih zahtevajo partnerski pristojni organi za unijske necarinske formalnosti, navedene v Prilogi Ia.

Člen 40dUporaba številk EORI s strani partnerskih pristojnih organovPartnerski pristojni organi imajo pri opravljanju svojih nalog dostop do številk EORI za potrjevanje ustreznih podatkov o gospodarskih subjektih.

Člen 40eNacionalni koordinatorji za okolje enotnega okenca EU za carinoVsaka država članica imenuje nacionalnega koordinatorja za okolje enotnega okenca EU za carino. Nacionalni koordinator v podporo izvajanju te uredbe opravlja naslednje naloge:(a) deluje kot nacionalna kontaktna točka za Komisijo za vse zadeve v zvezi z izvajanjem okolja enotnega okenca EU za carino ter(b) na nacionalni ravni spodbuja in podpira sodelovanje med carinskimi in nacionalnimi partnerskimi pristojnimi organi.

Člen 40fSpremljanje in poročanje1. Komisija redno spremlja delovanje okolja enotnega okenca EU za carino, pri čemer med drugim upošteva informacije, ki so pomembne za namene spremljanja in jih predložijo države članice.2. Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu do 31. decembra 2027 in nato vsako leto predloži poročilo o izvajanju te uredbe. To poročilo vključuje pregled unijskih necarinskih formalnosti, vključenih v zakonodajo Unije, in zakonodajne predloge Komisije.3. Poročilo iz odstavka 2, ki se pripravi do 31. decembra 2027 in nato vsaka tri leta, vključuje tudi informacije o spremljanju in ocenjevanju, opravljenem v skladu z odstavkom 1 oziroma odstavkom 2, vključno z učinkom na gospodarske subjekte ter zlasti mala in srednja podjetja. [Sprememba 170]

Naslov IVCARINSKI NADZOR, CARINSKE KONTROLE IN OBVLADOVANJE TVEGANJAPoglavje 1Carinski nadzor

Člen 41Carinski nadzor1.Blago, ki bo vneseno na carinsko območje Unije ali izneseno z njega, je pod carinskim nadzorom in je lahko predmet carinskih kontrol.2.Blago, vneseno na carinsko območje Unije, ostane pod takim nadzorom, dokler je to potrebno za določitev njegovega carinskega statusa. [Sprememba 171]3.Neunijsko blago ostane pod carinskim nadzorom, dokler se njegov carinski status ne spremeni ali se blago ne iznese s carinskega območja Unije ali uniči.4.Ob vstopu na carinsko območje Unije je unijsko blago predmet carinskega nadzora, dokler se ne potrdi njegov carinski status, razen če je dano v postopek posebne rabe.5.Unijsko blago, dano v postopek posebne rabe, je predmet carinskega nadzora v naslednjih primerih:(a)kadar je blago primerno za večkratno uporabo, še največ dve leti po dnevu njegove prve uporabe za namene, določene za uporabo oprostitve dajatve ali znižane stopnje dajatve;(b)dokler ni blago uporabljeno za namene, določene za uporabo oprostitve dajatve ali znižane stopnje dajatve;(c)dokler ni blago izneseno s carinskega območja Unije, uničeno ali odstopljeno državi;(d)dokler ni blago uporabljeno za namene, ki niso določeni za uporabo oprostitve dajatve ali znižane stopnje dajatve in je bila veljavna uvozna dajatev plačana.6.Unijsko blago, ki je bilo sproščeno v izvoz ali dano v postopek pasivnega oplemenitenja, je predmet carinskega nadzora, dokler se ne iznese s carinskega območja Unije, se ne odstopi državi ali uniči ali dokler se carinska deklaracija ali ustrezni podatki o izvozu ne izrečejo za neveljavne.7.Unijsko blago, ki je dano v notranji tranzit, je predmet carinskega nadzora, dokler ne prispe na namembni kraj na carinskem območju Unije.8.Imetnik blaga pod carinskim nadzorom lahko z dovoljenjem carinskih organov kadar koli pregleda blago ali odvzame vzorce, predvsem z namenom, da določi njegovo tarifno uvrstitev, carinsko vrednost ali carinski status.

Člen 42Pristojni carinski uradi1.Razen če druga zakonodaja, ki jo uporabljajo carinski organi, ne določa drugače, države članice določijo lokacijo in pristojnost svojih carinskih uradov.2.Države članice zagotovijo, da so uradne ure teh uradov razumne in primerne ter upoštevajo naravo prometa in blaga ter carinske postopke, v katere bo blago dano, tako da mednarodni promet ni ne oviran ne moten.3.Carinski urad, pristojen za nadzor dajanja blaga v carinski postopek, je carinski urad, ki je pristojen za kraj, kjer ima uvoznik ali izvoznik sedež.Z odstopanjem od prvega pododstavka je carinski urad, pristojen za nadzor dajanja blaga v carinski postopek v zvezi z uvozniki in izvozniki, ki niso zaupanja vredni in preverjeni gospodarski subjekti, ter domnevnimi uvozniki, carinski urad, ki je pristojen za kraj, kjer je bila ali bi bila vložena carinska deklaracija v skladu s členom 63(4), če ne bi bilo spremembe v zvezi z načinom zagotavljanja informacij iz člena 63(2).4.Carinski urad, pristojen za kraj sedeža zaupanja vrednega in preverjenega gospodarskega subjekta ali domnevnega uvoznika:(a)nadzoruje dajanje blaga v zadevni carinski postopek;(b)opravi carinske kontrole za preverjanje predloženih informacij in po potrebi zahteva dodatne spremne listine;(c)kadar je to upravičeno, zaprosi carinski urad, pristojen za kraj odpreme ali končni namembni kraj blaga, da opravi carinsko kontrolo;(d)kadar obstaja tveganje, zaradi katerega je treba ukrepati takoj, ko blago prispe na carinsko območje Unije ali preden zapusti carinsko območje Unije, zaprosi carinski urad, pristojen za kraj, kjer blago vstopi ali izstopi, da opravi carinske kontrole;(e)opravi carinske formalnosti za izterjavo zneska uvozne ali izvozne dajatve, ki ustreza carinskemu dolgu.5.Carinski urad, pristojen za kraj odpreme ali končni namembni kraj blaga ali, v skladu z odstavkom 4, točka (d), za kraj, kjer blago vstopi na carinsko območje Unije ali izstopi z njega, opravi carinske kontrole, za katere zaprosi carinski urad, pristojen za kraj sedeža uvoznika, in temu carinskemu uradu predloži rezultate teh kontrol, brez poseganja v lastne kontrole v zvezi z blagom, ki se vnese na carinsko območje Unije ali iznese z njega.6.Pristojni carinski uradi imajo dostop do informacij, potrebnih za zagotovitev pravilne uporabe zakonodaje.7.Komisija z izvedbenimi akti določi postopkovna pravila za določitev pristojnih carinskih uradov, ki niso carinski urad iz odstavka 3, vključno s carinskimi uradi vstopa in carinskimi uradi izstopa, ter postopkovna pravila za sodelovanje med carinskimi uradi iz odstavka 5. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 262(4).

Poglavje 2Carinske kontrole

Člen 43Carinske kontrole1.Brez poseganja v določbe poglavja 3 tega naslova lahko carinski organi opravijo vse carinske kontrole, za katere menijo, da so potrebne, vključno z naključnimi kontrolami.2.Carinske kontrole lahko vključujejo zlasti pregledovanje blaga, odvzem vzorcev, preverjanje pristnosti, celovitosti, točnosti in popolnosti podatkov, ki jih predloži katera koli oseba, in obstoja, pristnosti, točnosti in veljavnosti dokumentov, pregledovanje vknjižb, trgovinskih evidenc in virov podatkov gospodarskih subjektov, pregledovanje prevoznih sredstev, pregledovanje prtljage ter drugega blaga, ki ga potniki nosijo s seboj ali na sebi, ter opravljanje uradnih poizvedb in podobna dejanja. Carinske kontrole po potrebi vključujejo obdelavo elektronskih podatkov, vključno z virom podatkov, posredovanih v EU vozlišče carinskih podatkov.3.Kadar kontrolo, ki se nanaša na isto blago in ki ni carinska kontrola, izvajajo drugi organi, si carinski organi v tesnem sodelovanju s temi drugimi organi prizadevajo za izvajanje takšnih kontrol, istočasno in na istem mestu kot carinske kontrole, kadar koli je to mogoče (vse na enem mestu), pri čemer imajo carinski organi usklajevalno vlogo.

Člen 44Preverjanje predloženih podatkov1.Carinski organi lahko zaradi preverjanja točnosti podatkov, ki jih carinskim organom predložijo osebe:(a)pregledajo podatke in spremne listine, vključno z dostopom do virov podatkov, ki jih hranijo gospodarski subjekti ali jih v njihovem imenu hranijo ponudniki storitev;(b)zahtevajo predložitev drugih dokumentov ali podatkov, vključno s podatki, ki jih hranijo gospodarski subjekti ali jih v njihovem imenu hranijo ponudniki storitev;(c)zahtevajo dostop do elektronskih evidenc osebe;(d)pregledajo blago;(e)odvzamejo vzorce blaga zaradi analize ali podrobnejšega pregleda blaga.2.Carinski organi lahko kadar koli zahtevajo raztovarjanje ali razpakiranje blaga, da ga pregledajo, odvzamejo vzorce ali pregledajo prevozno sredstvo, ki blago prevaža.3.Komisija z izvedbenimi akti določi ukrepe za preverjanje informacij iz odstavka 1. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 262(4).

Člen 45Pregled in vzorčenje blaga1.Prevoz blaga do kraja pregleda blaga in odvzema vzorcev ter manipulacijo, potrebno zaradi takšnega pregleda ali odvzema vzorcev, opravi uvoznik, izvoznik ali prevoznik ali se opravita na njihovo odgovornost. Nastale stroške nosi uvoznik ali izvoznik.2.Uvoznik, izvoznik ali prevoznik ali njihov zastopnik ima pravico prisostvovati pregledu blaga in odvzemu vzorcev. Kadar imajo carinski organi utemeljen razlog za takšno ravnanje, lahko zahtevajo, da uvoznik, izvoznik ali prevoznik ali njihov zastopnik prisostvuje pregledu blaga ali odvzemu vzorcev ali da jim deklarant zagotovi pomoč, ki je potrebna za lažje izvajanje takšnega pregleda ali odvzema vzorcev.3.Pod pogojem, da se vzorci odvzamejo v skladu z veljavnimi določbami, carinskim organom ni treba plačati nobenega nadomestila v zvezi s tem, vendar nosijo stroške svoje analize ali pregleda.4.Kadar se pregleda samo del blaga ali se odvzamejo vzorci, se šteje, da rezultati delnega pregleda, analize ali pregleda vzorcev veljajo za vse blago v isti pošiljki.Vendar lahko uvoznik ali izvoznik zahteva dodatni pregled ali vzorčenje blaga, če meni, da rezultati delnega pregleda, analize ali pregleda odvzetih vzorcev niso veljavni za preostalo zadevno blago. Zahtevi se ugodi pod pogojem, da blago še ni sproščeno ali, če je že sproščeno, da uvoznik ali izvoznik dokaže, da se ni v ničemer spremenilo.5.Komisija z izvedbenimi akti določi ukrepe o pregledu in vzorčenju blaga iz tega člena. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 262(4).

Člen 46Rezultati preverjanja1.Rezultati preverjanja podatkov, ki jih predloži uvoznik, izvoznik ali prevoznik, so podlaga za uporabo določb, ki urejajo carinski postopek, v katerega je dano blago.2.Kadar se pridobljeni podatki ne preverijo, se odstavek 1 uporabi na podlagi podatkov, ki jih zagotovi uvoznik ali izvoznik.3.Rezultati preverjanja carinskih organov imajo enako dokazno moč na celotnem carinskem območju Unije.4.Komisija z izvedbenimi akti določi ukrepe o rezultatih preverjanja iz tega člena. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 262(4).

Člen 47Ukrepi za identifikacijo1.Carinski organi ali, kadar je to primerno, gospodarski subjekti, ki so jih carinski organi za to pooblastili, sprejmejo potrebne ukrepe za identifikacijo blaga, kadar se identifikacija zahteva zaradi izpolnjevanja pravil, ki urejajo zadevni carinski postopek, v katerega naj bi bilo blago dano.Navedeni ukrepi za identifikacijo imajo enak pravni učinek na celotnem carinskem območju Unije.2.Sredstva za identifikacijo, pritrjena na blago, embalažo ali prevozno sredstvo, odstranijo ali uničijo samo carinski organi ali druge osebe, kadar jih carinski organi za to pooblastijo, razen kadar sta zaradi nepredvidljivih okoliščin ali višje sile njihova odstranitev ali uničenje nujna za zaščito blaga ali prevoznega sredstva.3.Komisija z izvedbenimi akti določi, kateri ukrepi so ukrepi za prepoznavanje iz tega člena. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 262(4).

Člen 48Kontrole po sprostitvi blaga1.Za namene carinskih kontrol lahko carinski organi po sprostitvi blaga:(a)preverijo točnost in popolnost predloženih podatkov ter obstoj, pristnost, točnost in veljavnost vseh spremnih listin;(b)pregledajo vknjižbe gospodarskega subjekta in druge evidence, povezane z operacijami v zvezi z zadevnim blagom in predhodnimi ali poznejšimi trgovinskimi posli, ki vključujejo navedeno blago;(c)pregledajo takšno blago in odvzamejo vzorce, če je to še mogoče storiti;(d)dostopajo do sistemov subjektov, da preverijo skladnost z obveznostjo zagotavljanja ali dajanja podatkov na voljo EU vozlišču carinskih podatkov.2.Takšne kontrole se lahko izvajajo v poslovnih prostorih uvoznika ali izvoznika ali imetnika blaga, v poslovnih prostorih katerih koli drugih oseb, ki so poslovno neposredno ali posredno udeležene v navedenih operacijah, ter katerih koli drugih oseb, ki imajo zaradi poslovnih razlogov navedene dokumente in podatke.3.Komisija z izvedbenimi akti določi ukrepe, ki se uporabljajo za kontrole iz odstavka 1, tudi v primerih, ko operacije potekajo v več kot eni državi članici, ter za uporabo revizij in drugih ustreznih metodologij v okviru takih kontrol. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s členom 262(4).

Člen 49Poleti in potovanje po morju znotraj Unije1.Carinske kontrole ali formalnosti se za ročno in oddano prtljago oseb, ki so na letu znotraj Unije ali potujejo po morju znotraj Unije, opravljajo samo, kadar so take kontrole ali formalnosti predvidene v carinski zakonodaji.2.Odstavek 1 se uporablja brez poseganja v:(a)varnost in varstvo;(b)kontrole, povezane z drugo zakonodajo, ki jo uporabljajo carinski organi.3.Komisija z izvedbenimi akti določi pristanišča ali letališča, v katerih se carinske kontrole in formalnosti opravljajo za:(a)ročno in oddano prtljago oseb:(i)na zrakoplovu, ki leti z letališča izven Unije in po postanku na letališču Unije nadaljuje pot na drugo letališče Unije;(ii)na zrakoplovu, ki ima pred nadaljevanjem poti na letališče izven Unije postanek na letališču Unije;(iii)ki uporabljajo pomorske storitve, ki jih opravlja isto plovilo in vključujejo zaporedne etape, pri čemer to plovilo izpluje iz pristanišča izven Unije, ima v takem pristanišču postanek ali v njem pristane;(iv)na krovu plovil za prosti čas in turističnih ali poslovnih zrakoplovov;(b)ročno in oddano prtljago:(i)ki prispe na letališče Unije z zrakoplovom, ki prileti z letališča izven Unije, in se na tem letališču Unije prenese na drug zrakoplov, ki nadaljuje let znotraj Unije;(ii)naloženo na letališču Unije na zrakoplov, ki nadaljuje let znotraj Unije, da se na drugem letališču Unije prenese na zrakoplov, ki nadaljuje pot na letališče izven Unije.Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 262(4).

Poglavje 3Obvladovanje tveganja na carinskem področju

Člen 50Splošna načela1.Carinski organi na podlagi obvladovanja tveganja in predvsem avtomatizirane analize tveganja določijo, ali bodo blago, gospodarski subjekti in dobavne verige predmet carinskih kontrol ali drugih blažilnih ukrepov, in če bodo, kje in kdaj se bodo navedene kontrole in drugi blažilni ukrepi izvajali.2.Komisija, carinski organ EU in carinski organi uporabljajo obvladovanje tveganja na carinskem področju za razlikovanje med stopnjami vseh tveganj, povezanih z blagom, gospodarskimi subjekti in dobavnimi verigami v skladu z določbami tega poglavja.3.Obvladovanje tveganja na carinskem področju vključuje vsaj naslednje dejavnosti, ki so po potrebi organizirane periodično:(a)zbiranje, obdelava, izmenjava in analiza ustreznih podatkov, ki so na voljo v EU vozlišču carinskih podatkov in iz drugih virov, vključno z ustreznimi podatki pristojnih organov, ki niso carinski organi; [Sprememba 172](b)opredeljevanje, analiza, ocenjevanje ali napovedovanje tveganj, tudi na podlagi statističnih metod in metod napovedovanja ter naključnih kontrol;(c)razvoj potrebnih ukrepov za obvladovanje tveganj, vključno z določitvijo skupnih prednostnih kontrolnih območij, skupnih meril in standardov tveganja ter strategij nadzora;(d)predpisovanje in sprejemanje ukrepov, vključno z izbiro ustreznih blažilnih ukrepov in carinskih kontrol;(e)zbiranje povratnih informacij o izvajanju dejavnosti obvladovanja tveganja in kontrol;(f)spremljanje in pregledovanje dejavnosti obvladovanja tveganja in kontrol z namenom njihovega izboljšanja.4.Blažilni ukrepi lahko vključujejo naslednje:(a)navodila prevozniku ali izvozniku, da se blago ne sme natovoriti ali prevažati;(b)zahtevanje dodatnih informacij ali ukrepov;(c)opredelitev razmer, v katerih bi bilo primerno ukrepanje drugega carinskega organa;(d)priporočanje najprimernejšega kraja in ukrepov za izvajanje kontrole;(e)določitev poti, po kateri se blago iznese s carinskega območja Unije, in rok, ki ga je treba pri tem spoštovati.4a. Carinski organi pri sprejemanju odločitev v zvezi z obvladovanjem tveganja na carinskem področju iz odstavka 2 upoštevajo morebitno neskladnost uvoznika, izvoznika ali domnevnega uvoznika z drugo zakonodajo, ki jo uporabljajo carinski organi in je del nacionalnega prava, o kateri so carinske organe obvestili pristojni organi. Ta neskladnost se upošteva pri določitvi profila tveganja zadevnega uvoznika, izvoznika ali domnevnega uvoznika. [Sprememba 173]

Člen 51Vloge in odgovornosti1.Komisija lahko določi skupna prednostna kontrolna območja ter skupna merila in po potrebi standarde tveganja za vse vrste tveganj, ki med drugim vključujejo tveganja, povezana s finančnimi interesi. [Sprememba 174]2.Brez poseganja v odstavek 6, točka (f), tega člena in člen 43 lahko Komisija opredeli posebna področja na področju druge zakonodaje, ki jo uporabljajo carinski organi, ki zahtevajo prednostno obravnavo za obvladovanje tveganja na carinskem področju in carinske kontrole.3.Komisija lahko:(a)carinskemu organu EU zagotovi usmeritve politike v zvezi s projekti za obvladovanje tveganja in strategijami nadzora;(b)od carinskega organa EU zahteva, da redno ali ad hoc oceni izvajanje vseh dejavnosti obvladovanja tveganja;(c)od carinskega organa EU zahteva, da pripravi strategijo nadzora za vsa tveganja in izvede ocene ogroženosti.4.Za namene iz odstavkov 1 do 3 lahko Komisija zbira, obdeluje in analizira podatke, ki so na voljo v EU vozlišču carinskih podatkov in iz drugih virov, tudi od organov, ki niso carinski organi.5.Carinski organ EU izvaja dejavnosti obvladovanja tveganja na ravni Unije na podlagi usmeritev carinske politike iz odstavka 3, točka (a), in prednostnih nalog iz odstavka 2. Carinski organ EU:(a)zbira, obdeluje in analizira podatke, ki so na voljo v EU vozlišču carinskih podatkov in iz drugih virov, tudi od organov, ki niso carinski organi;(b)pomaga Komisiji pri opredelitvi skupnih prednostnih kontrolnih območij ter skupnih meril in standardov tveganja na podlagi operativnega znanja in tehničnega strokovnega znanja na področju obvladovanja tveganja;(c)na zahtevo v skladu z odstavkom 3 razvije strategije nadzora, po potrebi skupaj z organi, ki niso carinski organi, in izvaja ocene ogroženosti;(d)izmenjuje ustrezne podatke s carinskimi organi in drugimi organi za namene iz tega naslova, po možnosti prek EU vozlišča carinskih podatkov, v skladu s členom 53;(e)razvije in izvaja skupno analizo tveganja, da ustvari opozorila za tveganje in rezultate analize tveganja ter po potrebi carinskim organom izda priporočila glede kontrole in druge ustrezne blažilne ukrepe, tudi za uporabo skupnih prednostnih kontrolnih območij ter skupnih meril in standardov tveganja, ki jih je določila Komisija, ter za obvladovanje kriznih razmer;(f)obvesti urad OLAF, kadar odkrije ali sumi primere goljufije, in mu zagotovi vse potrebne informacije v zvezi s temi primeri. Obvesti se tudi Europol, in sicer v okviru njegovih pooblastil. [Sprememba 175]5a. Carinski organ EU lahko Europol pozove, naj v okviru svojih pooblastil prispeva k analizi tveganja iz odstavka 5, točka (e), za vzpostavitev skupnih prednostnih kontrolnih območij ter skupnih meril in standardov tveganja. [Sprememba 176]6.Carinski organi na podlagi podatkov, ki so na voljo v EU vozlišču carinskih podatkov in iz drugih virov:(a)zbirajo, obdelujejo in analizirajo podatke, ki so na voljo v EU vozlišču carinskih podatkov in iz drugih virov, tudi od organov, ki niso carinski organi;(b)izvajajo nacionalne dejavnosti obvladovanja tveganja, vključno z analizo tveganja, sodelovanjem in izmenjavo informacij o obvladovanju tveganja z ustreznimi nacionalnimi organi, ter sprejemajo blažilne ukrepe;(c)izvajajo nacionalne postopke, potrebne za izvajanje skupnih meril in standardov tveganja ter skupnih prednostnih kontrolnih območij;(d)izvajajo opozorila za tveganje, rezultate analize tveganja in priporočila glede kontrole, ki jih pripravi carinski organ EU;(e)izdajajo priporočila carinskim organom drugih držav članic glede kontrole in drugih ustreznih blažilnih ukrepov;(f)sprejemajo odločbe o kontroli;(g)izvajajo kontrole v skladu s poglavjem 2 tega naslova ter vsemi veljavnimi skupnimi merili in standardi tveganja;(h)v primeru, da priporočilo glede kontrole ni bilo izvedeno, predložijo utemeljitev carinskemu organu EU.7.Carinski organ EU vsako četrtletje in po potrebi ali na zahtevo Komisije priložnostno obvesti Komisijo o svojih dejavnostih obvladovanja tveganja in njihovih rezultatih. V zvezi s tem Komisiji zagotovi vse potrebne informacije.8.Do datuma iz člena 265(1) lahko Komisija opravlja naloge obvladovanja tveganja carinskega organa EU iz tega člena.8a. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 261 za dopolnitev te uredbe z določitvijo, katere informacije mora vsebovati utemeljitev neizvedbe kontrole iz odstavka 6, točka (h). [Sprememba 177]

Člen 52Skupna merila in standardi tveganja1.Skupna merila in standardi tveganja vključujejo vse navedeno:(a)opis tveganj;(b)dejavnike ali kazalnike tveganja, ki naj se uporabljajo za izbor blaga ali gospodarskih subjektov za carinske kontrole;(c)vrsto carinskih kontrol, ki naj jih izvajajo carinski organi; in(d)uporabo analize tveganja in blažilnih ukrepov v dobavni verigi, vključno z zahtevami po informacijah ali ukrepih in navodili, da se blago ne sme natovoriti ali prevažati;(e)trajanje uporabe carinskih kontrol iz točke (c).2.Pri določanju skupnih meril in standardov tveganja se upošteva vse navedeno:(a)sorazmernost glede na tveganje;(b)nujnost potrebnega izvajanja kontrol;(c)razumno pričakovan učinek na trgovinske tokove in na vire posameznih držav članic, povezane s kontrolo.

Člen 53Informacije, pomembne za obvladovanje tveganja in kontrole1.Vse informacije o tveganju, opozorila za tveganje, rezultati analize tveganja, priporočila glede kontrole, odločbe o kontroli in rezultati kontrole se evidentirajo v operativnem postopku, na katerega se nanašajo, in v EU vozlišču carinskih podatkov, ne glede na to, ali so temeljili na nacionalni ali skupni analizi tveganja ali pa na naključnem izboru. Carinski organi si izmenjujejo informacije o tveganju med seboj, s carinskim organom EU in, Komisijo in Europolom, v okviru njegovih pooblastil. [Sprememba 178]2.Carinski organi, carinski organ EU in Komisija imajo pravico do obdelave elementov iz odstavka 1 tega člena v skladu s svojimi vlogami in odgovornostmi iz členov 51 in 54.3.Carinski organ EU uporablja EU vozlišče carinskih podatkov, kadar je to mogoče, za zajetje vseh drugih virov podatkov, dokumentov ali informacij, ki jih carinski organ EU, Komisija ali carinski organ opredelijo kot pomembne za obvladovanje tveganja, ali za vzpostavitev interoperabilnosti z njimi.4.Do datuma iz člena 265(1) Komisija opravlja naloge carinskega organa EU iz tega člena.

Člen 54Ocena obvladovanja tveganja na carinskem področju1.Komisija v sodelovanju s carinskim organom EU in carinskimi organi vsaj enkrat vsaki dve letina leto oceni izvajanje obvladovanja tveganja, da bi stalno izboljševala svojo operativno in strateško uspešnost in učinkovitost;, ter vsako oceno objavi. Poleg tega lahko Komisija redno organizira dejavnosti ocenjevanja, ki jih je treba izvesti, kadar meni, da je to potrebno. [Sprememba 179]2.V ta namen carinski organ EU zbira in analizira ustrezne informacije ter izvaja vse potrebne dejavnosti. Carinski organ EU lahko v zvezi s tem zahteva redna ali ad hoc poročila od ene ali več držav članic.3.Komisija lahko v ta namen ter za namene izpolnjevanja svoje vloge in odgovornosti iz tega naslova obdela vse ustrezne informacije, ki so na voljo prek EU vozlišča carinskih podatkov, ter lahko od carinskega organa EU in nacionalnih organov zahteva dodatne informacije.4.Komisija pri določanju skupnih meril tveganja in skupnih prednostnih kontrolnih območij po potrebi upošteva ocene, opravljene v skladu s tem členom.

Člen 55Podelitev izvedbenih pooblastil1.Komisija z izvedbenimi akti sprejme ukrepe za zagotovitev usklajene uporabe carinskih kontrol in obvladovanja tveganja, vključno z izmenjavo informacij, določitvijo skupnih meril in standardov tveganja ter skupnih prednostnih kontrolnih območij iz tega naslova. Taki ukrepi obravnavajo vsaj naslednje elemente:(a)informacije, ki jih je treba evidentirati v EU vozlišču carinskih podatkov v zvezi z obvladovanjem tveganja in kontrolami, tudi v zvezi z informacijami o tveganju, rezultati analize tveganja, priporočili glede kontrole, odločbami o kontroli in rezultati kontrole, ter pravice do dostopa do takih informacij in njihove obdelave;(b)postopkovne ukrepe za prehodno uporabo obstoječih carinskih informacijskih sistemov ali dostop do njih; postopkovne ukrepe za upravljanje interoperabilnosti med EU vozliščem carinskih podatkov in drugimi sistemi;(c)postopkovne ukrepe v zvezi z uporabo zahtev glede poročanja v okviru kontrol po sprostitvi blaga in naključnih kontrol;(d)ureditve sodelovanja, vključno z izmenjavo informacij, med carinskim organom EU in določenimi drugimi inštituti, organi in uradi Unije ter drugimi pristojnimi nacionalnimi organi;(e)opredelitev pristojnega carinskega organa v primeru posebnih postopkov obvladovanja tveganja, ki lahko zadevajo več kot eno državo članico;(f)postopkovne vidike kontrol, vključno s kontrolami po sprostitvi blaga, ki zadevajo več kot eno državo članico, ter dostopnost rezultatov vzorcev in drugih kontrol med zadevnimi carinskimi organi;(g)ureditve za izmenjavo informacij o tveganju med carinskimi organi, carinskim organom EU in Komisijo;(h)skupna prednostna kontrolna območja ter skupna merila in standarde tveganja iz člena 51(1) in (2) ter člena 52, vključno z načini za njihovo nujno uporabo, kadar je to potrebno.Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 262(4).2.V nujnih primerih, povezanih s takimi ukrepi, vključno z načini njihove nujne uporabe za učinkovit odziv na krize ali incidente, ki lahko predstavljajo neposredno tveganje za varstvo ali varnost, in ustrezno utemeljenih s potrebo po hitri posodobitvi skupnega obvladovanja tveganja ter prilagoditvi izmenjave informacij, skupnih meril in standardov tveganja ter skupnih prednostnih kontrolnih območij razvoju tveganj, Komisija sprejme izvedbene akte, ki se začnejo takoj uporabljati, v skladu s postopkom iz člena 262(5).

Naslov VDAJANJE BLAGA V CARINSKI POSTOPEKPoglavje 1Carinski status blaga

Člen 56Domneva, da ima blago carinski status unijskega blaga1.Za vse blago na carinskem območju Unije se domneva, da ima carinski status unijskega blaga, razen če se ugotovi, da nima carinskega statusa unijskega blaga.2.V posebnih primerih, kadar se domneva iz odstavka 1 ne uporablja, je treba carinski status unijskega blaga dokazati.3.V posebnih primerih blago, ki je v celoti pridobljeno na carinskem območju Unije, nima carinskega statusa unijskega blaga, če je pridobljeno iz blaga, ki je v začasni hrambi ali dano v zunanji tranzitni postopek, postopek hrambe, postopek začasnega uvoza ali postopek aktivnega oplemenitenja.4.Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 261 za dopolnitev te uredbe z določitvijo:(a)posebnih primerov, v katerih se domneva iz odstavka 1 ne uporablja;(b)pogojev za odobritev olajšav pri dokazovanju carinskega statusa unijskega blaga;(c)posebnih primerov, v katerih blago iz odstavka 3 nima carinskega statusa unijskega blaga.5.Komisija z izvedbenimi akti določi postopkovna pravila za predložitev in preverjanje dokazila o carinskem statusu unijskega blaga. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 262(4).

Člen 57Izguba carinskega statusa unijskega blagaUnijsko blago postane neunijsko blago v naslednjih primerih:(a)kadar se iznese s carinskega območja Unije, če se ne uporabljajo pravila o notranjem tranzitu;(b)kadar je bilo dano v zunanji tranzitni postopek, postopek hrambe ali postopek aktivnega oplemenitenja, v kolikor carinska zakonodaja to dopušča;(c)kadar je dano v postopek posebne rabe in se pozneje odstopi državi ali se uniči in ostanejo odpadki;(d)kadar se deklaracija za sprostitev v prosti promet po sprostitvi blaga izreče za neveljavno.

Člen 58Unijsko blago, ki začasno zapusti carinsko območje Unije1.V primerih iz člena 112(2), točke (b), (c), (d) in (e), blago ohrani carinski status unijskega blaga samo, če je navedeni status dodeljen pod pogoji in na način, določen v carinski zakonodaji.2.V posebnih primerih se lahko unijsko blago giblje, ne da bi bilo predmet carinskega postopka, od ene do druge točke na carinskem območju Unije in začasno zunaj tega območja, ne da bi spremenilo svoj carinski status.3.Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 261 za dopolnitev te uredbe z določitvijo posebnih primerov, v katerih se carinski status blaga iz odstavka 2 tega člena ne spremeni.

Poglavje 2 Dajanje blaga v postopek in njegova sprostitev

Člen 59Dajanje blaga v carinski postopek1.Uvozniki, izvozniki in imetniki postopka, ki nameravajo dati blago v carinski postopek, predložijo ali dajo na voljo podatke, potrebne za zadevni postopek, takoj ko so na voljo, v vsakem primeru pa pred sprostitvijo blaga.2.Domnevni uvozniki zagotovijo ali dajo na voljo informacije o prodaji na daljavo blaga, namenjenega uvozu na carinsko območje Unije, najpozneje na dan po datumu sprejetja plačila, v vsakem primeru pa pred sprostitvijo blaga.3.Z odstopanjem od odstavka 1 lahko carinski organi v ustrezno utemeljenih okoliščinah, povezanih s spremnimi listinami ali določitvijo končne vrednosti blaga, pooblastijo zaupanja vredne in preverjene gospodarske subjekte, da po sprostitvi blaga zagotovijo del podatkov, ki niso predhodne informacije o tovoru. Uvoznik ali izvoznik predloži izpuščene informacije v določenem roku.4.Blago se da v carinski postopek ob njegovi sprostitvi. Dan sprostitve je dan, ki se upošteva za uporabo določb o carinskem postopku, v katerega je blago dano, in za vse druge uvozne in izvozne formalnosti, razen če ni določeno drugače.5.Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 261 za dopolnitev te uredbe z določitvijo podatkov in informacij iz odstavkov 1 in 2 tega člena ter posebnih podatkov, ki se lahko predložijo po sprostitvi blaga, in rokov za predložitev takih podatkov iz odstavka 3 tega člena.

Člen 60Sprostitev blaga1.Carinski organi, pristojni za dajanje blaga v carinski postopek v skladu s členom 42(3), se odločijo o sprostitvi blaga, pri čemer upoštevajo rezultat analize tveganja iz podatkov, ki jih je predložil uvoznik ali izvoznik, in po potrebi rezultate kakršne koli kontrole.2.Blago se sprosti, če so izpolnjeni naslednji pogoji:(a)uvoznik, odgovorna oseba ali izvoznik je odgovoren za blago; [Sprememba 180](b)carinskim organom so bile predložene ali dane na voljo vse informacije, ki jih zahtevajo carinski organi, in minimalne informacije, potrebne za določen postopek;(c)izpolnjeni so pogoji za dajanje blaga v zadevni postopek v skladu s členi 88, 118, 132 in 135;(d)blago ni bilo izbrano za nobeno kontrolo.3.Carinski organi zavrnejo sprostitev v vseh naslednjih primerih:(a)kadar pogoji za dajanje blaga v zadevni postopek niso izpolnjeni, vključno z vsemi unijskimi necarinskimi formalnostmi, kot so opredeljene v točki 11 člena 2 Uredbe (EU) 2022/2399, ki se nanašajo na blago;(b)kadar imajo kakršne koli dokaze, da blago ni v skladu z ustrezno drugo zakonodajo, ki jo uporabljajo carinski organi, razen če navedena zakonodaja zahteva predhodno posvetovanje z drugimi organi; [Sprememba 181](ba) kadar je v skladu z drugo zakonodajo potrebno posvetovanje z drugimi organi; [Sprememba 182](c)kadar imajo dokaze, da predloženi podatki niso točni.4.Carinski organi zadržijo sprostitev v vseh naslednjih primerih:(a)kadar utemeljeno menijo, da blago ni v skladu z ustrezno drugo zakonodajo, ki jo uporabljajo carinski organi, ali da predstavlja resno tveganje za zdravje in življenje ljudi, živali ali rastlin ali za okolje ali za kateri koli drug javni interes, vključno s finančnim interesom, ali(b)kadar so to zahtevali drugi organi v skladu z drugo zakonodajo, ki jo uporabljajo carinski organi.5.Kadar je bila sprostitev zadržana v skladu z odstavkom 4, se carinski organi posvetujejo z drugimi organi, če to zahteva ustrezna druga zakonodaja, ki jo uporabljajo carinski organi, ter:(a)zavrnejo sprostitev, če so to zahtevali drugi organi v skladu z drugo zakonodajo, ki jo uporabljajo carinski organi, ali(b)sprostijo blago, če ni razlogov za domnevo, da druge zahteve in formalnosti, ki jih zahteva druga zakonodaja, ki jo uporabljajo carinski organi v zvezi s tako sprostitvijo, niso bile izpolnjene, ter:(i)so drugi organi odobrili sprostitev, ali(ii) drugi organi niso odgovorili v roku, določenem v ustrezni drugi zakonodaji, ki jo uporabljajo carinski organi, ali [Sprememba 183](iii)drugi organi obvestijo carinske organe, da je potrebno več časa za oceno, ali je blago v skladu z ustrezno drugo zakonodajo, ki jo uporabljajo carinski organi, pod pogojem, da niso zahtevali ohranitve zadržanja, uvoznik, odgovorna oseba ali izvoznik pa carinskim organom zagotovi popolno sledljivost navedenega blaga za 15 dni od obvestila drugih organovdrugim organom ali dokler drugi organi ne ocenijo in sporočijo rezultatov svojih kontrol uvozniku, odgovorni osebi ali izvozniku, kar nastopi prej. Carinski organi zagotovijo sledljivost drugim organom. [Sprememba 184]6.Brez poseganja v ustrezno drugo zakonodajo, ki jo uporabljajo carinski organi, se šteje, da so carinski organi sprostili blago, če ga čim prej in najpozneje v 30 koledarskih dnehv razumnem roku niso izbrali za kakršno koli kontrolo, po tem ko je: [Sprememba 185](a)blago domnevnih uvoznikov prispelo na carinsko območje Unije ali(b)blago uvoznikov prispelo na končni namembni kraj ali(c)je izvoznik poslal predodhodne informacije.7.Kadar carinski organi zadržijo sprostitev blaga v skladu z odstavkom 4 ali zavrnejo sprostitev blaga v skladu z odstavkom 3 ali odstavkom 5, točka (a), svojo odločbo in po potrebi vse druge informacije, ki jih zahteva pravo Unije, evidentirajo v EU vozlišču carinskih podatkov. Te informacije se dajo na voljo drugim carinskim organom.8.Kadar carinski organi zavrnejo sprostitev blaga v skladu z odstavkom 3 ali 5:(a)če drugi organi niso nasprotovali, se lahko blago pozneje da v drug carinski postopek z navedbo, da je bilo predhodno zavrnjeno za drug carinski postopek;(b)če so drugi organi nasprotovali dajanju blaga v enega ali več carinskih postopkov, carinski organi navedene informacije evidentirajo v EU vozlišču carinskih podatkov in ustrezno ukrepajo.9. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 261 za dopolnitev te uredbe z določitvijo razumnih rokov iz odstavka 6 tega člena. [Sprememba 186]

Člen 61Sprostitev blaga v imenu carinskih organov s strani zaupanja vrednih in preverjenih gospodarskih subjektov1.Z odstopanjem od člena 60(1) lahko carinski organi pooblastijo zaupanja vredne in preverjene gospodarske subjekte, da blago v njihovem imenu sprostijo ob prejemu navedenega blaga na kraju poslovanja uvoznika, lastnika ali prejemnika ali ob odpremi iz kraja poslovanja izvoznika, lastnika ali pošiljatelja, če so carinskim organom predloženi ali dani na voljo potrebni podatki za zadevni postopek ter informacije v realnem času o prihodu ali odpremi blaga.2.Brez poseganja v člen 43 lahko carinski organi pooblastijo zaupanja vredne in preverjene gospodarske subjekte, da opravijo nekatere kontrole blaga pod carinskim nadzorom. V primerih, ko je blago predmet druge zakonodaje, ki jo uporabljajo carinski organi, se carinski organi pred podelitvijo takega dovoljenja posvetujejo z drugimi organi in se z njimi lahko dogovorijo o načrtu glede kontrol.3.Kadar zaupanja vredni in preverjeni gospodarski subjekt iz odstavka 2 upravičeno meni, da blago ni v skladu z ustrezno drugo zakonodajo, ki jo uporabljajo carinski organi, o tem nemudoma obvesti carinske organe in po potrebi druge organe. V takem primeru se carinski organi odločijo o sprostitvi.4.Carinski organi lahko od zaupanja vrednega in preverjenega gospodarskega subjekta kadar koli zahtevajo, da blago predloži v kontrolo carinskemu uradu ali tam, kjer naj bi se blago sprostilo.5.Kadar carinski organi opredelijo novo resno finančno tveganje ali druge posebne razmere v zvezi z dovoljenjem za sprostitev v njihovem imenu, lahko zadržijo zmožnost za sprostitev v njihovem imenu za določeno obdobje ter o tem obvestijo zaupanja vredni in preverjeni gospodarski subjekt. V takih primerih se carinski organi odločijo o sprostitvi blaga.

Člen 62Sprememba in izrek neveljavnosti informacij za dajanje blaga v carinski postopek1.Uvoznik in izvoznik spremenita eno ali več navedb o podatkih, predloženih za dajanje blaga v carinski postopek, če izvesta, da so se zadevne informacije v njunih evidencah spremenile, ali kadar jima carinski organ to naroči ali ju obvesti o težavi glede točnosti, popolnosti ali kakovosti podatkov, razen če so jima carinski organi sporočili, da nameravajo blago pregledati ali da so ugotovili, da so predloženi podatki netočni, ali če je bilo blago že predloženo carini.2.Uvoznik in izvoznik izrečeta neveljavnost podatkov, predloženih za dajanje blaga v carinski postopek, takoj ko izvesta, da blago ne bo vneseno na carinsko območje Unije ali ne bo z njega izneseno. Carinski organi izrečejo neveljavnost podatkov, predloženih za dajanje blaga v carinski postopek, če po 200 dneh od datuma, ko so bile informacije predložene ali dane na voljo, blago ni vneseno na carinsko območje Unije ali ni izneseno z njega.3.Komisija z izvedbenimi akti določi postopkovna pravila za spremembo in izrek neveljavnosti informacij iz odstavkov 1 in 2 tega člena. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 262(4).

Poglavje 3Prehodne določbe

Člen 63Carinska deklaracija blaga1.Do datuma iz člena 265(4) je za vse blago, namenjeno za dajanje v carinski postopek, potrebna carinska deklaracija, ki ustreza zadevnemu postopku.2.Od datuma iz člena 265(4) lahko uvozniki, izvozniki in imetniki tranzitnega postopka za dajanje blaga v carinski postopek vložijo carinsko deklaracijo ali zagotovijo ali dajo na voljo ustrezne informacije, ki so primerne za zadevni postopek, z uporabo EU vozlišča carinskih podatkov. Od datuma iz člena 265(3) uvozniki, izvozniki in imetniki tranzitnega postopka za dajanje blaga v carinski postopek zagotovijo ali dajo na voljo informacije, ki so primerne za zadevni postopek, z uporabo EU vozlišča carinskih podatkov.3.V posebnih primerih je mogoče za vložitev carinske deklaracije uporabiti druga sredstva, kot so tehnike elektronske obdelave podatkov.4.Carinska deklaracija se glede na okoliščine vloži pri enem od naslednjih carinskih uradov:(a)carinskem uradu, pristojnem za kraj prvega prispetja blaga na carinsko območje Unije, ali(b)carinskem uradu, pristojnem za kraj raztovarjanja blaga, ki prispe po morju ali zraku;(c)namembnem carinskem uradu tranzitnega postopka, če je blago vstopilo na carinsko območje Unije v okviru tranzitnega postopka;(d)carinskem uradu, pristojnem za kraj, kjer se nahaja blago, ki bo dano v tranzitni postopek;(e)carinskem uradu, pristojnem za kraj sedeža pooblaščenega gospodarskega subjekta za carinske poenostavitve, ki je odgovoren za izvajanje centraliziranega carinjenja;(f)carinskem uradu, pristojnem za kraj, kjer se nahaja blago, namenjeno za iznos s carinskega območja Unije.5.Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 261 za dopolnitev te uredbe z določitvijo posebnih primerov, v katerih je mogoče za vložitev carinske deklaracije uporabiti sredstva, ki niso tehnike elektronske obdelave podatkov v skladu z odstavkom 2 tega člena.6.Komisija z izvedbenimi akti določi:(a)postopek za vložitev carinske deklaracije v primerih iz odstavka 3;(b)pravila za določitev pristojnih carinskih uradov, ki niso urad iz odstavka 4, vključno s carinskimi uradi vstopa in carinskimi uradi izstopa.Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 262(4).

Člen 64Standardna carinska deklaracija1.Standardna carinska deklaracija vsebuje vse navedbe, potrebne za uporabo določb, ki urejajo carinski postopek, za katerega je blago prijavljeno.2.Komisija z izvedbenimi akti določi postopek za vložitev standardne carinske deklaracije iz odstavka 1. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 262(4).

Člen 65Poenostavljena deklaracija1.Carinski organi lahko do datuma iz člena 265(3) odobrijo, da se blago da v carinski postopek na podlagi poenostavljene deklaracije, v kateri se lahko izpusti nekatere navedbe ali spremne listine iz člena 40.2.Do datuma iz člena 265(4) lahko carinski organi dovolijo redno uporabo poenostavljene deklaracije.3.Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 261 za dopolnitev te uredbe z določitvijo pogojev za podelitev dovoljenja iz odstavka 2 tega člena.4.Komisija z izvedbenimi akti določi postopek za vložitev poenostavljene deklaracije. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 262(4).

Člen 66Dopolnilna deklaracija1.V primeru poenostavljene deklaracije v skladu s členom 65 ali vpisa v evidence deklaranta v skladu s členom 73 deklarant v določenem roku pri pristojnem carinskem uradu vloži dopolnilno deklaracijo, ki vsebuje navedbe, potrebne za zadevni carinski postopek.V primeru poenostavljene deklaracije v skladu s členom 65 so potrebne spremne listine v posesti deklaranta in na razpolago carinskim organom v določenem roku.Dopolnilna deklaracija je lahko splošna, periodična ali zbirna.2.Obveznost vložitve dopolnilne deklaracije se opusti v naslednjih primerih:(a)ko je blago dano v postopek carinskega skladiščenja;(b)v drugih posebnih primerih.3.Carinski organi lahko opustijo zahtevo po vložitvi dopolnilne deklaracije, kadar so podani naslednji pogoji:(a)poenostavljena deklaracija se nanaša na blago, katerega vrednost in količina je pod statističnim pragom;(b)poenostavljena deklaracija že vsebuje vse informacije, ki so potrebne za zadevni carinski postopek;(c)poenostavljena deklaracija ni narejena z vpisom v evidence deklaranta.4.Šteje se, da poenostavljena deklaracija iz člena 65 ali vpis v evidence deklaranta v skladu s členom 73 in dopolnilna deklaracija sestavljata enoten nedeljiv instrument, ki začne učinkovati z dnem sprejema poenostavljene deklaracije v skladu s členom 69 oziroma z dnem vpisa blaga v evidence deklaranta.5.Kraj, kjer se vloži dopolnilna deklaracija, se za namene iz člena 169 šteje kot kraj vložitve carinske deklaracije.6.Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 261 za dopolnitev te uredbe z določitvijo:(a)določenega roka iz odstavka 1, prvi pododstavek, v katerem je treba vložiti dopolnilno deklaracijo;(b)določenega roka iz odstavka 1, drugi pododstavek, v katerem morajo biti spremne listine v posesti deklaranta in na razpolago carinskim organom;(c)posebnih primerov, v katerih se obveznost vložitve dopolnilne deklaracije opusti v skladu z odstavkom 2, točka (b).7.Komisija z izvedbenimi akti določi postopkovna pravila za vložitev dopolnilne deklaracije. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 262(4).

Člen 67Vložitev carinske deklaracije1.Brez poseganja v člen 66(1) lahko do datuma iz člena 265(3) carinsko deklaracijo vloži vsaka oseba, ki lahko navede vse informacije, potrebne za uporabo določb, ki urejajo carinski postopek, za katerega je blago prijavljeno. Ta oseba mora biti tudi sposobna predložiti ali naložiti predložitev zadevnega blaga carini.Kadar pa s sprejemom carinske deklaracije nastanejo posebne obveznosti za določeno osebo, deklaracijo vloži ta oseba ali njen zastopnik.2.Z odstopanjem od odstavka 1, prvi pododstavek, se carinska deklaracija za sprostitev v prosti promet za blago, ki se uvaža na carinsko območje Unije v okviru posebne ureditve za prodajo na daljavo iz naslova XII, poglavje 6, oddelek 4, Direktive 2006/112/ES, za prodajo na daljavo, vloži s strani domnevnega uvoznika ali v njegovem imenu.3.Deklarant ima sedež na carinskem območju Unije.4.Z odstopanjem od odstavka 3 naslednjim deklarantom ni treba imeti sedeža na carinskem območju Unije:(a)osebam, ki vložijo carinsko deklaracijo za tranzit ali začasni uvoz,(b)osebam, ki občasno vložijo carinsko deklaracijo, tudi za posebno rabo ali aktivno oplemenitenje, če carinski organi menijo, da je to utemeljeno;(c)osebam s sedežem v državi, katere ozemlje meji na carinsko območje Unije, in ki blago, na katerega se nanaša carinska deklaracija, predložijo na mejnem carinskem uradu Unije, ki leži ob tej državi, in sicer pod pogojem, da ta država, v kateri imajo osebe sedež, osebam s sedežem na carinskem območju Unije priznava enake ugodnosti;(d)domnevnim uvoznikom, vključenim v prodajo blaga na daljavo v okviru posebne ureditve iz naslova XII, poglavje 6, oddelek 4, Direktive 2006/112/ES, ki se bo uvozilo na carinsko območje Unije, če imenujejo posrednega zastopnika.5.Carinske deklaracije se overijo.

Člen 68Vložitev carinske deklaracije pred predložitvijo blaga1.Carinska deklaracija se lahko vloži pred pričakovano predložitvijo blaga carini. Če blago v 30 dneh po datumu vložitve carinske deklaracije ni predloženo, se šteje, da carinska deklaracija ni bila vložena.2.Komisija z izvedbenimi akti določi postopkovna pravila za vložitev carinske deklaracije iz odstavka 1. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 262(4).

Člen 69Sprejem carinske deklaracije1.Carinski organi nemudoma sprejmejo carinske deklaracije, ki izpolnjujejo pogoje iz tega poglavja in člena 40, pod pogojem, da je bilo blago, na katerega se nanašajo, predloženo carini.2.Dan, ko carinski organi sprejmejo carinsko deklaracijo, je dan, ki se upošteva za uporabo določb o carinskem postopku, za katerega je blago prijavljeno, in za vse druge uvozne in izvozne formalnosti, razen če ni določeno drugače.3.Komisija z izvedbenimi akti določi postopkovna pravila za sprejetje carinske deklaracije, vključno z uporabo navedenih pravil v primerih iz člena 72. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 262(4).

Člen 70Sprememba carinske deklaracije1.Deklarantu se na podlagi zahtevka dovoli, da spremeni eno ali več navedb v carinski deklaraciji, potem ko carinski organi to deklaracijo že sprejmejo. Carinska deklaracija se zaradi spremembe ne more uporabiti za drugo blago kot za tisto, ki ga je prvotno zajela.2.Takšna sprememba se ne dovoli, kadar se pred vložitvijo zahtevka zanjo zgodi kar koli od naslednjega:(a)carinski organi obvestijo deklaranta, da nameravajo pregledati blago;(b)carinski organi ugotovijo, da navedbe v carinski deklaraciji niso pravilne;(c)carinski organi sprostijo blago.3.Na podlagi zahtevka deklaranta se v treh letih po sprejemu carinske deklaracije lahko dovoli spremembo carinske deklaracije po sprostitvi blaga, da deklarant lahko izpolni svoje obveznosti v zvezi z dajanjem blaga v zadevni carinski postopek.4.Komisija z izvedbenimi akti določi postopek za spremembo carinske deklaracije po sprostitvi blaga v skladu z odstavkom 3. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 262(4).

Člen 71Izrek neveljavnosti carinske deklaracije1.Carinski organi na podlagi zahtevka deklaranta izrečejo že sprejeto carinsko deklaracijo za neveljavno v obeh naslednjih primerih:(a)kadar se prepričajo, da bo blago nemudoma dano v carinski postopek;(b)kadar se prepričajo, da zaradi posebnih okoliščin ni več upravičeno dati blago v carinski postopek, za katerega je bilo prijavljeno.Kadar pa carinski organi obvestijo deklaranta, da nameravajo pregledati blago, se zahtevek za izrek neveljavnosti carinske deklaracije sprejme šele po opravljenem pregledu.2.Z odstopanjem od odstavka 1 lahko carinski organi v posebnih primerih carinsko deklaracijo izrečejo za neveljavno brez predhodnega zahtevka deklaranta.3.Carinska deklaracija se ne izreče za neveljavno po sprostitvi blaga, razen če je določeno drugače.4.Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 261 za dopolnitev te uredbe z določitvijo posebnih primerov iz odstavka 2 tega člena, v katerih carinski organi izrečejo carinsko deklaracijo za neveljavno, in po sprostitvi blaga iz odstavka 3 tega člena.5.Komisija z izvedbenimi akti določi postopek za izrek neveljavnosti carinske deklaracije po sprostitvi blaga iz odstavka 3. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 262(4).

Člen 72Centralizirano carinjenje1.Carinski organi lahko do datuma iz člena 265(4) osebi na podlagi zahtevka dovolijo, da na carinskem uradu, pristojnem v kraju, kjer ima ta oseba sedež, vloži carinsko deklaracijo za blago, ki se predloži carini v drugem carinskem uradu.Zahtevo po dovoljenju iz prvega pododstavka se lahko opusti, kadar se carinska deklaracija vloži ter blago predloži carinskim uradom pod pristojnostjo enega carinskega organa.2.Zahtevek za dovoljenje iz odstavka 1 vloži pooblaščeni gospodarski subjekt za carinske poenostavitve iz člena 23(1), točka (a).3.Carinski urad, pri katerem se vloži carinska deklaracija:(a)nadzoruje dajanje blaga v zadevni carinski postopek;(b)opravi carinske kontrole za preverjanje carinske deklaracije;(c)v utemeljenih primerih zahteva, da carinski urad, pri katerem je bilo predloženo blago, opravi določene carinske kontrole za preverjanje carinske deklaracije ter(d)opravi carinske formalnosti za izterjavo zneska uvozne ali izvozne dajatve, ki ustreza carinskemu dolgu.4.Carinski urad, pri katerem se vloži carinska deklaracija, in carinski urad, pri katerem se predloži blago, izmenjata informacije, ki so potrebne za preverjanje carinske deklaracije in za sprostitev blaga.5.Carinski urad, pri katerem se predloži blago, brez poseganja v lastne kontrole v zvezi z blagom, ki se vnese na carinsko območje Unije ali z njega iznese, opravi carinsko kontrolo iz točke (c) odstavka 3 in carinskemu uradu, pri katerem se vloži carinska deklaracija, sporoči rezultate teh kontrol.6.Carinski urad, pri katerem se vloži carinska deklaracija, sprosti blago, pri čemer upošteva:(a)rezultate lastnih kontrol za preverjanje carinske deklaracije;(b)rezultate kontrol za preverjanje carinske deklaracije, ki jih je opravil carinski urad, pri katerem je bilo predloženo blago, in kontrol v zvezi z blagom, ki se vnese na carinsko območje Unije ali z njega iznese.7.Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 261 za dopolnitev te uredbe z določitvijo pogojev za podelitev dovoljenja iz odstavka 1, prvi pododstavek, tega člena.8.Komisija z izvedbenimi akti določi postopek za centralizirano carinjenje iz tega člena, vključno z ustreznimi carinskimi formalnostmi in kontrolami. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 262(4).

Člen 73Vpis v evidence deklaranta1.Carinski organi lahko do datuma iz člena 265(4) osebi na podlagi zahtevka dovolijo, da vloži carinsko deklaracijo, vključno s poenostavljeno deklaracijo, v obliki vpisa v evidence deklaranta, če so navedbe iz te deklaracije na razpolago carinskim organom v elektronskem sistemu deklaranta v trenutku, ko je vložena carinska deklaracija v obliki vpisa v evidence deklaranta.2.Carinska deklaracija se šteje za sprejeto v trenutku, ko se blago vpiše v evidence.3.Na zahtevo lahko carinski organi opustijo obveznost predložitve blaga. V tem primeru se šteje, da se blago sprosti v trenutku vpisa v evidence deklaranta.Ta opustitev se lahko odobri, če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:(a)deklarant je pooblaščeni gospodarski subjekt za carinsko poenostavitev iz člena 23(1), točka (a);(b)to upravičujeta narava in pretok zadevnega blaga, ki sta znana carinskim organom;(c)nadzorni carinski urad ima dostop do vseh informacij, ki se mu zdijo potrebne za to, da bi lahko po potrebi uveljavljal pravico za pregled blaga;(d)v trenutku vpisa v evidence za blago ne velja več druga zakonodaja, ki jo uporabljajo carinski organi, razen če je v dovoljenju določeno drugače.Vendar lahko nadzorni carinski urad v posebnih razmerah zahteva predložitev blaga.4.V dovoljenju se določijo pogoji, pod katerimi se dovoli sprostitev blaga.5.Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 261 za dopolnitev te uredbe z določitvijo pogojev za podelitev dovoljenja iz odstavka 1 tega člena.6.Komisija z izvedbenimi akti določi postopkovna pravila za vpis v evidence deklaranta, vključno z ustreznimi carinskimi formalnostmi in kontrolami, ter za opustitev obveznosti predložitve blaga iz odstavka 3. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 262(4).

Člen 74Prenehanje veljavnostiDovoljenja za poenostavljene deklaracije, centralizirano carinjenje in vpis v evidence deklaranta prenehajo veljati na datum iz člena 265(3).

Poglavje 4Odstranitev blaga

Člen 75Odstranitev blagaKadar iz kakršnega koli razloga blaga ni mogoče hraniti v prostorih za začasno hrambo, carinski organi nemudoma ukrenejo vse potrebno za odstranitev blaga v skladu s členi 76, 77 in 78.

Člen 76Uničenje blaga1.Kadar imajo carinski organi utemeljen razlog za takšno ravnanje, lahko zahtevajo, da se blago, ki jim je bilo predloženo, uniči ter uvoznika, izvoznika in imetnika blaga o tem ustrezno obvestijo. Stroške uničenja nosi uvoznik ali izvoznik.2.Kadar se uničenje izvede pod odgovornostjo imetnika odločbe o pravici intelektualne lastnine, kot je opredeljen v členu 2, točka 13, Uredbe (EU) št. 608/2013 Evropskega parlamenta in SvetaUredba (EU) št. 608/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. junija 2013 o uveljavljanju pravic intelektualne lastnine s strani carinskih organov in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1383/2003 (UL L 181, 29.6.2013, str. 15)., se mora izvesti s strani carinskih organov ali pod njihovim nadzorom.3.Če carinski organi menijo, da je to nujno in sorazmerno, lahko zasežejo in uničijo ali kako drugače onemogočijo uporabo proizvoda, ki jim ni bil predložen in ki predstavlja tveganje za zdravje in varnost končnih uporabnikov. Stroške tega ukrepa nosi uvoznik ali izvoznik.4.Komisija z izvedbenimi akti določi postopek za uničenje blaga. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 262(4).

Člen 77Ukrepi, ki jih izvajajo carinski organi1.V naslednjih primerih carinski organi izvedejo vse potrebne ukrepe za odstranitev blaga, vključno z zaplembo, prodajo, donacijo za humanitarne namene ali uničenjem:(a)kadar ni bila izpolnjena katera od obveznosti, ki so določene s carinsko zakonodajo glede vnosa neunijskega blaga na carinsko območje Unije, ali blago ni bilo predloženo carinskemu nadzoru;(b)kadar se blago ne more sprostiti zaradi katerega od naslednjih razlogov:(i)blaga zaradi razlogov, ki jih je mogoče pripisati gospodarskemu subjektu, ni bilo mogoče pregledati ali s pregledom nadaljevati v roku, ki so ga predpisali carinski organi;(ii)dokumenti, ki jih je treba predložiti, preden se blago lahko da ali sprosti v zahtevani carinski postopek, niso bili predloženi;(iii)plačila ali zavarovanja, ki bi jih bilo treba plačati ali predložiti v zvezi z uvozno ali izvozno dajatvijo, odvisno od primera, niso bila plačana ali predložena v predpisanem roku;(iv)blago ne izpolnjuje pogojev za sprostitev iz člena 60;(c)kadar blago po sprostitvi ni bilo odstranjeno v razumnem obdobju;(d)kadar je bilo po sprostitvi blaga ugotovljeno, da blago ne izpolnjuje pogojev za sprostitev; ali(e)kadar se blago odstopi državi v skladu s členom 78.2.Neunijsko blago, ki se odstopi državi, zaseže ali zapleni, se šteje kot blago, dano v postopek carinskega skladiščenja. Vpiše se v evidenco upravljavca carinskega skladišča, če ga hranijo carinski organi, pa v njihovo.Kadar so carinski organi že prejeli podatke o blagu, ki naj bi se uničilo, odstopilo državi, zaseglo ali zaplenilo, evidenca vključuje sklic na navedene podatke.3.Stroške ukrepov iz odstavka 1 nosi:(a)v primeru iz točke (a) odstavka 1 prevoznik, uvoznik ali imetnik tranzitnega postopka ali oseba, ki blaga ni predložila carinskemu nadzoru;(b)v primerih iz točk (b), (c) in (d) odstavka 1 uvoznik, izvoznik ali imetnik tranzitnega postopka;(c)v primeru iz točke (e) odstavka 1 oseba, ki blago odstopi državi.4.Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 261 za dopolnitev te uredbe z določitvijo pogojev in postopka za zaplembo blaga.5.Komisija z izvedbenimi akti določi postopek za prodajo blaga s strani carinskih organov iz odstavka 1. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 262(4).

Člen 78Odstop blaga državi1.Neunijsko blago ali blago v postopku posebne rabe lahko s predhodnim dovoljenjem carinskih organov imetnik postopka ali, kadar je to ustrezno, imetnik blaga odstopi državi.2.Komisija z izvedbenimi akti določi postopek o odstopu blaga državi. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 262(4).

Naslov VIBLAGO, VNESENO NA CARINSKO OBMOČJE UNIJEPoglavje 1Predhodne informacije o tovoru

Člen 79Vstop blagaBlago lahko vstopi na carinsko območje Unije le, če so prevoznik ali druge osebe pristojnim carinskim organom predložile ali dale na voljo predhodne informacije o tovoru iz člena 80.

Člen 80Predhodne informacije o tovoru1.Prevozniki, ki vnesejo blago na carinsko območje Unije, v določenih rokih zagotovijo ali dajo na voljo pričakovanemu carinskemu uradu prvega vstopa predhodne informacije o tovoru za vsako pošiljko.2.Predhodne informacije o tovoru vključujejo vsaj uvoznika, odgovornega za blago, edinstveno referenčno številko za pošiljko, pošiljatelja, prejemnika, opis blaga, tarifno uvrstitev, vrednost, končni namembni kraj blaga, podatke o poti ter vrsto in identifikacijo prevoznega sredstva, ki vnaša blago, in stroške prevoza. Predhodne informacije o tovoru se predložijo pred prihodom blaga na carinsko območje Unije. Carinski organi ali carinski organ EU lahko za namene vstopa zahtevajo več informacij. [Sprememba 187]3.Uvoznik lahko zagotovi del predhodnih informacij o tovoru v rokih, določenih v skladu z odstavkom 1. Kadar je uvoznik že predložil ali dal na voljo del zahtevanih predhodnih informacij o tovoru, prevoznik poveže svoje dodatne informacije z informacijami uvoznika.4.Uvoznika se obvesti, kadar prevoznik poveže informacije o pošiljki z njegovimi predhodnimi informacijami.5.V posebnih primerih, ko od prevoznika ali uvoznika ni mogoče dobiti vseh predhodnih informacij o tovoru iz odstavkov 1 in 2, se lahko od drugih oseb, ki imajo navedene informacije in ustrezne pravice za njihovo posredovanje, zahteva, da jih predložijo.6.Obveznost iz odstavka 1 se opusti:(a)za prevozna sredstva in blago na njih, ki le prehajajo teritorialne vode ali zračni prostor carinskega območja Unije, ne da bi se na tem območju ustavila;(b)za blago, ki se vnese na carinsko območje Unije, potem ko začasno zapusti to območje, po morju ali zraku ter prevoz poteka neposredno in brez postanka zunaj carinskega območja Unije; ter(c)v drugih primerih, kadar je to ustrezno utemeljeno z vrsto blaga ali prometa ali kadar to zahtevajo mednarodnimi sporazumi.7.Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 261 za dopolnitev te uredbe z določitvijo:(a)pričakovanega urada prvega vstopa iz odstavka 1;(b)dodatnih podatkov, ki jih je treba predložiti kot predhodne informacije o tovoru iz odstavka 2;(c)rokov iz odstavkov 1 in 3;(d)posebnih primerov in drugih oseb, od katerih se lahko zahteva predložitev predhodnih informacij o tovoru iz odstavka 5;(e)primerov, v katerih se obveznost zagotavljanja ali dajanja na voljo predhodnih informacij o tovoru opusti, ker je taka opustitev ustrezno utemeljena z vrsto blaga ali prometa, kot je navedeno v odstavku 6, točka (c);(f)pogojev, pod katerimi lahko oseba, ki zagotovi ali da na voljo informacije, omeji vidnost svoje identifikacije na eno ali več drugih oseb, ki prav tako vložijo navedbe, brez poseganja v uporabo vseh navedb za carinski nadzor.8.Komisija z izvedbenimi akti določi postopek za predložitev in sprejetje predhodnih informacij o tovoru iz odstavkov 1 do 5. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 262(4).9.Do datuma, določenega v delovnem programu iz člena 265(3) se vstopna skupna deklaracija šteje29(5), točka (b), se za predhodne informacije o tovoru šteje vstopna skupna deklaracija, predložena v skladu s pravili in zahtevami glede podatkov iz Uredbe (EU) št. 952/2013, ki veljajo za elektronske sisteme, ki so jih države članice in Komisija razvile v skladu s členom 16(1) Uredbe (EU) št. 952/2013. [Sprememba 188]

Člen 81Analiza tveganja predhodnih informacij o tovoru1.Brez poseganja v dejavnosti carinskega organa EU iz naslova XII carinski urad prvega vstopa v posebnih rokih zagotovi, da se na podlagi predhodnih informacij o tovoru in drugih informacij, ki se predložijo ali dajo na voljo prek EU vozlišča carinskih podatkov, izvede analiza tveganja, predvsem za varnostne in varstvene namene ter, kadar je to mogoče, za druge namene, ter sprejme potrebne ukrepe na podlagi rezultatov te analize tveganja.2.Carinski urad prvega vstopa lahko sprejme ustrezne blažilne ukrepe, ki vključujejo:(a)navodila prevozniku, da se blago ne sme natovoriti ali prevažati;(b)zahtevanje dodatnih informacij ali ukrepov;(c)opredelitev razmer, v katerih bi bilo primerno ukrepanje drugega carinskega organa;(d)priporočanje najprimernejšega kraja in ukrepov za izvajanje kontrole.3.Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 261 za dopolnitev te uredbe z določitvijo rokov, v katerih je treba izvesti analizo tveganja ter sprejeti potrebne ukrepe iz odstavka 1 tega člena in blažilne ukrepe iz odstavka 2 tega člena.4.Do datuma iz člena 265(3) se analiza tveganja opravi na podlagi vstopne skupne deklaracije.

Člen 82Sprememba in izrek neveljavnosti predhodnih informacij o tovoru1.Prevoznik obvesti zadevne carinske organe o preusmeritvah, ki vplivajo na pot tovora, ki je bila sporočena v predhodnih informacijah o tovoru.2.Uvoznik in prevoznik spremenita eno ali več navedb o predhodnih informacijah o tovoru, če izvesta, da so se zadevne informacije v njunih evidencah spremenile, ali kadar ju carinski organ prosi ali jima naroči, naj to storita zaradi težave glede točnosti, popolnosti ali kakovosti podatkov, razen če so carinski organi sporočili prevozniku, da nameravajo blago pregledati ali da so ugotovili, da so predhodne informacije o tovoru netočne, ali če je bilo blago že predloženo carini.3.Prevoznik predhodne informacije o tovoru za blago, ki ni vneseno na carinsko območje Unije, čim prej izreče za neveljavne. Carinski organi predhodne informacije o tovoru za to blago izrečejo za neveljavne po 200 dneh od datuma, ko so bile predložene ali dane na voljo.4.Komisija z izvedbenimi akti določi postopek za spremembo predhodnih informacij o tovoru iz odstavka 2 ter za izrek neveljavnosti predhodnih informacij o tovoru iz odstavka 3. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 262(4).

Člen 83Obvestilo o prihodu1.Prevoznik obvesti dejanski carinski urad prvega vstopa o prihodu prevoznega sredstva, ki vstopa na carinsko območje Unije, in o pošiljkah na njem.2.V posebnih primerih, ko od prevoznika ni mogoče pridobiti vseh podatkov o pošiljkah, se lahko od poznejšega prevoznika ali drugih oseb, ki imajo navedene podatke in ustrezne pravice za njihovo posredovanje, zahteva, da obvestijo dejanski carinski urad prvega vstopa o prispetju pošiljk.3.Informacije o prihodu prevoznega sredstva in pošiljk se lahko predložijo ali dajo na voljo carinskim organom prek drugih sredstev, ne prek EU vozlišča carinskih podatkov. V takih primerih se informacije, ki se predložijo ali dajo na voljo prek teh drugih sredstev, posredujejo EU vozlišču carinskih podatkov.4.Kadar prihod prevoznega sredstva in pošiljk v njem ni zajet v obvestilu iz odstavka 1,Prevoznik obvesti prevozniksamo o prihodu blaga, vnesenegaki se vnese na carinsko območje Unije po morju ali zraku in ki ostane na krovu istega prevoznega sredstva, na carinsko območje v pristaniščuv pristanišče ali na letališčeletališču, kjer se raztovori ali pretovori. [Sprememba 189]5.Z odstopanjem od odstavka 4 prevoznik ne sporoči blaga, vnesenega na carinsko območje Unije, ki se med svojim prevozom raztovori in nazaj natovori na isto prevozno sredstvo z namenom, da se omogoči raztovarjanje ali natovarjanje drugega blaga v istem pristanišču ali na istem letališču.6.Prevoznik na carinskem območju Unije ne raztovori blaga, za katero carinskim organom niso bile predložene ali dane na voljo minimalne predhodne informacije o tovoru, razen če so carinski organi od prevoznika zahtevali, naj jih predloži v skladu s členom 85.7.Z odstopanjem od odstavka 6 lahko carinski organi v primeru neposredne nevarnosti, ki zahteva takojšnje raztovarjanje vsega blaga ali njegovega dela, dovolijo prevozniku, da raztovori blago.8.Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 261 za dopolnitev te uredbe z določitvijo posebnih primerov iz odstavka 2 in drugih oseb, od katerih se lahko zahteva, da dejanski carinski urad prvega vstopa obvestijo o prihodu pošiljk.9.Komisija z izvedbenimi akti določi postopek za obveščanje o prihodu iz tega člena. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 262(4).9a. Do datumov, določenih v delovnem programu iz člena 29(5), točka (b), se predloženo obvestilo o prihodu in obvestilo o predložitvi carini iz člena 85(1) v skladu s pravili in zahtevami glede podatkov iz Uredbe (EU) št. 952/2013, ki veljajo za elektronske sisteme, ki so jih države članice v sodelovanju s Komisijo razvile v skladu s členom 16(1) Uredbe (EU) št. 952/2013, štejeta za obvestilo o prihodu prevoznega sredstva oziroma pošiljkah v njem. [Sprememba 190]

Člen 84Prevoz na ustrezen kraj1.Prevoznik, ki vnese blago na carinsko območje Unije, ga po poti, ki jo določijo carinski organi, in v skladu z njihovimi morebitnimi navodili nemudoma prepelje do carinskega urada, ki ga imenujejo carinski organi, ali na kateri koli drug kraj, ki ga določijo ali odobrijo ti organi.2.Kadar prevozniki zaradi nepredvidljivih okoliščin ali višje sile ne morejo izpolniti obveznosti iz odstavka 1, nemudoma obvestijo carinske organe o razmerah in natančni lokaciji blaga.3.Carinski organi določijo, katere ukrepe je treba sprejeti, da se omogoči carinski nadzor nad blagom iz odstavka 1 ali nad plovilom ali zrakoplovom in kakršnim koli blagom na krovu plovila ali v zrakoplovu v okoliščinah iz odstavka 2 ter da se, kadar je to primerno, zagotovi poznejši prevoz blaga do carinskega urada ali drugega kraja, ki ga določijo ali odobrijo carinski organi, ali v prosto cono.4.Blago, vneseno v prosto cono, se v navedeno prosto cono vnese neposredno bodisi po morju bodisi po zraku ali, če se vnese po kopnem, brez prehajanja nekega drugega dela carinskega območja Unije, če gre za prosto cono, ki je tik ob kopenski meji med državo članico in tretjo državo.5.Carinski organ lahko na podlagi sporazuma, sklenjenega z zadevno tretjo državo, opravi carinske kontrole blaga, ki je še vedno zunaj carinskega območja Unije. Carinski organi navedeno blago obravnavajo enako kot blago, vneseno na carinsko območje Unije.6.Z odstopanjem od odstavkov 1 in 2 se lahko za blago, ki se prevaža znotraj obmejnih območij oziroma po cevovodih in žicah, za gospodarsko nepomembni promet ali za blago, ki ga prenašajo potniki, uporabljajo posebna pravila, pod pogojem, da zaradi tega ni ogrožena možnost carinskega nadzora in carinske kontrole.7.Odstavek 1 se ne uporablja za prevozna sredstva in za blago, ki se na njih prevaža, ki le prehajajo teritorialne vode ali zračni prostor carinskega območja Unije, ne da bi se na tem območju ustavila.8.Člena 83 in 85 se ne uporabljata v primerih, kadar se unijsko blago, ki se giblje, ne da bi spremenilo svoj carinski status v skladu s členom 58(2), vnese na carinsko območje Unije, potem ko začasno zapusti navedeno območje po morju ali zraku ter prevoz poteka neposredno in brez postanka zunaj carinskega območja Unije.

Člen 85Predložitev carini1.Kadar tako zahtevajo carinski organi ali druga zakonodaja, ki jo uporabljajo carinski organi, prevoznik predloži blago, vneseno na carinsko območje Unije, carini ob prispetju v imenovani carinski urad ali na kateri koli drug kraj, ki ga določijo ali odobrijo carinski organi, ali v prosto cono.2.Carinski organi zahtevajobrez poseganja v člen 80(5) od prevoznika zahtevajo, da predloži blago in predhodne informacije o tovoru iz člena 80, če te informacije niso bile predložene v zgodnejši fazi. [Sprememba 191]3.Blago, predloženo carini, se brez dovoljenja carinskih organov ne sme odstraniti s kraja predložitve.4.Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 261 za dopolnitev te uredbe z določitvijo pogojev za določitev in odobritev krajev, ki niso imenovani carinski urad, iz odstavka 1.5.Komisija z izvedbenimi akti sprejme postopek v zvezi s predložitvijo blaga carini iz tega člena. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 262(4).

Člen 86Začasna hramba blaga1.Neunijsko blago je v začasni hrambi od trenutka, ko prevoznik sporoči njegov prihod na carinsko območje Unije, dokler ni dano v carinski postopek ali ko carinski organi uredijo njegov položaj v skladu z odstavkom 6.2.Blago, ki prispe na carinsko območje v tranzitu, je v začasni hrambi, potem ko je bilo predloženo namembnemu carinskemu uradu na carinskem območju Unije v skladu s pravili, ki urejajo tranzitni postopek iz naslova VIII, poglavje 2, dokler ni dano v drug carinski postopek ali dokler carinski organi ne uredijo njegovega položaja v skladu z odstavkom 6.3.Blago v začasni hrambi se hrani samo v carinskih skladiščih, v upravičenih primerih pa tudi na drugih krajih, ki jih določijo ali odobrijo carinski organi.4.Upravljavec začasne hrambe ali carinskega skladišča blago hrani v začasni hrambi, vendar ga ne spreminja in ne spreminja njegovega videza ali tehničnih lastnosti.5.Neunijsko blago v začasni hrambi se da v carinski postopek najpozneje 390 dni po obvestilu o njegovem prihodu ali najpozneje šest dni po obvestilu o njegovem prihodu v primeru pooblaščenega prejemnika iz člena 116(4), točka (b), razen če carinski organi zahtevajo, da se blago predloži. V izjemnih primerih se navedeni rok lahko podaljša. [Sprememba 192]6.Kadar iz ustrezno utemeljenega razloga blaga ni mogoče hraniti v prostorih za začasno hrambo, carinski organi nemudoma ukrenejo vse potrebno za njegovo odstranitev v skladu s poglavjem 4 tega naslova.7.Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 261 za dopolnitev te uredbe z določitvijo pogojev za določitev ali odobritev krajev iz odstavka 3 tega člena ter z določitvijo primerov, v katerih se rok iz odstavka 5 tega člena lahko podaljša.7a. Do datuma iz člena 265(3) se deklaracija za začasno hrambo predloži v skladu s pravili in zahtevami glede podatkov na podlagi Uredbe (EU) št. 952/2013 ter v njej določenih izvedbenih in delegiranih aktov. [Sprememba 193]

Člen 87Prehodne določbe v zvezi z dovoljenji za upravljanje prostorov za začasno hrambo blagaDo datuma iz člena 265(3) carinski organi ponovno ocenijo dovoljenja za upravljanje prostorov za začasno hrambo, da preverijo, ali se njihovim imetnikom lahko podeli dovoljenje za carinsko skladiščenje. V nasprotnem primeru se dovoljenja za upravljanje prostorov za začasno hrambo razveljavijo.

Poglavje 2Sprostitev v prosti promet

Člen 88Področje uporabe in učinek1.Neunijsko blago, namenjeno na trg Unije ali za zasebno uporabo ali porabo znotraj carinskega območja Unije, se da v postopek sprostitve v prosti promet.2.Sprostitev v prosti promet se ne šteje za dokazilo o skladnosti z ustrezno drugo zakonodajo, ki jo uporabljajo carinski organi.3.Pogoji za dajanje blaga v sprostitev v prosti promet so naslednji:(a)carinskim organom so bili predloženi ali dani na voljo zahtevani podatki, ki morajo vključevati vsaj uvoznika, odgovornega za blago, prodajalca, kupca, proizvajalca, dobavitelja proizvoda, kadar ta ni proizvajalec, odgovorni gospodarski subjekt v Uniji v skladu s členom 4 Uredbe (EU) 2019/1020 in členom 16 Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (EU) 2023/XXXXUredba Evropskega parlamenta in Sveta (EU) 2023/… z dne ../../2023 o splošni varnosti proizvodov, spremembi Uredbe (EU) št. 1025/2012 Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi Direktive Sveta 87/357/EGS in Direktive 2001/95/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L ...)., vrednost, poreklo, tarifno uvrstitev in poimenovanje blaga, edinstveno referenčno številko pošiljke in njeno lokacijo ter seznam ustrezne druge zakonodaje, ki jo carinski organi uporabljajo;(b)vse dolgovane uvozne ali druge dajatve, vključno s protidampinškimi dajatvami, izravnalnimi dajatvami ali zaščitnimi ukrepi, se plačajo ali zavarujejo, razen če je blago predmet zahtevka za črpanje v okviru tarifne kvote ali je uvoznik zaupanja vredni in preverjeni gospodarski subjekt;(c)blago je prispelo na carinsko območje Unije ter(d)blago je skladno z ustrezno drugo zakonodajo, ki jo uporabljajo carinski organi.4.Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 261 za dopolnitev in spremembo te uredbe z določitvijo podatkov, ki se predložijo ali dajo na voljo carinskim organom za dajanje blaga v sprostitev v prosti promet, iz odstavka 3, točka (a), tega člena.

Člen 89Uporaba ukrepov trgovinske politike za aktivno in pasivno oplemenitenje1.Kadar se v prosti promet sprostijo oplemeniteni proizvodi iz postopka aktivnega oplemenitenja in se znesek uvozne dajatve izračuna v skladu s členom 168(3), se uporabijo tisti ukrepi trgovinske politike, ki se uporabljajo za sprostitev blaga, ki je dano v postopek aktivnega oplemenitenja, v prosti promet.2.Odstavek 1 se ne uporablja za odpadke in ostanke.3.Kadar se v prosti promet sprostijo oplemeniteni proizvodi iz postopka aktivnega oplemenitenja in se znesek uvozne dajatve izračuna v skladu s členom 167(1), se ukrepi trgovinske politike, ki se uporabljajo za to blago, uporabijo samo tedaj, ko je blago, ki je dano v postopek aktivnega oplemenitenja, predmet takšnih ukrepov.4.Ukrepi trgovinske politike se ne uporabljajo za oplemenitene proizvode, sproščene v prosti promet po pasivnem oplemenitenju, kadar:(a)oplemeniteni proizvodi ohranijo poreklo Unije v smislu člena 148;(b)pasivno oplemenitenje zajema popravilo, vključno s sistemom standardne zamenjave iz člena 143; ali(c)pasivnemu oplemenitenju sledijo nadaljnje operacije oplemenitenja v skladu s členom 139.

Poglavje 3Olajšava uvozne dajatve

Člen 90Področje uporabe in učinek1.Za neunijsko blago, ki je bilo prvotno izvoženo kot unijsko blago s carinskega območja Unije ter je bilo na navedeno območje vrnjeno v obdobju treh let in prijavljeno za sprostitev v prosti promet, se na podlagi zahtevka zadevne osebe odobri olajšava uvozne dajatve.Prvi pododstavek se uporablja tudi, kadar vrnjeno blago predstavlja samo del blaga, ki je bilo pred tem izvoženo s carinskega območja Unije.2.Triletno obdobje iz odstavka 1 se lahko v primeru posebnih okoliščin podaljša.3.Če je bilo vrnjeno blago pred izvozom s carinskega območja Unije zaradi določene posebne rabe sproščeno v prosti promet z znižano stopnjo uvozne dajatve ali dajatev prosto, se olajšava iz odstavka 1 odobri, če se blago sprosti v prosti promet za enako posebno rabo.Če posebna raba, zaradi katere se zadevno blago sprosti v prosti promet, ni več enaka, se od zneska uvozne dajatve za to blago odštejejo vsi zneski, pobrani ob prvi sprostitvi v prosti promet. Če slednji zneski presegajo znesek, obračunan za sprostitev vrnjenega blaga v prosti promet, se povračila ne odobrijo.4.Kadar unijsko blago v skladu s členom 57 izgubi svoj carinski status in se pozneje sprosti v prosti promet, se uporabljajo odstavki 1, 2 in 3 tega člena.5.Olajšava uvozne dajatve se odobri samo za blago, ki se vrne v enakem stanju, kot je bilo izvoženo.6.Olajšava uvozne dajatve se utemelji z informacijami, ki dokazujejo, da so pogoji za olajšavo izpolnjeni.7.Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 261 za dopolnitev te uredbe z določitvijo primerov, v katerih se šteje, da je bilo blago vrnjeno v stanju, v katerem je bilo izvoženo, iz odstavka 5 tega člena.8.Komisija z izvedbenimi akti določi postopek za predložitev informacij iz odstavka 6 tega člena. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 262(4).

Člen 91Blago, upravičeno do ugodnosti ukrepov, določenih v skladu s skupno kmetijsko politiko1.Olajšava uvozne dajatve iz člena 90 se ne odobri za blago, ki je bilo upravičeno do ugodnosti ukrepov, določenih v skladu s skupno kmetijsko politiko, v zvezi z njegovim izvozom s carinskega območja Unije, razen kadar je v posebnih primerih določeno drugače.2.Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 261 za dopolnitev te uredbe z določitvijo posebnih primerov iz odstavka 1 tega člena.

Člen 92Blago, predhodno dano v postopek aktivnega oplemenitenja1.Člen 90 se uporablja za oplemenitene proizvode, ki so se po postopku aktivnega oplemenitenja prvotno ponovno izvozili s carinskega območja Unije.2.Na podlagi zahtevka uvoznika in predložitve potrebnih informacij se znesek uvozne dajatve za blago iz odstavka 1 določi v skladu s členom 168(3). Dan ponovnega izvoza se šteje za dan sprostitve v prosti promet.3.Olajšava uvozne dajatve iz člena 90, se ne odobri za oplemenitene proizvode, izvožene v skladu s členom 109(2), točka (c), razen če se zagotovi, da nobeno blago ne bo dano v postopek aktivnega oplemenitenja.

Člen 93Proizvodi morskega ribolova in drugi morski proizvodi1.Brez poseganja v člen 148(1) se za naslednje proizvode ob sprostitvi v prosti promet odobri olajšava uvozne dajatve:(a)proizvodi morskega ribolova in drugi proizvodi, ki jih iz teritorialnega morja tretje države pridobijo plovila, ki so registrirana ali vpisana izključno v državi članici in plujejo pod zastavo navedene države;(b)proizvodi, pridobljeni iz proizvodov, navedenih v točki (a) na predelovalnih ladjah, ki izpolnjujejo pogoje iz navedene točke.2.Olajšava uvozne dajatve iz odstavka 1 se utemelji z dokazili, da so pogoji iz navedenega odstavka izpolnjeni.3.Komisija z izvedbenimi akti določi postopek za predložitev dokazil iz odstavka 2. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 262(4).

Naslov VIIIZNOS BLAGA S CARINSKEGA OBMOČJA UNIJEPoglavje 1Izstop blaga in izvozni postopek

Člen 94Izstop blaga1.Blago lahko izstopi s carinskega območja Unije le, če so izvoznik ali druge osebe pristojnim carinskim organom predložile ali dale na voljo predodhodne informacije iz člena 95.2.Komisija z izvedbenimi akti določi pravila o formalnostih, ki jih je treba opraviti pred izstopom blaga in ob izstopu blaga. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 262(4).

Člen 95Predodhodne informacije1.Izvozniki, ki želijo iznesti blago s carinskega območja Unije, v določenem roku, preden se blago iznese s carinskega območja Unije, zagotovijo minimalne predodhodne informacije.2.Obveznost iz odstavka 1 se opusti v enem od naslednjih primerov:(a)za prevozna sredstva in blago na njih, ki le prehajajo teritorialne vode ali zračni prostor carinskega območja Unije, ne da bi se na tem območju ustavila;(b)v drugih posebnih primerih, ko je to ustrezno utemeljeno z vrsto blaga ali prometa ali kadar to zahtevajo mednarodni sporazumi.(c)blago, ki je začasno izneseno s carinskega območja Unije v skladu s členom 58.3.V minimalnih predodhodnih informacijah iz odstavka 1 je navedeno, ali je blago:(a)blago Unije, ki se bo dalo v izvozni postopek;(b)blago Unije, ki se bo dalo v postopek pasivnega oplemenitenja;(c)blago Unije, ki bo izneseno s carinskega območja Unije, potem ko je bilo dano v postopek posebne rabe;(d)blago Unije, oproščeno plačila DDV ali trošarin, ki bo dobavljeno za oskrbo zrakoplovov ali ladij, ne glede na namembni kraj zrakoplova ali ladje, za katero je potrebno dokazilo takšne dobave;(e)blago Unije, ki se bo dalo v notranji tranzitni postopek ali(f)neunijsko blago, ki se bo izvozilo, potem ko je bilo v začasni hrambi ali je bilo dano v carinski postopek.4.Prevoznik lahko na carinskem območju Unije natovori le blago, za katero so bile carinskemu uradu izstopa predložene ali dane na voljo minimalne predodhodne informacije.5.Prevoznik iznese unijsko blago s carinskega območja v enakem stanju, v kakršnem je bilo, ko so se predložile ali dale na voljo predodhodne informacije.6.Če izvoznik ni predložil predodhodnih informacij ali se predložene predodhodne informacije ne ujemajo z zadevnim blagom, jih prevoznik predloži carinskemu uradu izstopa v določenem roku, preden se blago iznese s carinskega območja Unije.7.Potrebne navedbe predodhodnih informacij se nemudoma predložijo ali dajo na voljo carinskemu uradu izstopa.8.Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 261 za dopolnitev ali spremembo te uredbe z določitvijo:(a)minimalnih predodhodnih informacij, ki jih je treba predložiti ob upoštevanju postopka, v katerega se bo blago dalo, in tega, ali je blago unijsko ali neunijsko blago;(b)roka iz odstavkov 1 in 6, v katerem je treba predložiti ali dati na voljo predodhodne informacije, preden je blago izneseno s carinskega območja Unije, pri čemer se upoštevajo vrsta prometa in prevozna sredstva;(c)posebnih primerov, v katerih se obveznost predložitve ali dajanja na voljo predodhodnih informacij opusti v skladu z odstavkom 2, točka (b);(d)informacij, ki jih je treba sporočiti ob izstopu blaga v skladu z odstavkom 8.9.Komisija z izvedbenimi akti določi postopek za zagotavljanje in sprejemanje predodhodnih informacij in informacij ob izstopu iz tega člena. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 262(4).10.Do končnega datuma iz člena 265(3) se izstopna skupna deklaracija, izvozna deklaracija, deklaracija za ponovni izvoz in obvestilo o ponovnem izvozu štejejo za predodhodne informacije.

Člen 96Sprememba in izrek neveljavnosti predodhodnih informacij1.Izvoznik ali prevoznik lahko spremeni eno ali več navedb predodhodnih informacij, potem ko so bile te predložene ali dane na voljo.Popravki niso več mogoči, potem ko:(a)carinski organi sporočijo, da nameravajo pregledati blago;(b)so carinski organi ugotovili, da ena ali več navedb v informacijah niso pravilne ali popolne;(c)so carinski organi že odobrili sprostitev blaga za izstop.2.Izvoznik ali prevoznik predodhodne informacije za blago, ki ni izneseno s carinskega območja Unije, čim prej izreče za neveljavne. Carinski organi predodhodne informacije o tem blagu izrečejo za neveljavne po preteku 150 dni od datuma, ko so bili predloženi ali dani na voljo.3.Komisija z izvedbenimi akti določi postopek za spremembo predodhodnih informacij iz odstavka 1, prvi pododstavek, ter za izrek neveljavnosti predodhodnih informacij iz odstavka 2. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 262(4).

Člen 97Analiza tveganja predodhodnih informacij1.Brez poseganja v dejavnosti carinskega organa EU iz naslova IV carinski urad izvoza v posebnem roku zagotovi, da se na podlagi predodhodnih informacij in drugih informacij, ki se predložijo ali dajo na voljo prek EU vozlišča carinskih podatkov, izvede analiza tveganja, predvsem za varnostne in varstvene namene ter, kadar je to mogoče, za druge namene, ter sprejme potrebne ukrepe na podlagi rezultatov navedene analize tveganja.2.Carinski urad, pristojen za kraj, kjer ima izvoznik sedež, lahko sprejme ustrezne blažilne ukrepe, ki vključujejo:(a)navodila izvozniku ali prevozniku, da se blago ne sme natovoriti ali prevažati;(b)zahtevanje dodatnih informacij ali ukrepov;(c)opredelitev razmer, v katerih bi bilo primerno ukrepanje drugega organa;(d)priporočanje najprimernejšega kraja in ukrepov za izvajanje kontrole;(e)določitev poti, po kateri se blago iznese s carinskega območja Unije, in roka, ki ga je treba ob tem spoštovati.3.Carinski urad izstopa izvede analizo tveganja tudi, ko prevoznik predloži informacije o blagu v skladu s členom 95(6).4.Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 261 za dopolnitev te uredbe z določitvijo rokov, v katerih je treba izvesti analizo tveganja ter na podlagi rezultatov analize tveganja sprejeti potrebne ukrepe iz odstavka 1 tega člena in blažilne ukrepe iz odstavka 2 tega člena.

Člen 98Predložitev in potrditev izstopa1.Kadar predodhodne informacije niso bile predložene v določenem roku ali kadar to zahtevajo carinski organi ali druga zakonodaja, ki jo uporabljajo carinski organi, prevoznik predloži blago, ki se bo izneslo s carinskega območja Unije, carinskemu uradu izstopa pred njegovim odhodom.2.Prevoznik carinskim organom potrdi izstop blaga s carinskega območja Unije.

Člen 99Izvozni postopek1.Unijsko in neunijsko blago, ki naj bi bilo izneseno s carinskega območja Unije, je dano v izvozni postopek.2.Pogoji za dajanje blaga v izvozni postopek so naslednji:(a)carinskim organom so bile predložene ali dane na voljo minimalne informacije, ki morajo vključevati vsaj izvoznika, odgovornega za blago, prodajalca, kupca, vrednost, poreklo, tarifno uvrstitev blaga, poimenovanje blaga ter njegovo lokacijo;(b)vse izvozne in druge dajatve so plačane ali zavarovane ter(c)blago je skladno z ustrezno drugo zakonodajo, ki jo uporabljajo carinski organi.3.Blago, ki bo izneseno s carinskega območja Unije, je po potrebi zavezano naslednjemu:(a)povračilu ali odpustu uvozne dajatve;(b)plačilu izvoznih nadomestil;(c)formalnostim, ki jih določajo veljavna pravila o drugih dajatvah;4.Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 261 za dopolnitev in spremembo te uredbe z določitvijo podatkov, ki se predložijo ali dajo na voljo carinskim organom za dajanje blaga v izvoz, iz odstavka 2, točka (a).5.Komisija z izvedbenimi akti določi postopek za vračilo DDV fizičnim osebam, ki nimajo sedeža v Uniji, iz odstavka 3, točka (b). Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 262(4).

Člen 100Olajšava izvozne dajatve za unijsko blago, ki se začasno izvoziUnijsko blago, ki se začasno izvozi s carinskega območja Unije, je brez poseganja v člen 140 upravičeno do olajšave izvozne dajatve, pod pogojem, da se ponovno uvozi.

Naslov VIIIPOSEBNI POSTOPKIPoglavje 1Splošne določbe

Člen 101Področje uporabe1.Blago se lahko da v katero koli od naslednjih kategorij posebnih postopkov:(a)tranzit, kar zajema zunanji in notranji tranzit;(b)hramba, kar zajema carinsko skladiščenje in proste cone;(c)določena raba, kar zajema začasen uvoz in posebno rabo;(d)oplemenitenje, kar zajema aktivno in pasivno oplemenitenje.2.Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 261 za dopolnitev in spremembo te uredbe z določitvijo podatkov, ki se predložijo ali dajo na voljo carinskim organom za dajanje blaga v posebne postopke.

Člen 102Dovoljenje1.Uvozniki ali izvozniki, ki nameravajo dati blago v posebni carinski postopek, imajo dovoljenje carinskih organov za naslednje:(a)uporabo postopka aktivnega ali pasivnega oplemenitenja, postopka začasnega uvoza ali postopka posebne rabe;(b)upravljanje skladišč za carinsko skladiščenje blaga, razen če je upravljavec skladišč carinski organ.V dovoljenju se določijo pogoji za uporabo navedenih postopkov ali za upravljanje navedenih skladiščnih prostorov.2.Razen če ni določeno drugače, carinski organi podelijo dovoljenje iz odstavka 1 samo, kadar so izpolnjeni naslednji pogoji:(a)imetnik dovoljenja ima sedež na carinskem območju Unije, razen če ni določeno drugače za začasni uvoz ali v izjemnih primerih za postopke posebne rabe ali aktivnega oplemenitenja;(b)imetnik dovoljenja predloži potrebno zagotovilo za pravilno izvajanje operacij; šteje se, da zaupanja vredni in preverjeni gospodarski subjekt izpolnjuje ta pogoj, če se dejavnost v zvezi s posebnim postopkom upošteva pri dovoljenju iz člena 25;(c)kadar imetnik dovoljenja ni zaupanja vredni in preverjeni gospodarski subjekt in carinski organi menijo, da je to potrebno, se predloži zavarovanje za morebitni carinski dolg ali druge dajatve, povezane z blagom, danim v posebni postopek;(d)carinski organi lahko opravljajo carinski nadzor, ne da bi morali uvesti upravne ukrepe, ki bi bili nesorazmerni z zadevnimi gospodarskimi potrebami;(e)če se dovoljenje nanaša na začasni uvoz, imetnik dovoljenja uporablja blago ali poskrbi za njegovo uporabo;(f)če se dovoljenje nanaša na postopek oplemenitenja, imetnik dovoljenja izvaja operacije oplemenitenje blaga ali poskrbi za njihovo izvedbo;(g)dovoljenje za postopek oplemenitenja (t. i. pregled gospodarskih pogojev) nima negativnih posledic za bistvene interese proizvajalcev Unije.3.Razen če je z gospodarsko naravo oplemenitenja utemeljeno drugače, carinski organi, ki izdajo dovoljenje za postopek aktivnega oplemenitenja, za oceno, ali izdaja dovoljenja za postopek aktivnega oplemenitenja negativno vpliva na bistvene interese proizvajalcev Unije, pred sprejetjem odločbe o dovoljenju zaprosijo carinski organ EU za mnenje, če:(a)se uvozna dajatev, ki se uporablja ob sprostitvi oplemenitenih proizvodov v prosti promet, določi na podlagi tarifne uvrstitve, carinske vrednosti, količine, vrste in porekla blaga, danega v postopek aktivnega oplemenitenja v skladu s členom 168(3) in (4), ter(b)obstajajo dokazi, da bodo bistveni interesi proizvajalcev Unije verjetno utrpeli negativne posledice. Šteje se, da taki dokazi obstajajo, kadar bi za blago, namenjeno za postopek aktivnega oplemenitenja, veljali ukrep kmetijske politike, začasna ali dokončna protidampinška dajatev, izravnalna dajatev, zaščitni ukrep ali dodatna dajatev, ki je posledica začasne opustitve koncesij, če bi se sprostilo v prosti promet.4.Pri ocenjevanju, ali podelitev dovoljenja za postopek pasivnega oplemenitenja negativno vpliva na bistvene interese proizvajalcev Unije, carinski organi pred sprejetjem odločbe o dovoljenju zaprosijo carinski organ EU za mnenje, kadar obstajajo dokazi, da bodo bistveni interesi proizvajalcev blaga, ki se šteje za občutljivo, v Uniji verjetno utrpeli negativne posledice in da blago ni namenjeno za popravilo.5.Carinski organ EU lahko na zahtevo v skladu z odstavkoma 3 in 4 sprejme eno od naslednjih mnenj:(a)podelitev dovoljenja ne vpliva negativno na bistvene interese proizvajalcev Unije;(b)podelitev dovoljenja vpliva negativno na bistvene interese proizvajalcev Unije;(c)podelitev dovoljenja za ustrezno utemeljeno in nadzorovano količino blaga, ki je opredeljena v mnenju, ne vpliva negativno na bistvene interese proizvajalcev Unije.Mnenje carinskega organa EU upoštevajo carinski organi, ki podeljujejo dovoljenja, in vsi drugi carinski organi, ki se ukvarjajo s podobnimi dovoljenji. Carinskim organom, ki podelijo dovoljenje, ni treba upoštevati mnenja, ki ga je sprejel carinski organ EU, če navedejo razloge za svojo odločbo v zvezi s tem.6.Carinski organi, ki podelijo dovoljenje, dovoljenja predložijo ali dajo na voljo EU vozlišču carinskih podatkov. Kadar dovoljenja za posebne postopke vsebujejo poslovno občutljive informacije, se omeji dostop do njihovih navedb.7.Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 261 za dopolnitev te uredbe z določitvijo:(a)izjem od pogojev iz odstavka 2;(b)primerov iz odstavka 3, v katerih lahko carinski organi zaradi gospodarske narave oplemenitenja brez mnenja carinskega organa EU ocenijo, ali izdaja dovoljenja za postopek aktivnega oplemenitenja negativno vpliva na bistvene interese proizvajalcev Unije;(c)seznam blaga, ki se šteje za občutljivo, iz odstavka 4.8.Komisija z izvedbenimi akti določi:(a)postopkovna pravila za podelitev dovoljenja za postopke iz odstavka 1;(b)postopkovna pravila, na podlagi katerih carinski organ EU poda svoje mnenje, ter(c)količino in pravila za spremljanje praga iz odstavka 5.Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 262(4).9.Do datuma iz člena 265(1) se pregled gospodarskih pogojev iz odstavka 2, točka (f) opravi na ravni Unije, organizira pa ga Komisija. Do navedenega datuma se sklicevanje na mnenje carinskega organa EU iz tega poglavja nanaša na pregled na ravni Unije, kot je določeno v odstavku 5 tega člena.

Člen 103Dovoljenja z učinkom za nazaj1.Carinski organi podelijo dovoljenje z učinkom za nazaj, kadar so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:(a)obstaja dokazana gospodarska potreba;(b)zahtevek ni povezan s poskusom goljufivega dejanja;(c)vložnik je na podlagi vknjižb ali evidenc dokazal, da:(i)so izpolnjene vse zahteve iz postopka;(ii)je po potrebi mogoče identificirati blago za zadevno obdobje;(iii)takšne vknjižbe ali evidence omogočajo nadzor postopka;(d)izvesti je mogoče vse formalnosti, potrebne za ureditev položaja blaga, po potrebi tudi izrek zadevnih predhodnih evidenc za neveljavne;(e)vložniku v treh letih od dneva sprejema zahtevka ni bilo podeljeno nobeno dovoljenje z učinkom za nazaj;(f)mnenje carinskega organa EU ni potrebno za oceno, ali bi podelitev dovoljenja negativno vplivala na bistvene interese proizvajalcev Unije, razen kadar zahtevek zadeva podaljšanje dovoljenja za isto vrsto operacij in blaga;(g)zahtevek se ne nanaša na upravljanje skladišč za carinsko skladiščenje blaga;(h)kadar se zahtevek nanaša na podaljšanje dovoljenja za isto vrsto operacij in blaga, se zahtevek vloži v treh letih po izteku veljavnosti prvotnega dovoljenja.2.Carinski organi lahko dovoljenje z učinkom za nazaj podelijo tudi tedaj, ko blago, ki je bilo dano v carinski postopek, v času sprejema zahtevka za takšno dovoljenje ni več na voljo.

Člen 104Evidence1.Imetnik dovoljenja, uvoznik ali izvoznik in vse osebe, ki opravljajo dejavnost, ki vključuje skladiščenje, obdelavo ali oplemenitenje blaga ali prodajo ali nakup blaga v prostih conah, vodijo ustrezne evidence v obliki, ki jo odobrijo carinski organi, in navedene evidence predložijo ali dajo na voljo v EU vozlišču carinskih podatkov.Evidence vsebujejo informacije in navedbe, ki carinskim organom omogočajo nadzor nad zadevnim postopkom, zlasti glede identifikacije blaga, danega v navedeni postopek, njegovega carinskega statusa in gibanja.2.Šteje se, da zaupanja vredni in preverjeni gospodarski subjekt izpolnjuje obveznost iz odstavka 1.

Člen 105Zaključek posebnega postopka1.V drugih primerih, ki niso tranzitni postopek, in brez poseganja v carinski nadzor v zvezi s posebno rabo iz člena 135 je posebni postopek zaključen, ko se blago, dano v postopek, ali oplemeniteni proizvodi dajo v nadaljnji carinski postopek, ko se to blago ali proizvodi iznesejo s carinskega območja Unije, so uničeni, ne da bi ostali odpadki, ali se v skladu s členom 78 odstopijo državi.2.Carinski organi zaključijo tranzitni postopek, ko lahko na podlagi primerjave podatkov, ki se predložijo ali dajo na voljo carinskemu uradu odhoda, in podatkov, ki se predložijo ali dajo na voljo carinskemu namembnemu uradu, ugotovijo, da se je postopek pravilno končal.3.Carinski organi sprejmejo vse potrebne ukrepe, da uredijo položaj blaga, katerega postopek ni bil zaključen po predpisanih pogojih.4.Zaključek postopka se izvede v določenem roku, razen če ni določeno drugače.5.Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 261 za dopolnitev te uredbe z določitvijo roka iz odstavka 4.6.Komisija z izvedbenimi akti določi postopkovna pravila za zaključek posebnega postopka iz tega člena. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 262(4).

Člen 106Prenos pravic in obveznosti1.Carinski organi lahko imetniku dovoljenja za posebni postopek, ki ni tranzit, dovolijo, da v celoti ali delno prenese svoje pravice in obveznosti v zvezi z blagom, ki je bilo dano v ta posebni postopek, na uvoznika ali izvoznika, ki izpolnjuje tudi pogoje za zadevni postopek.2.Imetnik dovoljenja, ki prenaša svoje pravice in obveznosti, carinske organe obvesti o prenosu in o zaključku postopka, razen če so carinski organi pooblastili tudi uvoznika ali izvoznika, na katerega se prenesejo pravice in obveznosti.3.Kadar prenos pravic in obveznosti vključuje več kot eno državo članico, se carinski organi, ki odobrijo prenos, posvetujejo z drugimi zadevnimi državami članicami.4.Komisija z izvedbenimi akti določi postopkovna pravila za prenos pravic in obveznosti imetnika dovoljenja v zvezi z blagom, ki je bilo dano v posebni postopek, ki ni tranzit. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 262(4).

Člen 107Gibanje blaga1.V posebnih primerih lahko uvozniki in izvozniki premaknejo blago, dano v posebni postopek, ki ni tranzit, ali v prosto cono med različnimi kraji na carinskem območju Unije.2.Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 261 za dopolnitev te uredbe z določitvijo primerov in pogojev, v katerih lahko uvozniki in izvozniki premikajo blago, iz odstavka 1 tega člena.3.Komisija z izvedbenimi akti določi postopkovna pravila za gibanje blaga, danega v posebni postopek, ki ni tranzit ali prosta cona, v skladu z odstavkom 1. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 262(4).

Člen 108Običajno ravnanje1.Blago, ki je dano v carinsko skladiščenje, v postopek oplemenitenja ali v prosto cono, je lahko predmet običajnega ravnanja, katerega namen je blago ohraniti, izboljšati njegov videz ali tržno kakovost ali ga pripraviti za distribucijo ali nadaljnjo prodajo.2.Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 261 za dopolnitev te uredbe z določitvijo običajnega ravnanja v zvezi z blagom iz odstavka 1 tega člena.

Člen 109Enakovredno blago1.Enakovredno blago obsega unijsko blago, ki se hrani, uporablja ali predela namesto blaga, ki je dano v posebni postopek.Pri postopku pasivnega oplemenitenja enakovredno blago obsega neunijsko blago, ki se predela namesto unijskega blaga, danega v postopek pasivnega oplemenitenja.Če ni drugače določeno, ima enakovredno blago enako osemmestno oznako kombinirane nomenklature, enako tržno kakovost in enake tehnične lastnosti kot blago, ki ga zamenjuje.2.Pod pogojem, da je zagotovljen pravilen potek postopka, zlasti glede carinskega nadzora, carinski organi na zahtevo odobrijo:(a)uporabo enakovrednega blaga v okviru carinskega skladiščenja, prostih con, posebne rabe in postopka oplemenitenja;(b)v posebnih primerih uporabo enakovrednega blaga v okviru postopka začasnega uvoza;(c)v primeru postopka aktivnega oplemenitenja izvoz oplemenitenih proizvodov, pridobljenih iz enakovrednega blaga pred uvozom blaga, ki ga zamenjuje;(d)v primeru postopka pasivnega oplemenitenja uvoz oplemenitenih proizvodov, pridobljenih iz enakovrednega blaga pred izvozom blaga, ki ga zamenjuje.Šteje se, da zaupanja vredni in preverjeni gospodarski subjekt izpolnjuje pogoj o zagotavljanju pravilnega izvajanja postopka, če se dejavnost v zvezi z uporabo enakovrednega blaga za zadevni postopek upošteva pri dovoljenju iz člena 25.3.Uporaba enakovrednega blaga ni dovoljena v naslednjih primerih:(a)kadar gre za le običajno ravnanje, kakor je opredeljeno v členu 108, v okviru postopka aktivnega oplemenitenja;(b)kadar se prepoved povračila uvozne dajatve ali oprostitev uvozne dajatve uporablja za blago brez porekla, ki se uporablja za proizvodnjo proizvodov iz postopka aktivnega oplemenitenja, za katere je dokazilo o poreklu izdano ali sestavljeno v okviru preferencialne ureditve med Unijo in nekaterimi tretjimi državami ali skupinami takšnih držav;(c)kadar bi pomenila neupravičeno prednost glede uvozne dajatve ali kadar tako določa zakonodaja Unije.4.V primeru iz odstavka 2, točka (c), in kadar bi bili oplemeniteni proizvodi zavezani izvozni dajatvi, če se ne bi izvozili v okviru postopka aktivnega oplemenitenja, imetnik dovoljenja priskrbi zavarovanje za zagotovitev plačila izvozne dajatve, če neunijsko blago ne bi bilo uvoženo v roku iz člena 138(3).5.Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 261 za dopolnitev te uredbe z določitvijo:(a)izjem iz odstavka 1, tretji pododstavek;(b)pogojev, pod katerimi se uporablja enakovredno blago v skladu z odstavkom 2;(c)posebnih primerov, v katerih se enakovredno blago uporablja v okviru postopka začasnega uvoza, iz odstavka 2, točka (b);(d)primerov, v katerih uporaba enakovrednega blaga ni dovoljena v skladu z odstavkom 3, točka (c).6.Komisija z izvedbenimi akti določi postopkovna pravila za uporabo enakovrednega blaga, odobrenega v skladu z odstavkom 2. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 262(4).

Poglavje 2TranzitOddelek 1Splošna pravila

Člen 110Področje uporabe1.Blago se da v tranzitni postopek ob vstopu na carinsko območje, razen če je bilo že dano v tranzitni postopek, določen v členih 111 in 112, ali če je bilo dano v drug carinski postopek v roku iz člena 86(4).2.Imetnik blaga se šteje za uvoznika ali izvoznika blaga in je dolžan plačati carinske dajatve ter druge davke in dajatve, razen če imajo carinski organi podatke o drugem uvozniku ali izvozniku.3.Blago, dano v unijski tranzitni postopek, ostane v navedenem postopku, dokler ni dano v drug carinski postopek.

Člen 111Zunanji tranzit1.V okviru zunanjega tranzitnega postopka se neunijsko blago lahko giblje od ene do druge točke na carinskem območju Unije, ne da bi zanj veljale naslednje obveznosti:(a)uvozne ali druge dajatve, vključno s protidampinškimi dajatvami, izravnalnimi dajatvami in zaščitnimi ukrepi;(b)ukrepi trgovinske politike, če ne prepovedujejo vstopa blaga na carinsko območje Unije ali izstopa blaga z njega.2.V posebnih primerih se unijsko blago da v zunanji tranzitni postopek.3.Gibanje iz odstavka 1 se izvaja na enega od naslednjih načinov:(a)v okviru zunanjega unijskega tranzitnega postopka;(b)v skladu s Konvencijo TIR, pod pogojem, da:(i)se je takšno gibanje začelo ali se bo končalo zunaj carinskega območja Unije;(ii)se takšno gibanje opravi med dvema krajema na carinskem območju Unije prek ozemlja tretje države;(c)v skladu s Konvencijo ATA ali Istanbulsko konvencijo, kadar gre za tranzit;(d)po obrazcu 302, ki ga določa sporazum med pogodbenicami Severnoatlantskega pakta o statusu njihovih sil, ki je bil podpisan v Londonu 19. junija 1951, in po obrazcu EU 302;(e)po poštnem sistemu v skladu z akti Svetovne poštne zveze, kadar blago prevažajo nosilci pravic in obveznosti iz takšnih aktov ali se blago prevaža zanje.4.Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 261 za dopolnitev te uredbe z določitvijo posebnih primerov, v katerih se unijsko blago da v zunanji tranzitni postopek.5.Komisija ob upoštevanju potreb Unije z izvedbenimi akti določi postopkovna pravila za uporabo odstavka 3, točke (b) do (e), na carinskem območju Unije. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 262(4).

Člen 112Notranji tranzit1.V okviru notranjega tranzitnega postopka in pod pogoji iz odstavka 2 se unijsko blago lahko giblje od ene do druge točke na carinskem območju Unije in prehaja prek tretje države, ne da bi pri tem spremenilo svoj carinski status.2.Gibanje iz odstavka 1 se izvaja na enega od naslednjih načinov:(a)v okviru notranjega unijskega tranzitnega postopka, če takšno možnost določa mednarodni sporazum;(b)v skladu s Konvencijo TIR;(c)v skladu s Konvencijo ATA ali Istanbulsko konvencijo, kadar gre za tranzit;(d)po obrazcu 302, ki ga določa sporazum med pogodbenicami Severnoatlantskega pakta o statusu njihovih sil, ki je bil podpisan v Londonu 19. junija 1951, in po obrazcu EU 302;(e)po poštnem sistemu v skladu z akti Svetovne poštne zveze, kadar blago prevažajo nosilci pravic in obveznosti iz takšnih aktov ali se blago prevaža zanje.3.Komisija ob upoštevanju potreb Unije z izvedbenimi akti določi postopkovna pravila za uporabo odstavka 2, točke (b) do (e), na carinskem območju Unije. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 262(4).

Člen 113Enotno ozemlje za namene tranzitaKadar se blago giblje od ene do druge točke na carinskem območju Unije v skladu s Konvencijo TIR, Konvencijo ATA ali Istanbulsko konvencijo, po obrazcih 302, obrazcu EU 302 ali po poštnem sistemu, se carinsko območje Unije za namene takšnega prevoza šteje za enotno ozemlje.

Člen 114Izključitev oseb iz operacij TIR1.Kadar se carinski organi države članice odločijo, da bodo osebo izključili iz operacij TIR na podlagi člena 38 Konvencije TIR, ta odločba velja na celotnem carinskem območju Unije, zato zvezkov TIR, ki jih je vložila ta oseba, ne sprejme noben carinski urad.2.Država članica o svoji odločbi iz odstavka 1 in datumu začetka njene uporabe obvesti druge države članice ter Komisijo in carinski organ EU.

Člen 115Pooblaščeni pošiljatelj in pooblaščeni prejemnik za namene TIR1.Carinski organi lahko na podlagi zahtevka osebi, ki je navedena kot „pooblaščeni prejemnik“, dovolijo prejeti blago, ki se je gibalo v skladu s Konvencijo TIR, na za to pooblaščenem mestu, tako da se postopek zaključi v skladu s členom 1, točka (d), Konvencije TIR.2.Carinski organi lahko na podlagi zahtevka osebi, ki je navedena kot „pooblaščeni pošiljatelj“, dovolijo poslati blago, ki se bo gibalo v skladu s Konvencijo TIR, na za to pooblaščenem mestu, tako da se postopek začne v skladu s členom 1, točka (c), Konvencije TIR.Za namene prvega pododstavka se pooblaščenemu pošiljatelju dovoli uporaba posebnih carinskih oznak v skladu s členom 116(4), točka (c).3.Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 261 za dopolnitev te uredbe z določitvijo pogojev za podelitev dovoljenj iz odstavkov 1 in 2.

Oddelek 2Tranzit Unije

Člen 116Obveznosti imetnika unijskega tranzitnega postopka ter prevoznika in prejemnika blaga, ki se giblje v okviru unijskega tranzitnega postopka1.Imetnik unijskega tranzitnega postopka je odgovoren za vse naslednje obveznosti:(a)zagotavljanje podatkov, ki carinskim organom omogočajo nadzor blaga, vključno vsaj z identifikacijo blaga, danega v navedeni postopek, prevoznimi sredstvi, uvoznikom ali izvoznikom, carinskim statusom in gibanjem;(b)predložitev nedotaknjenega blaga in zahtevanih podatkov namembnemu carinskemu uradu v predpisanem roku in v skladu z ukrepi, ki so jih carinski organi sprejeli za zagotovitev identifikacije blaga;(c)spoštovanje carinskih določb v zvezi s postopkom;(d)predložitev zavarovanja za zagotovitev plačila zneska uvozne ali izvozne dajatve, ki ustreza carinskemu dolgu, ali drugih dajatev, ki utegnejo nastati v zvezi z blagom, razen če ni v carinski zakonodaji določeno drugače.2.Obveznost imetnika postopka je izpolnjena in tranzitni postopek se konča, ko so blago, ki je dano v postopek, in zahtevane informacije na razpolago namembnemu carinskemu uradu v skladu z določbami carinske zakonodaje.3.Prevoznik ali prejemnik blaga, ki ob sprejemu blaga ve, da se giblje v okviru unijskega tranzitnega postopka, je tudi odgovoren za predložitev nedotaknjenega blaga namembnemu carinskemu uradu v predpisanem roku in v skladu z ukrepi, ki so jih carinski organi sprejeli za zagotovitev identifikacije blaga.4.Carinski organi lahko na zahtevo odobrijo naslednje poenostavitve v zvezi z dajanjem blaga v unijski tranzitni postopek ali zaključkom navedenega postopka:(a)status pooblaščenega pošiljatelja, ki imetniku dovoljenja omogoča dati blago v unijski tranzitni postopek, ne da bi ga predložil carini;(b)status pooblaščenega prejemnika, ki imetniku dovoljenja omogoča na pooblaščenem mestu prejeti blago, ki se je gibalo v okviru unijskega tranzitnega postopka, da v skladu z odstavkom 2 zaključi postopek;(c)uporabo posebnih carinskih oznak, kadar je nameščanje carinskih oznak potrebno za zagotovitev identifikacije blaga, danega v unijski tranzitni postopek;(d)uporabo elektronske prevozne listine za dajanje blaga v unijski tranzitni postopek, če vsebuje potrebne informacije, ter so te carinskim organom na voljo ob odhodu in v namembnem kraju, s čimer je mogoč carinski nadzor blaga in zaključek postopka.5.Carinski organi vsaj vsaka tri leta izvedejo temeljito spremljanje dejavnosti pooblaščenih pošiljateljev in prejemnikov, da ocenijo njihovo skladnost z zahtevami za dovoljenje.6.Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 261 za dopolnitev te uredbe s podrobnejšo določitvijo zahtev glede podatkov iz odstavka 1, točki (a) in (b), in pogojev za podelitev dovoljenj iz odstavka 4.7.Komisija z izvedbenimi akti določi postopkovna pravila v zvezi z:(a)dajanjem blaga v unijski tranzitni postopek in zaključkom tega postopka;(b)obliko poenostavitev iz odstavka 4.Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 262(4).

Člen 117Blago, ki v okviru zunanjega unijskega tranzitnega postopka prehaja ozemlje tretje države1.Zunanji unijski tranzitni postopek se uporablja za blago, ki prehaja tretjo državo, če je izpolnjen eden od naslednjih pogojev:(a)tako možnost določa mednarodni sporazum;(b)prevoz po tretji državi poteka na podlagi enotne prevozne listine, sestavljene na carinskem območju Unije.2.V primeru iz odstavka 1, točka (b), se izvajanje zunanjega unijskega tranzitnega postopka prekine, ko je blago zunaj carinskega območja Unije.3.Komisija z izvedbenimi akti določi postopkovna pravila za carinski nadzor blaga, ki v okviru zunanjega unijskega tranzitnega postopka prehaja ozemlje tretje države. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 262(4).

Poglavje 3HrambaOddelek 1Skupne določbe

Člen 118Področje uporabe1.V okviru postopka hrambe se neunijsko blago lahko hrani na carinskem območju Unije, ne da bi zanj veljale naslednje obveznosti:(a)uvozna dajatev;(b)druge dajatve, kakor jih določajo druga ustrezna veljavna pravila;(c)ukrepi trgovinske politike, če ne prepovedujejo vstopa blaga na carinsko območje Unije ali izstopa blaga z njega.2.Pogoji za hrambo blaga so naslednji:(a)carinskim organom so bili predloženi ali dani na voljo minimalni podatki, ki morajo vključevati vsaj uvoznika, odgovornega za blago, proizvajalca, vrednost, poreklo, tarifno uvrstitev blaga in poimenovanje blaga ter seznam ustrezne druge zakonodaje, ki jo za to blago uporabljajo carinski organi, razen če ni določeno drugače, ter(b)ugotovljeno je bilo, da je blago je skladno z drugo zakonodajo, ki jo uporabljajo carinski organi. [Sprememba 194]3.Unijsko blago je lahko dano v postopek carinskega skladiščenja ali v prostoconski postopek v skladu z drugo zakonodajo, ki jo uporabljajo carinski organi, ali da bi bilo upravičeno do ugodnosti na podlagi odločitve o odobritvi povračila ali odpusta uvozne dajatve. Unijsko blago se lahko vnese v carinsko skladišče ali prosto cono, se tam hrani, giblje, uporablja, predela ali porabi. V takih primerih se ne šteje, da je blago v postopku hrambe.4.Uvoznik da neunijsko blago, vneseno v carinsko skladišče ali prosto cono, v ustrezen postopek hrambe.5.Komisija z izvedbenimi akti določi postopek za dajanje unijskega blaga v postopek carinskega skladiščenja ali v prostoconski postopek v skladu z odstavkom 2. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 262(4).

Člen 119Podatki o hrambi1.Upravljavec carinskega skladišča ali proste cone mora carinskim organom zagotovi ali dazagotoviti ali dati na voljo minimalne podatke, potrebne za uporabo določb, ki urejajo hrambo blaga v skladišču ali prosti carinski coni, in sicer podatke iz člena 118(2), točka (a), podatke o carinskem statusu blaga, danega v postopek hrambe, in podatke o nadaljnjem gibanju navedenega blaga. Ko bodo funkcije EU vozlišča carinskih podatkov iz člena 29 v celoti operativne, bo moral upravljavec te podatke dati na voljo prek tega vozlišča. [Sprememba 195]2.Če je uvoznik ali prevoznik že predložil ali dal na voljo vse ali del informacij iz odstavka 1, upravljavec carinskega skladišča ali proste cone svoje dodatne informacije poveže s podatki uvoznika ali prevoznika.3.Upravljavec ne sme sprejeti blaga, za katero minimalni podatki niso bili predloženi ali dani na voljo carini.4.Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 261 za dopolnitev te uredbe z določitvijo minimalnih podatkov iz odstavka 1 tega člena.

Člen 120Sprememba in neveljavnost podatkov o hrambi1.Upravljavec carinskega skladišča ali proste cone lahko spremeni enega ali več podatkov o blagu v svojem skladišču ali prosti coni, potem ko so bili predloženi ali dani na razpolago, razen če ga carinski organi obvestijo, da nameravajo pregledati blago ali da so ugotovili, da podatki o blagu niso pravilni.2.Uvoznik, prevoznik ali upravljavec skladišča proste cone podatke o blagu, ki ni vneseno na carinsko območje Unije, čim prej izreče za neveljavne. Carinski organi podatke o tem blagu izrečejo za neveljavne po 30 dneh od datuma, ko so bili predloženi ali dani na voljo.

Člen 121Trajanje postopka hrambe1.Blago lahko ostane v postopku hrambe brez časovne omejitve.2.Carinski organi lahko v izjemnih okoliščinah določijo rok, do katerega mora biti postopek hrambe zaključen, zlasti ko lahko vrsta in narava blaga v primeru dolgoročne hrambe ogrožata zdravje in življenje ljudi, živali ali rastlin ali ogrožata okolje.

Oddelek 2Carinsko skladiščenje

Člen 122Hramba v carinskih skladiščih1.V okviru postopka carinskega skladiščenja je neunijsko blago mogoče hraniti v prostorih ali na drugih lokacijah, ki jih carinski organi odobrijo za ta postopek in so pod carinskim nadzorom (v nadaljnjem besedilu: carinska skladišča).2.Carinska skladišča lahko uporabljajo vsi uvozniki za carinsko skladiščenje blaga (v nadaljnjem besedilu: javno carinsko skladišče) in imetniki dovoljenja za carinsko skladiščenje za hrambo uvoženega blaga (v nadaljnjem besedilu: zasebno carinsko skladišče).

Člen 123Dovoljenje za upravljanje carinskih skladišč1.Za upravljanje carinskega skladišča je potrebno dovoljenje carinskih organov, razen če je upravljavec carinskega skladišča sam carinski organ. V dovoljenju so določeni pogoji za upravljanje carinskega skladišča.2.Dovoljenje iz odstavka 1 se podeli le osebam, ki izpolnjujejo naslednje pogoje:(a)imajo sedež na carinskem območju Unije;(b)predložijo potrebno zagotovilo za pravilno izvajanje operacij;(c)zaupanja vredni in preverjeni gospodarski subjekti izpolnjujejo ta pogoj, če se upravljanje carinskega skladišča upošteva pri dovoljenju iz člena 25;(d)predložijo zavarovanje za morebiten carinski dolg.3.Dovoljenje iz odstavka 1 se podeli samo tedaj, kadar lahko carinski organi opravljajo carinski nadzor, ne da bi morali uvesti upravne dogovore, ki so nesorazmerni z zadevnimi gospodarskimi potrebami.4.Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 261 za dopolnitev te uredbe z določitvijo pogojev za podelitev dovoljenja iz odstavka 1 tega člena.

Člen 124Gibanje blaga v carinskem skladišču1.Carinski organi lahko upravljavcu carinskega skladišča odobrijo gibanje blaga pod naslednjimi pogoji:(a)možnost gibanja blaga je določena v dovoljenju za carinsko skladiščenje;(b)upravljavec carinskega skladišča je pooblaščen zaupanja vreden in preverjen gospodarski subjekt;(c)podatki o gibanju se evidentirajo v evidencah gospodarskega subjekta in zagotovijo ali dajo na voljo carinskim organom ob odhodu in prihodu blaga.2.Komisija z izvedbenimi akti določi postopek za gibanje blaga v carinskem skladišču iz odstavka 1. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 262(4).

Člen 125Postopek oplemenitenja v carinskem skladiščuKadar obstaja gospodarska potreba in ni negativnih posledic za carinski nadzor, lahko carinski organi dovolijo, da se blago v carinskem skladišču pozneje da v postopek aktivnega oplemenitenja ali postopek posebne rabe za oplemenitenje v carinskem skladišču v skladu s pogoji, ki jih določajo navedeni postopki.

Člen 126Carinski nadzorImetnik dovoljenja mora zagotoviti, da se blago v postopku carinskega skladiščenja ne umakne iz carinskega nadzora.

Oddelek 3Proste cone

Člen 127Določitev prostih con1.Države članice lahko dele carinskega območja Unije določijo za proste cone.Država članica za vsako prosto cono določi območje, ki ga zajema, in opredeli vstopne in izstopne točke.2.Države članice Komisiji sporočijo informacije o svojih delujočih prostih conah.3.Proste cone so zaprto območje.Meja ter vstopne in izstopne točke z območja proste cone so predmet carinskega nadzora.4.Osebe, blago in prevozna sredstva, ki vstopajo v proste cone ali jih zapuščajo, so lahko predmet carinske kontrole.

Člen 128Objekti in dejavnosti v prostih conah1.Za postavitev kakršnih koli objektov v prosti coni je potrebno predhodno dovoljenje carinskih organov.2.Ob upoštevanju carinske zakonodaje je v prosti coni dovoljena katera koli industrijska, trgovinska ali storitvena dejavnost. O izvajanju teh dejavnosti je treba carinske organe obvestiti vnaprej.3.Carinski organi lahko opravljanje dejavnosti iz odstavka 2 prepovejo ali omejijo zaradi narave zadevnega blaga, zaradi zahtev carinskega nadzora ali zaradi zahtev varnosti in varstva.4.Carinski organi lahko prepovejo izvajanje dejavnosti v prosti coni osebam, ki ne dajo potrebnega zagotovila o spoštovanju carinskih določb.

Člen 129Neunijsko blago v prostih conah1.Neunijsko blago se lahko, dokler je na območju proste cone, sprosti v prosti promet ali da v postopek aktivnega oplemenitenja, začasnega uvoza ali posebne rabe, pod pogoji, določenimi za te postopke.V takih primerih se ne šteje, da je blago v prostoconskem postopku.2.Brez poseganja v določbe, ki se uporabljajo za dobave ali hrambo blaga za oskrbo, in kadar zadevni postopek tako določa, odstavek 1 ne izključuje uporabe ali porabe blaga, katerega sprostitev v prosti promet ali začasen uvoz nima za posledico uporabe ukrepov glede uvozne dajatve, določenih s skupno kmetijsko ali trgovinsko politiko ali ukrepov, ki prepovedujejo uporabo tega blaga v Uniji.Za takšno uporabo ali porabo je treba carinskim organom predložiti ali dati na voljo ustrezne informacije.

Člen 130Iznos blaga iz proste coneBlago se lahko iz proste cone iznese le, če je bilo dano v drug carinski postopek.

Člen 131Carinski status1.Na zahtevek zadevne osebe carinski organi določijo carinski status unijskega blaga za naslednje blago:(a)unijsko blago, ki vstopi v prosto cono;(b)unijsko blago, ki je bilo oplemeniteno v prosti coni;(c)blago, ki se v prosti coni sprosti v prosti promet.2.Kadar je blago izneseno iz proste cone na drug del carinskega območja Unije ali dano v carinski postopek, se šteje za neunijsko blago, razen če se ne dokaže njegovega carinskega statusa kot unijskega blaga.3.Vendar se za potrebe uporabe izvozne dajatve in izvoznih dovoljenj ali izvoznih kontrolnih ukrepov, predpisanih v okviru skupne kmetijske ali trgovinske politike, takšno blago šteje za unijsko blago, razen če se ne ugotovi, da nima carinskega statusa unijskega blaga.

Poglavje 4Določena rabaOddelek 1Začasni uvoz

Člen 132Področje uporabe1.V okviru postopka začasnega uvoza je neunijsko blago, namenjeno za izvoz, lahko predmet določene rabe na carinskem območju Unije s popolno ali delno olajšavo uvozne dajatve in ne da bi zanj veljalo naslednje:(a)druge dajatve, kakor jih določajo druga ustrezna veljavna pravila;(b)ukrepi trgovinske politike, če ne prepovedujejo vstopa blaga na carinsko območje Unije ali izstopa blaga z njega.2.Postopek začasnega uvoza se lahko uporabi le, če so izpolnjeni naslednji pogoji:(a)predvidena ni nobena sprememba blaga, razen običajnega zmanjšanja vrednosti zaradi uporabe;(b)zagotoviti je mogoče identifikacijo blaga, danega v postopek, razen kadar glede na naravo blaga ali predvideno uporabo ni verjetna zloraba postopka zaradi odsotnosti ukrepov za zagotovitev identifikacije, ali v primeru iz člena 109, kadar se lahko preveri usklajenost s predpisanimi pogoji glede enakovrednega blaga;(c)po potrebi je bilo izdano dovoljenje v skladu s členom 102, pred sprostitvijo blaga pa so bili carinskim organom predloženi ali dani na voljo minimalni podatki, ki morajo vključevati vsaj uvoznika, odgovornega za blago, vrednost, poreklo, tarifno uvrstitev ter opis in predvideno uporabo blaga;(d)zahteve za popolno ali delno olajšavo dajatve, podane v carinski zakonodaji, so izpolnjene;(e)blago je prispelo na carinsko območje Unije;(f)ugotovljeno je bilo, da je blago je skladno z ustrezno drugo zakonodajo, ki jo uporabljajo carinski organi. [Sprememba 196]3.Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 261 za dopolnitev te uredbe z določitvijo:(a)določene rabe iz odstavka 1 tega člena;(b)zahtev za popolno olajšavo uvoznih dajatev iz odstavka 2, točka (d), tega člena.

Člen 133Rok, do katerega lahko blago ostane v postopku začasnega uvoza1.Carinski organi določijo rok, do katerega mora biti blago, dano v postopek začasnega uvoza, dano v nadaljnji carinski postopek. Tak rok je dovolj dolg, da se doseže cilj dovoljene uporabe.2.Najdaljši rok, v katerem blago lahko ostane v postopku začasnega uvoza zaradi istega namena in na odgovornost istega imetnika dovoljenja, tudi če se je postopek zaključil z dajanjem blaga v drug posebni postopek in nato ponovno v postopek začasnega uvoza, je 24 mesecev.3.Kadar se v izjemnih okoliščinah dovoljena uporaba ne more izvesti v roku iz odstavkov 1 in 2, lahko carinski organi odobrijo podaljšanje tega roka za razumno obdobje na podlagi utemeljenega zahtevka uvoznika.4.Skupno obdobje, v katerem lahko blago ostane v postopku začasnega uvoza, ni daljše od deset let, razen ob nepredvidljivih dogodkih.

Člen 134Znesek uvozne dajatve v primeru začasnega uvoza z delno olajšavo uvozne dajatve1.Znesek uvozne dajatve za blago, dano v postopek začasnega uvoza z delno olajšavo uvozne dajatve, znaša 3 % zneska uvozne dajatve, ki bi jo bilo za to blago treba plačati, če bi bilo sproščeno v prosti promet na dan, ko je bilo dano v postopek začasnega uvoza.Ta znesek se plača za vsak mesec ali del meseca, v katerem je bilo blago dano v postopek začasnega uvoza z delno olajšavo uvozne dajatve.2.Znesek uvozne dajatve ne sme presegati zneska, ki bi se plačal, če bi se zadevno blago sprostilo v prosti promet na dan, ko je bilo dano v postopek začasnega uvoza.

Oddelek 2Posebna raba

Člen 135Postopek posebne rabe1.V okviru postopka posebne rabe se lahko blago zaradi njegove določene rabe sprosti v prosti promet z oprostitvijo dajatve ali po znižani stopnji dajatve, ki je določena v zakonodaji Unije, pod pogojem, da uvoznik blago nameni za določeno rabo.2.Pogoji za dajanje blaga v postopek posebne rabe so naslednji:(a)po potrebi je bilo izdano dovoljenje v skladu s členom 102;(b)carinskim organom so bili predloženi ali dani na voljo minimalni podatki, ki morajo vključevati vsaj uvoznika, odgovornega za blago, prodajalca, kupca, proizvajalca, dobavitelja proizvoda, kadar ta ni proizvajalec, odgovorni gospodarski subjekt v Uniji v skladu s členom 4 Uredbe (EU) 2019/1020 in členom 16 Uredbe (EU) 2023/XXXX,[URAD ZA PUBLIKACIJE: vstavi končni sklic v besedilo – glej opombo 19] vrednost, poreklo, tarifno uvrstitev in poimenovanje blaga, edinstveno referenčno številko pošiljke in njeno lokacijo ter seznam ustrezne druge zakonodaje, ki jo carinski organi uporabljajo za navedeno blago;(c)vse dolgovane uvozne ali druge dajatve, vključno s protidampinškimi dajatvami, izravnalnimi dajatvami ali zaščitnimi ukrepi, se plačajo ali zavarujejo, razen če je blago predmet zahtevka za črpanje v okviru tarifne kvote;(d)blago je prispelo na carinsko območje Unije;(e)blago je skladno z ustrezno drugo zakonodajo, ki jo uporabljajo carinski organi.3.Kadar je blago na takšni proizvodni stopnji, da se ekonomično lahko doseže le predpisano posebno rabo, lahko carinski organi v dovoljenju določijo pogoje, pod katerimi se šteje, da se blago uporablja za namene, določene v zakonodaji Unije, ki določa oprostitev dajatve ali znižano stopnjo dajatve.4.Kadar je blago primerno za večkratno uporabo in se carinskim organom zaradi preprečevanja zlorab to zdi ustrezno, se carinski nadzor nadaljuje še največ dve leti po datumu njegove prve uporabe za namene, določene v zakonodaji Unije, ki določa oprostitev dajatve ali znižano stopnjo dajatve.5.Carinski nadzor v postopku posebne rabe se konča v vseh naslednjih primerih:(a)kadar je bilo blago uporabljeno za namene, določene v zakonodaji Unije, ki določa oprostitev dajatve ali znižano stopnjo dajatve;(b)kadar je bilo blago izneseno s carinskega območja Unije, uničeno ali odstopljeno državi;(c)kadar je bilo blago uporabljeno za namene, ki niso določeni v zakonodaji Unije, ki določa oprostitev dajatve ali znižano stopnjo dajatve, in je bila veljavna uvozna dajatev plačana.6.Če se zahteva stopnja donosa, se za postopek posebne rabe uporablja člen 136.7.Odpadki in ostanki, nastali v postopku obdelave ali oplemenitenja blaga v skladu s predpisano posebno rabo, ter izgube zaradi naravnega kala se štejejo za blago, dano v predpisano posebno rabo.8.Odpadki in ostanki, nastali pri uničenju blaga, danega v postopek posebne rabe, se štejejo, kot da so dani v postopek carinskega skladiščenja.

Poglavje 5OplemenitenjeOddelek 1Splošne določbe

Člen 136Stopnja donosaCarinski organi določijo bodisi stopnjo donosa ali povprečno stopnjo donosa za oplemenitenje, po potrebi pa tudi način določanja takšne stopnje, razen kjer je stopnja donosa določena z zakonodajo Unije, ki ureja posamezna področja.Stopnja donosa ali povprečna stopnja donosa se določi na podlagi dejanskih okoliščin, v katerih se oplemenitenje izvaja ali se bo izvajalo. Ta stopnja se po potrebi lahko prilagodi v skladu s členom 10.

Oddelek 2Aktivno oplemenitenje

Člen 137Področje uporabe1.Brez poseganja v člen 109 se neunijsko blago v okviru postopka aktivnega oplemenitenja lahko uporabi na carinskem območju Unije v eni ali več operacijah oplemenitenja, ne da bi za takšno blago veljale:(a)uvozne ali druge dajatve, vključno s protidampinškimi dajatvami, izravnalnimi dajatvami in zaščitnimi ukrepi;(b)ukrepi trgovinske politike, če ne prepovedujejo vstopa blaga na carinsko območje Unije ali izstopa blaga z njega.2.Pogoji za dajanje blaga v postopek aktivnega oplemenitenja so naslednji:(a)po potrebi je bilo izdano dovoljenje v skladu s členom 102 za eno od uporab iz odstavka 3 tega člena;(b)carinskim organom so bili predloženi ali dani na voljo minimalni podatki, ki morajo vključevati vsaj uvoznika, odgovornega za blago, prodajalca, kupca, proizvajalca, vrednost, poreklo, tarifno uvrstitev blaga in poimenovanje blaga ter njegovo lokacijo ter seznam ustrezne druge zakonodaje, ki jo uporabljajo carinski organi;(c)blago je prispelo na carinsko območje Unije.3.Uvozniki lahko postopek aktivnega oplemenitenja uporabijo za naslednje:(a)popravilo blaga, namenjenega za postopek aktivnega oplemenitenja;(b)uničenje blaga, namenjenega za postopek aktivnega oplemenitenja;(c)proizvodnjo oplemenitenih proizvodov, pri katerih je mogoče identificirati blago, dano v postopek aktivnega oplemenitenja, brez poseganja v uporabo proizvodnih pripomočkov;(d)izvajanje postopkov na blagu, danem v postopek aktivnega oplemenitenja, za zagotovitev njegove skladnosti s tehničnimi zahtevami za sprostitev v prosti promet;(e)običajno ravnanje z blagom, danim v postopek aktivnega oplemenitenja, v skladu s členom 108;(f)proizvodnjo oplemenitenih proizvodov z blagom, enakovrednim blagu, ki je dano v postopek aktivnega oplemenitenja, v skladu s členom 109.

Člen 138Rok za zaključek postopka1.Carinski organi določijo rok, v katerem je treba postopek aktivnega oplemenitenja v skladu s členom 105 zaključiti.Rok teče od dne, ko je neunijsko blago dano v postopek, pri čemer se upošteva čas, ki je potreben za izvedbo oplemenitenja in za zaključek postopka.2.Carinski organi lahko odobrijo podaljšanje roka iz odstavka 1 za razumno obdobje na podlagi utemeljenega zahtevka imetnika dovoljenja.Dovoljenje lahko določa, da se rok, ki začne teči sredi meseca, trimesečja ali polletja, izteče zadnji dan naslednjega meseca oziroma trimesečja ali polletja.3.V primeru predhodnega izvoza v skladu s členom 109(2), točka (c) se v dovoljenju določi rok, v katerem se neunijsko blago prijavi za postopek aktivnega oplemenitenja, pri čemer se upošteva čas, potreben za nabavo in prevoz na carinsko območje Unije.Rok iz prvega pododstavka se določi v mesecih in ne presega šestih mesecev. Teči začne od dne sprejema izvozne deklaracije za oplemenitene proizvode, pridobljene iz ustreznega enakovrednega blaga.4.Na zahtevo imetnika dovoljenja se lahko rok šestih mesecev iz odstavka 3 podaljša tudi po njegovem izteku, če celotno obdobje ne presega dvanajstih mesecev.

Člen 139Začasni izvoz zaradi nadaljnjega oplemenitenjaCarinski organi lahko na podlagi zahtevka dovolijo, da se del blaga ali vse blago, dano v postopek aktivnega oplemenitenja, ali oplemeniteni proizvodi začasno izvozijo zaradi nadaljnjega oplemenitenja zunaj carinskega območja Unije v skladu s pogoji, določenimi za postopek pasivnega oplemenitenja.

Oddelek 3Pasivno oplemenitenje

Člen 140Področje uporabe1.V okviru postopka pasivnega oplemenitenja se unijsko blago lahko začasno izvozi s carinskega območja Unije, da se izvedejo operacije oplemenitenja blaga. Oplemeniteni proizvodi, pridobljeni iz navedenega blaga, se lahko na podlagi zahtevka imetnika dovoljenja ali katere koli druge osebe s sedežem na carinskem območju Unije, v kolikor ima ta oseba soglasje imetnika dovoljenja in so izpolnjeni pogoji iz dovoljenja, sprostijo v prosti promet s popolno ali delno olajšavo uvozne dajatve.2.Pogoji za dajanje blaga v postopek pasivnega oplemenitenja so naslednji:(a)po potrebi je bilo izdano dovoljenje v skladu s členom 102 in tem členom;(b)carinskim organom so bili predloženi ali dani na voljo minimalni podatki, ki morajo vključevati vsaj izvoznika, odgovornega za blago, prodajalca, kupca, vrednost, poreklo, tarifno uvrstitev blaga in poimenovanje blaga;(c)vse izvozne in druge dajatve so plačane ali zavarovane;(d)blago je skladno z ustrezno drugo zakonodajo, ki jo uporabljajo carinski organi.3.Carinski organi za naslednje unijsko blago ne izdajo dovoljenja za postopek pasivnega oplemenitenja:(a)blago, ki je zaradi izvoza upravičeno do povračila ali odpusta uvozne dajatve;(b)blago, ki je bilo pred izvozom sproščeno v prosti promet z oprostitvijo dajatve ali po znižani stopnji dajatve zaradi njegove posebne rabe, vse dokler niso izpolnjeni nameni takšne posebne rabe, razen če mora tako blago v popravilo;(c)blago, ki je zaradi izvoza upravičeno do izvoznih nadomestil;(d)blago, ki je zaradi izvoza upravičeno do druge finančne ugodnosti, kot so nadomestila iz točke (c), odobrene v okviru skupne kmetijske politike.4.Carinski organi določijo rok, v katerem mora biti začasno izvoženo blago ponovno uvoženo na carinsko območje Unije v obliki oplemenitenih proizvodov in sproščeno v prosti promet, da je lahko upravičeno do popolne ali delne olajšavo uvozne dajatve. Odobrijo lahko podaljšanje tega roka za razumno obdobje, če imetnik dovoljenja predloži utemeljen zahtevek.

Člen 141Brezplačno popravljeno ali zamenjano blago1.Kadar se carinski organi prepričajo, da je bilo blago brezplačno popravljeno ali zamenjano bodisi zaradi pogodbene ali zakonske obveznosti, ki izhaja iz zavarovanja, bodisi zaradi tovarniške napake ali napake v materialu ali ker blago ni izpolnjevalo specifikacij, ki jih je kupec zahteval od prodajalca, je upravičeno do popolne olajšave uvozne dajatve.2.Odstavek 1 se ne uporablja, kadar se tovarniška napaka oziroma napaka v materialu opazi že ob prvi sprostitvi zadevnega blaga v prosti promet.

Člen 142Blago, ki je popravljeno ali spremenjeno na podlagi mednarodnih sporazumov1.Popolna olajšava uvoznih dajatev se odobri oplemenitenim proizvodom, ki se pridobijo iz blaga, danega v postopek pasivnega oplemenitenja, kadar se carinski organi prepričajo, da:(a)je bilo to blago popravljeno ali spremenjeno v tretji državi, s katero je Unija sklenila mednarodni sporazum za takšno olajšavo, ter(b)so pogoji za olajšavo uvozne dajatve, določeni v sporazumu iz točke (a), izpolnjeni.2.Odstavek 1 se ne uporablja za oplemenitene proizvode, ki se pridobijo iz enakovrednega blaga iz člena 109, in za nadomestne proizvode iz členov 143 in 144.

Člen 143Sistem standardne zamenjave1.V okviru sistema standardne zamenjave lahko uvoženi proizvod (nadomestni proizvod) v skladu z odstavki 2 do 5 nadomesti oplemeniteni proizvod.2.Carinski organi na podlagi zahtevka dovolijo uporabo sistema standardne zamenjave, kadar oplemenitenje zajema popravilo pomanjkljivega unijskega blaga, ki ni predmet ukrepov, določenih v skladu s skupno kmetijsko politiko, ali posebnih dogovorov, ki se uporabljajo za določeno blago, pridobljeno s predelavo kmetijskih proizvodov.3.Nadomestni proizvod ima enako osemmestno oznako kombinirane nomenklature, enako tržno kakovost in enake tehnične lastnosti, kot bi jih imelo pomanjkljivo blago, če bi bilo na njem opravljeno popravilo.4.Kadar se pomanjkljivo blago uporabi že pred izvozom, morajo biti rabljeni tudi nadomestni proizvodi.Vendar carinski organi opustijo zahtevo, določeno v prvem pododstavku, če je bil nadomestni proizvod dobavljen brezplačno bodisi zaradi pogodbene ali zakonske obveznosti, ki izhaja iz zavarovanja, bodisi zaradi napake v materialu ali tovarniške napake.5.Določbe, ki bi se uporabljale za oplemenitene proizvode, se uporabljajo tudi za nadomestne proizvode.

Člen 144Predhodni uvoz nadomestnih proizvodov1.Carinski organi pod pogoji, ki jih sami določijo, na podlagi zahtevka zadevne osebe dovolijo uvoz nadomestnih proizvodov, preden se pomanjkljivo blago izvozi.V primeru takega predhodnega uvoza nadomestnega proizvoda se predloži zavarovanje za znesek uvozne dajatve, ki bi se plačala, če se pomanjkljivo blago ne bi izvozilo v skladu z odstavkom 2.2.Pomanjkljivo blago se izvozi v roku dveh mesecev od dne, ko carinski organi sprejmejo deklaracijo za sprostitev nadomestnih proizvodov v prosti promet.3.Kadar v izjemnih okoliščinah pomanjkljivega blaga ni mogoče izvoziti v roku iz odstavka 2, lahko carinski organi odobrijo podaljšanje tega roka za razumno obdobje na podlagi utemeljenega zahtevka imetnika dovoljenja.

Naslov IXTARIFNA UVRSTITEV, POREKLO IN VREDNOST BLAGAPoglavje 1Skupna carinska tarifa in tarifna uvrstitev blaga

Člen 145Skupna carinska tarifa in carinsko spremljanje1.Uvozna in izvozna dajatev temeljita na skupni carinski tarifi.Ostali ukrepi, predpisani v določbah Unije za posebna področja v zvezi z blagovno menjavo, se po potrebi uporabljajo v skladu s tarifno uvrstitvijo zadevnega blaga.2.Skupna carinska tarifa obsega:(a)kombinirano nomenklaturo blaga, kakor je določena v Uredbi (EGS) št. 2658/87;(b)druge nomenklature, ki v celoti ali delno temeljijo na kombinirani nomenklaturi ali jo dodatno razčlenjujejo in so uvedene z določbami Unije, ki urejajo posebna področja zaradi izvajanja tarifnih ukrepov v zvezi z blagovno menjavo;(c)konvencionalno ali običajno avtonomno carino, ki se uporablja za blago, zajeto s kombinirano nomenklaturo;(d)preferencialne tarifne ukrepe iz sporazumov, ki jih je Unija sklenila z nekaterimi tretjimi državami ali skupinami tretjih držav;(e)preferencialne tarifne ukrepe, ki jih je Unija enostransko sprejela glede nekaterih tretjih držav ali skupin tretjih držav;(f)avtonomne ukrepe, ki za nekatero blago predvidevajo zmanjšanje ali oprostitev dajatve;(g)ugodnejšo tarifno obravnavo, določeno za nekatero blago zaradi njegove narave ali posebne rabe, v okviru ukrepov iz točk (c) do (f) ali (h), in(h)druge ukrepe, določene v kmetijski, trgovinski ali drugi zakonodaji Unije, ki temeljijo na tarifni uvrstitvi blaga, zlasti začasne in dokončne protidampinške dajatve, izravnalne dajatve in zaščitne ukrepe.3.Kadar zadevno blago izpolnjuje pogoje iz ukrepov, določenih v odstavku 2, točki (d) do (g), se lahko uporabljajo ti ukrepi namesto ukrepov iz točke (c) navedenega odstavka. Ti ukrepi se lahko uporabljajo za nazaj, pod pogojem, da se upoštevajo roki in pogoji, določeni z ustreznim ukrepom ali v tej uredbi, ter da:(a)kar zadeva ukrepe iz točk (d) in (e), določajo tako uporabo za nazaj;(b)kar zadeva ukrepe iz točke (d), tudi tretja država ali skupina tretjih držav omogoča tako uporabo za nazaj.4.Kadar je uporaba ukrepov iz odstavka 2, točke (d) do (g), ali oprostitev ukrepov iz točke (h) navedenega odstavka omejena na določeno količino uvoza ali izvoza, takšna uporaba ali oprostitev v primeru tarifnih ali drugih kvot preneha veljati, takoj ko je dosežena predpisana uvozna ali izvozna količina.V primeru tarifnih plafonov takšna uporaba preneha veljati zaradi pravnega akta Unije.5.Carinski organi zavrnejo uporabo poenostavljene tarife za prodajo na daljavo, če na podlagi ustreznih in objektivnih podatkov ugotovijo, da je bila prodaja na daljavo iz tretjih držav uvoženega blaga namenjena osebam, ki niso navedene v členu 14(2)(a) direktive o DDV.6.Komisija lahko za namene iz člena 31(4) da pod carinsko spremljanje sprostitev blaga v prosti promet, izvoz in dajanje blaga v nekatere posebne postopke.7.Komisija z izvedbenimi akti sprejme ukrepe o enotnem upravljanju tarifnih in drugih kvot ter tarifnih in drugih plafonov iz odstavka 4 ter o upravljanju carinskega spremljanja iz odstavka 6. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 262(4).

Člen 146Tarifna uvrstitev blaga1.Za uporabo skupne carinske tarife se tarifna uvrstitev blaga opravi z določitvijo ene od podštevilk ali dodatne razčlenitve kombinirane nomenklature, v katero se navedeno blago uvrsti.2.Za uporabo netarifnih ukrepov se tarifna uvrstitev blaga opravi z določitvijo ene od podštevilk ali dodatne razčlenitve kombinirane nomenklature ali katere koli druge nomenklature, uvedene z določbami Unije in ki v celoti ali delno temelji na kombinirani nomenklaturi ali jo dodatno razčlenjuje, v katero se navedeno blago uvrsti.3.Podštevilka ali dodatna razčlenitev, določena v skladu z odstavkoma 1 in 2, se uporablja za namene uporabe ukrepov, ki so vezani na navedeno podštevilko.4.Komisija lahko z izvedbenimi akti določi tarifno uvrstitev blaga v skladu z odstavkoma 1 in 2. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 262(4).V izredno nujnih ustrezno utemeljenih primerih v zvezi s potrebo po hitrem zagotavljanju pravilne in enotne uporabe kombinirane nomenklature, sprejme Komisija v skladu s postopkom iz člena 262(5) izvedbene akte, ki se začnejo uporabljati takoj.

Poglavje 2Poreklo blaga

Člen 147Nepreferencialno porekloPravila za določitev nepreferencialnega porekla blaga iz členov 148 in 149 se uporabljajo za uporabo:(a)skupne carinske tarife, razen ukrepov iz člena 145(2), točki (d) in (e);(b)ukrepov, ki niso tarifni ukrepi, določenih z določbami Unije, ki urejajo posebna področja blagovne menjave, in(c)drugih ukrepov Unije, ki so povezani s poreklom blaga.

Člen 148Pridobitev porekla1.Za blago, v celoti pridobljeno v posamezni državi ali na ozemlju, se šteje, da ima poreklo navedene države ali ozemlja.2.Za blago, katerega proizvodnja vključuje več kot eno državo ali ozemlje, se šteje, da ima poreklo države ali ozemlja, kjer sta bila v za to opremljenem podjetju opravljena njegova zadnja bistvena, gospodarsko upravičena oplemenitenje ali obdelava, katerih izid je izdelava novega proizvoda ali ki predstavljata pomembno stopnjo proizvodnje.3.Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 261 za dopolnitev te uredbe z določitvijo pravil, po katerih se za blago, katerega opredelitev nepreferencialnega porekla je potrebna zaradi uporabe ukrepov Unije iz člena 147, šteje, da je bilo v celoti pridobljeno v eni državi ali na enem ozemlju ali da sta bila v državi ali na ozemlju v za to opremljenem podjetju opravljena njegovo zadnje bistveno, gospodarsko upravičeno oplemenitenje ali obdelava, katerih izid je izdelava novega proizvoda ali ki predstavljata pomembno stopnjo proizvodnje v državi ali na ozemlju v skladu z odstavkoma 1 in 2 tega člena.

Člen 149Dokazilo o nepreferencialnem poreklu1.Če je uvoznik navedel poreklo blaga v skladu s carinsko zakonodajo, lahko carinski organi zahtevajo dokazilo o poreklu blaga.2.Kadar je treba predložiti dokazilo o poreklu blaga na podlagi carinske zakonodaje ali druge zakonodaje Unije, ki ureja posebna področja, lahko carinski organi v primeru utemeljenega dvoma zahtevajo predložitev kakršnih koli potrebnih dodatnih dokazil za zagotovitev, da navedeno poreklo ustreza pravilom, določenim v ustrezni zakonodaji Unije.3.Kadar tako zahtevajo potrebe trgovine, se lahko v Uniji izda dokument, ki dokazuje poreklo, v skladu s pravili o poreklu, veljavnimi v namembni državi ali na namembnem ozemlju, ali s katero koli drugo metodo za določitev države, v kateri je bilo blago v celoti pridobljeno ali kjer je bila opravljena njegova zadnja bistvena obdelava ali predelava.4.Če se uvoznik odloči za uporabo poenostavljene tarifne obravnave za prodajo na daljavo iz člena 156(2), carinski organi od uvoznika ne zahtevajo, da dokaže poreklo blaga.5.Komisija z izvedbenimi akti sprejme postopkovna pravila za predložitev in preverjanje dokazil o poreklu. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 262(4).

Člen 150Preferencialno poreklo blaga1.Blago mora izpolnjevati pravila o preferencialnem poreklu iz odstavkov 2 do 5 tega člena, da je upravičeno do ukrepov iz člena 145(2), točki (d) in (e), ali do netarifnih preferencialnih ukrepov.2.V primeru blaga, upravičenega do preferencialnih ukrepov, zajetih v sporazumih, ki jih je Unija sklenila z nekaterimi tretjimi državami ali s skupinami takšnih držav, se pravila o preferencialnem poreklu določijo z navedenimi sporazumi.3.V primeru blaga, upravičenega do preferencialnih ukrepov, ki jih je Unija enostransko sprejela glede nekaterih tretjih držav ali skupin tretjih držav, razen tistih iz odstavka 5, Komisija sprejme delegirane akte v skladu s členom 261 za dopolnitev te uredbe z določitvijo pravil o preferencialnem poreklu. Ta pravila temeljijo bodisi na merilu, da je blago v celoti pridobljeno, bodisi na merilu, da je blago pridobljeno z zadostno predelavo ali obdelavo.4.V primeru blaga, upravičenega do preferencialnih ukrepov, ki se uporabljajo v trgovini med carinskim območjem Unije ter Ceuto in Melillo ter so zajeti v Protokolu št. 2 k Aktu o pristopu iz leta 1985, se pravila o preferencialnem poreklu sprejmejo v skladu s členom 9 tega protokola.5.V primeru blaga, upravičenega do preferencialnih ukrepov, zajetih v preferencialnih dogovorih v korist čezmorskih držav in ozemelj, povezanih z Unijo, se pravila o preferencialnem poreklu sprejmejo v skladu s členom 203 PDEU.6.Komisija lahko na lastno pobudo ali na zahtevo upravičene države ali ozemlja za določeno blago tej državi ali ozemlju odobri začasno odstopanje od pravil o preferencialnem poreklu iz odstavka 3.Začasno odstopanje se utemelji z enim od naslednjih razlogov:(a)notranji ali zunanji dejavniki upravičeni državi ali ozemlju začasno onemogočajo izpolnjevanje pravil o preferencialnem poreklu;(b)upravičena država ali ozemlje potrebuje čas, da se pripravi na izpolnjevanje navedenih pravil.7.Zadevna upravičena država ali ozemlje Komisiji poda zahtevo za odstopanje. V zahtevi navede razloge za potrebno odstopanje, kot so navedeni v drugem pododstavku, ter priloži ustrezne spremne listine.8.Začasno odstopanje je omejeno na trajanje učinkov notranjih ali zunanjih dejavnikov, zaradi katerih je bilo odstopanje zahtevano, ali na čas, ki ga upravičena država ali ozemlje potrebuje za zagotovitev izpolnjevanja pravil.9.Kadar je odstopanje odobreno, zadevna upravičena država ali ozemlje spoštuje zahteve glede informacij, ki jih je treba zagotoviti Komisiji, o uporabi odstopanja in upravljanju količin, za katere je bilo odobreno odstopanje.10.Kadar se uvoznik odloči za uporabo poenostavljene tarifne obravnave za prodajo na daljavo, uvoznik ni upravičen do ukrepov iz člena 145(2), točki (d) in (e), ali netarifnih preferencialnih ukrepov.11.Komisija z izvedbenimi akti sprejme:(a)postopkovna pravila o preferencialnem poreklu blaga za namene ukrepov iz odstavka 1;(b)ukrep, s katerim se upravičeni državi ali ozemlju odobri začasno odstopanje iz odstavka 6.Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 262(4).

Člen 151Določitev porekla določenega blagaKomisija lahko z izvedbenimi akti sprejme ukrepe za določitev porekla določenega blaga v skladu s pravili o poreklu, ki se uporabljajo za to blago. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 262(4).V izredno nujnih primerih, povezanih s takimi ukrepi in ustrezno utemeljenih s potrebo po hitrem zagotavljanju pravilne in enotne uporabe pravil o poreklu, sprejme Komisija v skladu s postopkom iz člena 262(5) izvedbene akte, ki se začnejo uporabljati takoj.

Poglavje 3Carinska vrednost blaga

Člen 152Področje uporabeCarinska vrednost blaga za namene uporabe skupne carinske tarife in netarifnih ukrepov, predpisanih z določbami Unije, ki urejajo posebna področja, povezana z blagovno menjavo, se določi v skladu s členoma 153 in 157.

Člen 153Metoda carinskega vrednotenja na podlagi transakcijske vrednosti1.Primarna osnova za carinsko vrednost blaga je transakcijska vrednost, tj. cena, ki je bila za blago ob prodaji za izvoz na carinsko območje Unije dejansko plačana ali jo je treba plačati in je prilagojena v skladu s členoma 154 in 155.2.Dejansko plačana ali plačljiva cena je celoten znesek, ki ga kupec plača ali mora plačati prodajalcu ali tretji osebi v prodajalčevo korist za uvoženo blago in zajema vsa plačila, ki se jih kot pogoj za prodajo uvoženega blaga plača ali jih je treba plačati.3.Transakcijska vrednost se uporabi, če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:(a)pri prepustitvi ali uporabi blaga za kupca ni omejitev, razen:(i)omejitev, ki jih nalaga ali zahteva zakon ali organi oblasti v Uniji;(ii)omejitev geografskega območja, na katerem se blago lahko proda naprej;(iii)omejitev, ki bistveno ne vplivajo na carinsko vrednost blaga;(b)prodaja ali cena ni predmet pogojev ali storitev, katerih vrednost se v zvezi z blagom, ki se vrednoti, ne more določiti;(c)noben del izkupička od vsake poznejše ponovne prodaje, prepustitve ali uporabe blaga s strani kupca ne gre v neposredno ali posredno korist prodajalca, razen če se lahko opravi ustrezna uskladitev;(d)kupec in prodajalec nista povezana ali njun odnos ni vplival na ceno.4.Komisija z izvedbenimi akti določi postopkovna pravila za določitev carinske vrednosti v skladu z odstavkoma 1 in 2, vključno s pravili za prilagoditev dejansko plačane ali plačljive cene in za uporabo pogojev iz odstavka 3. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 262(4).

Člen 154Elementi transakcijske vrednosti1.Pri določanju carinske vrednosti na podlagi člena 153 se dejansko plačani ali plačljivi ceni za uvoženo blago prištejejo:(a)naslednje stroške, kolikor bremenijo kupca, vendar niso vključeni v dejansko plačani ali plačljivi ceni za blago:(i)provizije in stroški posredništva, razen nakupnih provizij;(ii)stroški zabojnikov, ki se za carinske namene štejejo za celoto z zadevnim blagom, in(iii)stroški embalaže, ki vključujejo tako delo kot material;(b)ustrezno porazdeljena vrednost naslednjega blaga in storitev, kadar jih zagotovi kupec neposredno ali posredno, brezplačno ali po znižani ceni in se uporabijo za izdelavo in prodajo za izvoz uvoženega blaga, kolikor ta vrednost ni bila vključena v dejansko plačano ali plačljivo ceno:(i)materialov, sestavnih delov ter podobnih delov in elementov, vključenih v uvoženo blago;(ii)orodij, matric, kalupov in podobnih predmetov, uporabljenih pri proizvodnji uvoženega blaga;(iii)materialov, porabljenih pri proizvodnji uvoženega blaga, in(iv)inženiringa, razvojnega, umetniškega, oblikovalskega dela ter načrtov in skic, opravljenih izven Unije in potrebnih za proizvodnjo uvoženega blaga;(c)avtorski honorarji in licenčnine za vrednoteno blago, ki jih mora kupec plačati neposredno ali posredno kot pogoj za prodajo vrednotenega blaga, kolikor ti avtorski honorarji in licenčnine niso vključeni v dejansko plačano ali plačljivo ceno;(d)vrednost vsakršnega izkupička od vsake poznejše ponovne prodaje, prepustitve ali uporabe uvoženega blaga, ki gre v neposredno ali posredno korist prodajalca, in(e)naslednji stroški, ki nastanejo do kraja vnosa blaga na carinsko območje Unije:(i)stroški prevoza in zavarovanja za uvoženo blago, in(ii)stroški natovarjanja in manipulativni stroški, povezani s prevozom uvoženega blaga.2.Vsak pribitek k dejansko plačani ali plačljivi ceni v skladu z odstavkom 1 se doda izključno na podlagi objektivnih in količinsko določljivih podatkov.3.Pri določanju carinske vrednosti se k dejansko plačani ali plačljivi ceni ne sme dodati noben pribitek, razen tistih, ki so predvideni v tem členu.4.Komisija z izvedbenimi akti določi postopkovna pravila za določitev carinske vrednosti v skladu s tem členom, vključno s pravili za prilagoditev dejansko plačane ali plačljive cene. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 262(4).

Člen 155Elementi, ki se ne vključijo v carinsko vrednost1.Pri določanju carinske vrednosti iz člena 153 se ne vključijo:(a)prevozni stroški uvoženega blaga po njegovem vstopu na carinsko območje Unije;(b)stroški za gradbena, postavitvena, montažna, vzdrževalna dela ali tehnično pomoč, ki se na uvoženem blagu, kot so industrijske naprave, stroji ali oprema, opravijo po vstopu na carinsko območje Unije;(c)stroški obresti skladno s finančnim dogovorom, ki ga je sklenil kupec v zvezi z nakupom uvoženega blaga, ne glede na to, ali je financiranje zagotovil prodajalec ali druga oseba, če je bil finančni dogovor sklenjen v pisni obliki in če lahko kupec na zahtevo dokaže, da so izpolnjeni naslednji pogoji:(i)tovrstno blago se dejansko prodaja po ceni, ki je bila deklarirana kot dejansko plačana ali plačljiva cena;(ii)zahtevana obrestna mera ne presega običajnih obrestnih mer za tovrstne transakcije v državi ter času, v kateri(-em) je bilo financiranje zagotovljeno;(d)stroški za pridobitev pravice reproduciranja uvoženega blaga v Uniji; nakupne provizije;(e)uvozne dajatve ali druge dajatve, ki jih je treba v Uniji plačati zaradi uvoza ali prodaje blaga;(f)ne glede na člen 154(1), točka (c), plačila kupca za pridobitev pravice do distribucije ali ponovne prodaje uvoženega blaga, če ta plačila niso pogoj za prodajo blaga za izvoz v Unijo.2.Komisija z izvedbenimi akti določi postopkovna pravila za določitev carinske vrednosti v skladu s tem členom, vključno s pravili za prilagoditev dejansko plačane ali plačljive cene. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 262(4).

Člen 156Poenostavitve1.Carinski organi lahko na zahtevo dovolijo, da se naslednji zneski določijo na podlagi posebnih meril, kadar jih ni mogoče določiti na dan sprejema carinske deklaracije:(a)zneski, ki se vključijo v carinsko vrednost v skladu s členom 153(2), in(b)zneski iz členov 154 in 155.2.Kadar se uvoznik odloči za uporabo poenostavljene tarifne obravnave za prodajo na daljavo, se člen 155(1), točka (a), ne uporablja, v carinsko vrednost pa se vključijo stroški prevoza uvoženega blaga do kraja, kjer se blago vnese na carinsko območje Unije, in stroški prevoza po vstopu na to območje.3.Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 261 za dopolnitev te uredbe z določitvijo pogojev za podelitev dovoljenja iz odstavka 1.

Člen 157Sekundarne metode carinskega vrednotenja1.Kadar carinske vrednosti blaga ni mogoče določiti z uporabo člena 153, je treba po vrstnem redu uporabiti točke (a) do (d) odstavka 2 vse do prve točke, po kateri se lahko določi carinska vrednost blaga.Vrstni red uporabe točk (c) in (d) odstavka 2 se na zahtevo uvoznika ali izvoznika ali, kadar je to ustrezno, deklaranta zamenja.2.Carinska vrednost v skladu z odstavkom 1 je:(a)transakcijska vrednost enakega blaga, ki je bilo prodano za izvoz na carinsko območje Unije in izvoženo ob istem ali približno istem času kot vrednoteno blago;(b)transakcijska vrednost podobnega blaga, ki je bilo prodano za izvoz na carinsko območje Unije in izvoženo ob istem ali približno istem času kot vrednoteno blago;(c)vrednost na podlagi cene na enoto, po kateri se uvoženo blago ali uvoženo enako ali podobno blago v največji skupni količini proda na carinskem območju Unije osebam, ki niso povezane s prodajalci, ali(d)izračunana vrednost, ki je enaka vsoti:(i)stroškov ali vrednosti materiala in izdelave ali drugih operacij, uporabljenih pri proizvodnji uvoženega blaga;(ii)zneska dobička in splošnih stroškov, ki ustreza znesku, ki ga proizvajalci v državi izvoza običajno dosežejo pri prodaji blaga enake vrste ali narave, kot je vrednoteno blago, za izvoz v Unijo;(iii)stroškov ali vrednosti elementov iz člena 154(1), točka (e).3.Kadar carinske vrednosti ni mogoče določiti z uporabo odstavka 1, se ta določi na podlagi podatkov, razpoložljivih na carinskem območju Unije, in z uporabo ustreznih metod, ki so skladne z načeli in splošnimi določbami:(a)sporazuma o izvajanju člena VII Splošnega sporazuma o tarifah in trgovini;(b)člena VII Splošnega sporazuma o tarifah in trgovini; in(c)tega poglavja.4.Komisija z izvedbenimi akti določi postopkovna pravila za določitev carinskih vrednosti iz tega člena. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 262(4).

Člen 158Določitev vrednosti blaga v posebnih primerihKomisija lahko z izvedbenimi akti sprejme ukrepe, s katerimi določi ustrezno metodo carinskega vrednotenja ali merila, ki se uporabljajo za določanje carinske vrednosti blaga v posebnih primerih. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 262(4).V izredno nujnih primerih, povezanih s takimi ukrepi in ustrezno utemeljenih s potrebo po hitri zagotovitvi pravilne in enotne uporabe pravil za določanje carinske vrednosti blaga, sprejme Komisija v skladu s postopkom iz člena 262(5) izvedbene akte, ki se začnejo uporabljati takoj.

Naslov XCARINSKI DOLG IN ZAVAROVANJEPoglavje 1Nastanek carinskega dolgaOddelek 1Carinski dolg pri uvozu

Člen 159Sprostitev v prosti promet in začasni uvoz1.Uvozniku nastane carinski dolg ob sprostitvi blaga v prosti promet, postopek posebne rabe ali postopek začasnega uvoza z delno olajšavo uvozne dajatve.2.Uvoznik je dolžnik. Pri posrednem zastopanju sta uvoznik in oseba, v imenu katere deluje uvoznik, oba dolžnika in solidarno odgovorna za carinski dolg. Ta oseba je odgovorna za plačilo vseh drugih veljavnih dajatev. [Sprememba 197]Kadar se zaradi informacij, predloženih ali danih na voljo za namene postopkov iz odstavka 1, uvozna dajatev ali njen del ne pobere, je dolžnik tudi oseba, ki je predložila te informacije in ki je vedela ali bi morala in mogla vedeti, da so te informacije lažne.3.Kadar se naslov XII, poglavje 6, oddelek 4, Direktive 2006/112/ES uporablja za prodajo na daljavo blaga, ki se bo uvozilo iz tretjih držav ali ozemelj, končni stranki na carinskem območju Unije, domnevnemu uvozniku nastane carinski dolg, ko se sprejme plačilo za prodajo na daljavo, in je dolžnik. Domnevni uvoznik je odgovoren tudi za plačilo vseh drugih veljavnih dajatev. [Sprememba 198]

Člen 160Posebne določbe v zvezi z blagom brez porekla1.Izvozniku nastane carinski dolg v trenutku sprostitve izdelkov v izvoz, če:(a)preferencialna ureditev med Unijo in nekaterimi tretjimi državami ali skupinami takih držav določa, da je za preferencialno tarifno obravnavo izdelkov s poreklom iz Unije potrebno plačilo uvoznih dajatev za blago brez porekla, ki se uporablja pri njihovi izdelavi, ter(b)je bilo za te izdelke izdano ali sestavljeno dokazilo o poreklu.2.Izvoznik izračuna znesek uvozne dajatve, ki ustreza dolgu, kot da bi bilo blago brez porekla, uporabljeno pri izdelavi izdelkov, ki se izvažajo, sproščeno v prosti promet na isti dan.3.Pri posrednem zastopanju sta izvoznik in oseba, v imenu katere deluje izvoznik, oba dolžnika in solidarno odgovorna za carinski dolg.

Člen 161Carinski dolg, ki nastane zaradi neizpolnjevanja1.Za blago, zavezano uvozni dajatvi, nastane carinski dolg pri uvozu zaradi neizpolnjevanja:(a)ene od obveznosti, ki so določene s carinsko zakonodajo za vnos neunijskega blaga na carinsko območje Unije, njegovo odstranitev izpod carinskega nadzora ali gibanje, predelavo, hrambo, začasno hrambo, začasni uvoz ali prepustitev takega blaga na navedenem območju;(b)ene od obveznosti, ki so določene v carinski zakonodaji glede posebne rabe blaga na carinskem območju Unije;(c)pogoja, ki ureja dajanje neunijskega blaga v carinski postopek ali odobritev oprostitve dajatve ali znižane stopnje uvozne dajatve zaradi posebne rabe blaga.2.Čas nastanka carinskega dolga je:(a)trenutek, ko ni izpolnjena ali se ne izpolnjuje več obveznost, katere neizpolnjevanje povzroči carinski dolg;(b)trenutek, ko je blago dano v carinski postopek, kadar se pozneje izkaže, da dejansko ni bil izpolnjen pogoj, ki ureja dajanje blaga v ta postopek ali odobritev oprostitve dajatve ali znižane stopnje uvozne dajatve zaradi posebne rabe blaga.3.V primerih iz odstavka 1, točki (a) in (b), je dolžnik ena od naslednjih oseb:(a)vsaka oseba, od katere se je zahtevala izpolnitev zadevne obveznosti;(b)vsaka oseba, ki se je zavedala ali bi se morala in mogla zavedati neizpolnitve obveznosti po carinski zakonodaji in ki je delovala za račun osebe, zavezane za izpolnitev obveznosti, ali ki je sodelovala pri dejanju, zaradi katerega obveznost ni bila izpolnjena;(c)vsaka oseba, ki je pridobila ali je imela zadevno blago in ki se je v času pridobitve ali prejema blaga zavedala ali bi se morala in mogla zavedati, da obveznost po carinski zakonodaji ni bila izpolnjena.4.V primerih iz odstavka 1, točka (c), je dolžnik oseba, od katere se zahteva izpolnjevanje pogojev, ki urejajo dajanje blaga v carinski postopek ali odobritev oprostitve dajatve ali znižane stopnje uvozne dajatve zaradi posebne rabe blaga.Kadar se carinskim organom v skladu s carinsko zakonodajo predložijo kakršne koli informacije v zvezi s pogoji, ki urejajo dajanje blaga v ta carinski postopek, zaradi česar se uvozna dajatev ali njen del ne pobere, je dolžnik tudi oseba, ki je predložila informacije in ki je vedela ali bi morala in mogla vedeti, da so te informacije lažne.

Člen 162Odbitek že plačanega zneska uvozne dajatve1.Kadar v skladu s členom 161(1) carinski dolg nastane v zvezi z blagom, ki se sprosti v prosti promet po znižani stopnji uvozne dajatve zaradi njegove posebne rabe, se znesek uvozne dajatve, ki je bil plačan ob sprostitvi blaga v prosti promet, odšteje od zneska uvozne dajatve, ki ustreza carinskemu dolgu.Prvi pododstavek se uporablja, kadar carinski dolg nastane v zvezi z ostanki in odpadki, nastalimi pri uničenju takšnega blaga.2.Kadar v skladu s členom 159(1) ali členom 161(1) carinski dolg nastane v zvezi z blagom, ki je dano v začasni uvoz z delno olajšavo uvozne dajatve, se znesek uvozne dajatve, plačan v okviru delne olajšave, odšteje od zneska uvozne dajatve, ki ustreza carinskemu dolgu.

Oddelek 2Carinski dolg pri izvozu

Člen 163Izvoz in pasivno oplemenitenje1.Izvozniku nastane carinski dolg ob sprostitvi blaga, zavezanega izvozni dajatvi, v izvozni postopek ali postopek pasivnega oplemenitenja.2.Izvoznik je dolžnik. Pri posrednem zastopanju sta izvoznik in oseba, v imenu katere deluje izvoznik, oba dolžnika in solidarno odgovorna za carinski dolg.3.Kadar se zaradi informacij, predloženih za sprostitev blaga v izvozni postopek, uvozna dajatev ali njen del ne pobere, je dolžnik tudi oseba, ki je predložila te informacije in ki je vedela ali bi morala in mogla vedeti, da so te informacije lažne.

Člen 164Carinski dolg, ki nastane zaradi neizpolnjevanja1.Za blago, zavezano izvozni dajatvi, nastane carinski dolg pri izvozu zaradi neizpolnjevanja:(a)ene od obveznosti, določenih s carinsko zakonodajo za izstop blaga;(b)pogojev, pod katerimi je bil dovoljen iznos blaga s carinskega območja Unije s popolno ali delno olajšavo izvozne dajatve.2.Čas nastanka carinskega dolga je:(a)trenutek, ko je blago dejansko izneseno s carinskega območja Unije, ne da bi se carinskim organom zagotovile informacije o tem izvozu;(b)trenutek, ko blago prispe na namembni kraj, ki ni tisti, za katerega je bil dovoljen iznos blaga s carinskega območja Unije s popolno ali delno olajšavo izvozne dajatve;(c)če carinski organi ne morejo določiti trenutka iz točke (b), trenutek, ko se izteče rok, določen za predložitev dokazila o izpolnjevanju pogojev, pod katerimi je blago upravičeno do takšne olajšave.3.V primerih iz odstavka 1, točka (a), je dolžnik ena od naslednjih oseb:(a)vsaka oseba, od katere se je zahtevala izpolnitev zadevne obveznosti;(b)vsaka oseba, ki se je zavedala ali bi se morala in mogla zavedati, da zadevna obveznost ni bila izpolnjena, in ki je delovala za račun osebe, zavezane za izpolnitev obveznosti;(c)vsaka oseba, ki je sodelovala pri dejanju, zaradi katerega obveznost ni bila izpolnjena, in ki se je zavedala ali bi se morala in mogla zavedati, da zahtevane informacije niso bile predložene ali, kadar je to ustrezno, a da carinska deklaracija ni bila vložena, čeprav bi morala biti.4.V primerih iz odstavka 1, točka (b), je dolžnik vsaka oseba, od katere se zahteva, da izpolnjuje pogoje, pod katerimi je bil dovoljen iznos blaga s carinskega območja Unije s popolno ali delno olajšavo izvozne dajatve.

Oddelek 3Določbe, ki so skupne za carinski dolg, nastal pri uvozu ali izvozu

Člen 165Carinski dolg v primeru prepovedi in omejitev1.Carinski dolg pri uvozu ali izvozu nastane tudi, če zadeva blago, za katero velja druga zakonodaja, ki jo uporabljajo carinski organi pri kakršnem koli uvozu ali izvozu.2.Carinski dolg pa ne nastane:(a)kadar se na carinsko območje Unije nezakonito vnese ponarejen denar;(b)kadar se na carinsko območje Unije vnesejo mamila in psihotropne snovi, razen kadar so ta pod strogim nadzorom pristojnih organov zaradi uporabe v medicinske in znanstvene namene.3.Vendar se za namene sankcij, ki se uporabljajo za carinske kršitve, šteje, da je carinski dolg nastal, kadar je v skladu s to uredbo ali zakonodajo države članice podlaga za določitev sankcij uvozna ali izvozna dajatev ali obstoj carinskega dolga.

Člen 166Več dolžnikovKadar je več oseb zavezanih plačilu zneska uvozne ali izvozne dajatve, ki ustreza enemu carinskemu dolgu, so te solidarno odgovorne za plačilo zneska.

Člen 167Splošna pravila za izračun zneska uvozne ali izvozne dajatve1.Znesek uvozne ali izvozne dajatve se določi na podlagi tarifne uvrstitve, carinske vrednosti, količine, narave in porekla blaga. Pravila za izračun dajatve so tista, ki se uporabljajo za zadevno blago v trenutku, ko v zvezi z njim nastane carinski dolg.2.Kadar ni mogoče natančno določiti časa nastanka carinskega dolga, se za navedeni čas šteje trenutek, ko carinski organi ugotovijo, da je blago v položaju, v katerem je nastal carinski dolg.Kadar pa lahko carinski organi na podlagi razpoložljivih informacij določijo, da je carinski dolg nastal pred navedeno ugotovitvijo, se šteje, da je carinski dolg nastal v trenutku, ko se lahko takšen položaj najprej določi.3.Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 261 za dopolnitev te uredbe z določitvijo pravil iz tega člena za izračun zneska uvozne ali izvozne dajatve za blago, za katero v okviru posebnega postopka nastane carinski dolg.

Člen 168Posebna pravila za izračun zneska uvozne dajatve1.Kadar stroški za hrambo ali običajno ravnanje v zvezi z blagom, danim v carinski postopek ali v začasno hrambo, nastanejo znotraj carinskega območja Unije, se takšni stroški ali povečanje vrednosti ne upoštevajo pri izračunu zneska uvozne dajatve, kadar uvoznik ali izvoznik ali, kadar je to ustrezno, deklarant predloži zadovoljivo dokazilo za te stroške.Vendar se pri izračunu zneska uvozne dajatve upoštevajo carinska vrednost, količina, narava in poreklo neunijskega blaga, uporabljenega v operacijah.2.Kadar se tarifna uvrstitev blaga, ki je dano v carinski postopek, spremeni zaradi običajnega ravnanja znotraj carinskega območja Unije, se za blago, dano v postopek, na zahtevo uvoznika ali izvoznika ali, kadar je to ustrezno, deklaranta uporabi prvotna tarifna uvrstitev.3.Kadar carinski dolg nastane za oplemenitene proizvode iz postopka aktivnega oplemenitenja, se na zahtevo uvoznika znesek uvozne dajatve, ki ustreza takemu dolgu, določi na podlagi tarifne uvrstitve, carinske vrednosti, količine, narave in porekla blaga, danega v postopek aktivnega oplemenitenja.4.Kadar so oplemeniteni proizvodi rezultat nadaljnjih postopkov aktivnega oplemenitenja, lahko uvoznik zahteva samo, da se dolg določi na podlagi tarifne uvrstitve, carinske vrednosti, količine, narave in porekla blaga, danega v prvi postopek aktivnega oplemenitenja.5.V posebnih primerih se znesek uvozne dajatve določi v skladu z odstavki 2, 3 in 4 tega člena brez zahteve uvoznika ali izvoznika ali, kadar je to ustrezno, deklaranta, da se prepreči izogibanje tarifnim ukrepom iz člena 145(2), točka (h).6.Kadar carinski dolg nastane pri oplemenitenih proizvodih, nastalih pri postopku pasivnega oplemenitenja, ali nadomestnih proizvodih iz člena 143(1), se znesek uvozne dajatve izračuna na podlagi stroškov oplemenitenja, opravljenega zunaj carinskega območja Unije.7.Če carinski dolg nastane v skladu s členom 161 ali členom 164 te uredbe in če napaka, zaradi katere je carinski dolg nastal, ni bila storjena kot poskus goljufivega ravnanja, velja tudi naslednje:(a)ugodna tarifna obravnava blaga v skladu s carinsko zakonodajo ali(b)olajšava ali popolna ali delna oprostitev uvozne ali izvozne dajatve v skladu s členom 145(2), točke (d), (e), (f) in (g) ali členi 90, 91, 92 in 93 ali členi 140, 141, 142, 143 in 144 ali(c)olajšava v skladu z Uredbo (ES) št. 1186/2009.8.Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 261 za dopolnitev te uredbe z določitvijo pravil iz tega člena za izračun zneska uvozne ali izvozne dajatve za blago, za katero v okviru posebnega postopka nastane carinski dolg, in posebnih primerov iz odstavka 5.

Člen 169Kraj nastanka carinskega dolga1.Carinski dolg nastane v kraju, kjer ima uvoznik ali izvoznik sedež.Z odstopanjem od prvega pododstavka v zvezi z uvozniki in izvozniki, ki niso zaupanja vredni in preverjeni gospodarski subjekti, ter domnevnimi uvozniki, carinski dolg nastane v kraju, kjer je bila ali bi bila vložena carinska deklaracija v skladu s členom 63(4), če ne bi bilo spremembe v zvezi z načinom zagotavljanja informacij iz člena 63(2).V vseh drugih primerih nastanke carinski dolg v kraju, kjer pride do dogodkov, ki povzročijo njegov nastanek.Če navedenega kraja ni mogoče določiti, nastane carinski dolg na kraju, kjer carinski organi ugotovijo, da je blago v položaju, v katerem nastane carinski dolg.2.Če je bilo blago dano v carinski postopek, ki ni zaključen, ali če začasna hramba ni bila ustrezno končana in kraja, kjer je nastal carinski dolg, na podlagi drugega ali tretjega pododstavka odstavka 1 ni mogoče določiti v določenem roku, nastane carinski dolg na kraju, kjer je bilo blago bodisi dano v zadevni postopek bodisi je bilo v okviru navedenega postopka vneseno na carinsko območje Unije ali na kraju, kjer je bilo blago v začasni hrambi.3.Kadar lahko carinski organi na podlagi razpoložljivih informacij določijo, da je lahko carinski dolg nastal na več krajih, se šteje, da je carinski dolg nastal na kraju, kjer je najprej nastal.4.Če carinski organ ugotovi, da je carinski dolg nastal v drugi državi članici na podlagi člena 161 ali člena 164, in je znesek uvozne ali izvozne dajatve, ki ustreza temu dolgu, manjši od 10 000 EUR, se šteje, da je carinski dolg nastal v državi članici, v kateri je bilo to ugotovljeno.5.Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 261 za dopolnitev te uredbe z določitvijo rokov iz odstavka 2.

Poglavje 2Zavarovanje morebitnega ali obstoječega carinskega dolga

Člen 170Splošne določbe1.Če ni določeno drugače, se to poglavje uporablja za zavarovanja za carinske dolgove, ki so nastali, vendar je njihovo plačilo odloženo (v nadaljnjem besedilu: obstoječi carinski dolgovi), in za zavarovanja, ki so potrebna v primeru morebitnega nastanka carinskega dolga (v nadaljnjem besedilu: morebitni carinski dolgovi).2.Kadar carinski organi zahtevajo predložitev zavarovanja za morebitni ali obstoječi carinski dolg, to zavarovanje pokriva znesek uvozne ali izvozne dajatve ter druge dajatve v zvezi z uvozom ali izvozom blaga, kadar:(a)se zavarovanje uporabi za dajanje blaga v unijski tranzitni postopek ali(b)se zavarovanje lahko uporabi v več kot eni državi članici.Zavarovanje, ki ga carinski organi sprejmejo ali odobrijo, je za namene, za katere je izdano, veljavno na celotnem carinskem območju Unije.3.Zavarovanje zagotovi dolžnik ali oseba, ki lahko postane dolžnik, ali, če carinski organi to dovolijo, katera koli druga oseba.4.Brez poseganja v člen 178 carinski organi v zvezi z določenim blagom zahtevajo predložitev samo enega zavarovanja.Zavarovanje za določeno blago velja za znesek uvozne ali izvozne dajatve, ki ustreza carinskemu dolgu, in za druge dajatve v zvezi s tem blagom, ne glede na to, ali so informacije, predložene ali dane na voljo za to blago, pravilne.Če zavarovanje ni bilo sproščeno, se lahko v okviru zavarovanega zneska uporabi tudi za izterjavo zneskov uvozne ali izvozne dajatve in drugih dajatev, plačljivih po kontroli, ki sledi sprostitvi navedenega blaga.5.Na podlagi zahtevka osebe iz odstavka 3 lahko carinski organi v skladu s členom 176(1) in (2) dovolijo predložitev splošnega zavarovanja za kritje zneska uvozne ali izvozne dajatve, ki ustreza carinskemu dolgu, v zvezi z dvema ali več operacijami ali carinskimi postopki.6.Carinski organi spremljajo zavarovanje.7.Zavarovanje se ne zahteva v nobenem od naslednjih primerov:(a)od držav, regionalnih in lokalnih organov ali drugih teles v pristojnosti javnega prava v zvezi z dejavnostmi, ki jih opravljajo kot javni organi;(b)za blago, ki se prevaža po Renu, vodnih poteh Rena, po Donavi ali vodnih poteh Donave;(c)za blago, ki se prenaša po transportnih napeljavah;(d)v posebnih primerih, ko je blago dano v postopek začasnega uvoza;(e)za blago, ki se prevaža po morju ali zraku med pristanišči ali letališči Unije.8.Carinski organi lahko opustijo zahtevo po predložitvi zavarovanja, kadar znesek uvozne ali izvozne dajatve, ki ga je treba zavarovati, ne presega statističnega praga 1 000 EUR.9.Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 261 za dopolnitev te uredbe z določitvijo posebnih primerov, v katerih zavarovanje ni potrebno za blago, dano v postopek začasnega uvoza, kot je navedeno v odstavku 7, točka (d).10.Komisija z izvedbenimi akti določi postopkovna pravila v zvezi s predložitvijo in spremljanjem zavarovanja iz tega člena. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 262(4).

Člen 171Referenčni znesek obveznega zavarovanja1.Kadar morajo carinski organi zahtevati zavarovanje in lahko določijo natančen znesek uvozne ali izvozne dajatve, ki ustreza carinskemu dolgu, in drugih dajatev v času, ko se zavarovanje zahteva, zavarovanje krije točno ta znesek.Kadar natančnega zneska ni mogoče določiti, se zavarovanje določi v višini, ki je po oceni carinskih organov enaka najvišjemu znesku uvozne ali izvozne dajatve, ki ustreza carinskemu dolgu, ali drugih dajatev, ki so nastale ali bodo lahko nastale.2.Kadar se predloži splošno zavarovanje za znesek uvozne ali izvozne dajatve, ki ustreza carinskemu dolgu, in drugih dajatev, katerih znesek se časovno spreminja, se znesek takšnega zavarovanja brez poseganja v člen 176 določi v višini, ki v vsakem trenutku omogoči pokritje zneska uvozne ali izvozne dajatve, ki ustreza carinskemu dolgu, in drugih dajatev.

Člen 172Referenčni znesek preventivnega zavarovanjaKadar predložitev zavarovanja ni obvezna, vendar carinski organi niso prepričani, da bo znesek uvozne ali izvozne dajatve, ki ustreza carinskemu dolgu in drugim dajatvam, plačan v predpisanem roku, zahtevajo zavarovanje za znesek, ki ne sme presegati ravni iz člena 171.

Člen 173Predložitev zavarovanja1.Zavarovanje se lahko predloži v eni izmed naslednjih oblik:(a)s katerim koli plačilnim sredstvom, ki ga priznavajo carinski organi, opravljenim v eurih ali v valuti države članice, v kateri se zavarovanje zahteva;(b)z izjavo poroka;(c)z drugo obliko zavarovanja, ki daje enakovredno zagotovilo, da bodo znesek uvozne ali izvozne dajatve, ki ustreza carinskemu dolgu, in druge dajatve plačani.2.Zavarovanje v obliki gotovinskega depozita ali drugega enakovrednega plačilnega sredstva se predloži v skladu z veljavnimi določbami v državi članici, v kateri se zavarovanje zahteva.V primeru zavarovanja v obliki katerega koli plačilnega sredstva, ki ga priznavajo carinski organi, carinski organi ne plačajo obresti.3.Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 261 za dopolnitev te uredbe z določitvijo oblike zavarovanja iz odstavka 1, točka (c).

Člen 174Izbira zavarovanjaOseba, od katere se zahteva predložitev zavarovanja, lahko izbira med oblikami zavarovanja, določenimi v členu 173(1).Vendar lahko carinski organi zavrnejo sprejem izbrane oblike zavarovanja, kadar je nezdružljiva s pravilnim potekom zadevnega carinskega postopka.Carinski organi lahko zahtevajo, da se izbrana oblika zavarovanja ohrani določeno obdobje.

Člen 175Porok1.Porok iz člena 173(1), točka (b), je tretja oseba, ki je rezident carinskega območja Unije, je tam registrirana ali ima tam sedež. Poroka odobrijo carinski organi, ki zahtevajo zavarovanje, razen kadar je porok kreditna ali finančna ustanova oziroma zavarovalna družba, akreditirana v Uniji v skladu z veljavnimi določbami Unije.2.Porok pisno izjavi, da bo plačal zavarovani znesek uvozne ali izvozne dajatve, ki ustreza carinskemu dolgu, in drugih dajatev.3.Carinski organi lahko zavrnejo odobritev poroka ali predlagane vrste zavarovanja, kadar menijo, da ne zagotavlja plačila zneska uvozne ali izvozne dajatve, ki ustreza carinskemu dolgu, in drugih dajatev v predpisanem roku.4.Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 261 za dopolnitev te uredbe z določitvijo pravil v zvezi z obrazci za predložitev zavarovanja in pravili, ki se uporabljajo za poroka iz tega člena.5.Komisija z izvedbenimi akti določi postopkovna pravila v zvezi z razveljavitvijo in preklicem izjave poroka iz tega člena. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 262(4).

Člen 176Splošno zavarovanje1.Carinski organi lahko dovoljenje iz člena 170(5) izdajo le osebam, ki izpolnjujejo naslednje pogoje:(a)imajo sedež na carinskem območju Unije;(b)izpolnjujejo merila iz člena 24(1), točka (a);(c)so redni uporabniki zadevnih carinskih postopkov ali upravljavci prostorov za začasno hrambo ali izpolnjujejo merila iz člena 24(1), točka (d).2.Carinski organi lahko pooblastijo gospodarske subjektegospodarskim subjektom, ki izpolnjujejo merila iz člena 24(1), točki (b) in (c), gospodarskim subjektom, ki izpolnjujejo merila iz člena 25(3), točki (b) in (c), ter zaupanja vredne in preverjene gospodarske subjektevrednim in preverjenim gospodarskim subjektom dovolijo, da predložijo splošno zavarovanje za morebitne carinske dolgove in druge dajatve z znižanim zneskom ali pridobijo opustitev zavarovanja. [Sprememba 199]3.Carinski organi lahko pooblaščene gospodarske subjektepooblaščenim gospodarskim subjektom za carinske poenostavitve, gospodarskim subjektom, ki izpolnjujejo merila iz člena 25(3), točki (b) in (c), ter zaupanja vredne in preverjene gospodarske subjekte pooblastijovrednim in preverjenim gospodarskim subjektom dovolijo, da na podlagi zahtevka predložijo splošno zavarovanje za obstoječe carinske dolgove in druge dajatve z znižanim zneskom, zaupanja vrednim in preverjenim gospodarskim subjektom pa lahko tudi dovolijo, da pridobijo opustitev zavarovanja. [Sprememba 200]4.Splošno zavarovanje z znižanim zneskom iz odstavka 3 je enakovredno predložitvi zavarovanja.5.Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 261 za dopolnitev te uredbe z določitvijo pogojev za podelitev dovoljenja za uporabo splošnega zavarovanja z znižanim zneskom ali pridobitev opustitve zavarovanja iz odstavka 2odstavkov 2 in 3. [Sprememba 201]6.Komisija z izvedbenimi akti določi postopkovna pravila za določitev zneska zavarovanja, vključno z znižanim zneskom iz odstavka 2odstavkov 2 in 3. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 262(4). [Sprememba 202]

Člen 177Začasne prepovedi v zvezi z uporabo splošnih zavarovanj1.V primeru posebnih postopkov ali začasne hrambe lahko Komisija začasno prepove uporabo:(a)splošnega zavarovanja z znižanim zneskom ali opustitve zavarovanja iz člena 176(2);(b)splošnega zavarovanja iz člena 176 pri blagu, za katerega se ugotovi, da je bilo predmet večje goljufije.2.Kadar se uporabljata točka (a) ali točka (b) odstavka 1, se lahko dovoli uporaba splošnega zavarovanja z znižanim zneskom ali opustitev zavarovanja ali uporaba splošnega zavarovanja iz člena 176, če zadevna oseba izpolnjuje katerega od naslednjih pogojev:(a)oseba lahko dokaže, da za zadevno blago ni nastal carinski dolg med operacijami, ki jih je ta oseba opravljala v dveh letih pred sprejetjem sklepa iz odstavka 1;(b)če so v dveh letih pred sprejetjem sklepa iz odstavka 1 nastali carinski dolgovi, lahko zadevna oseba dokaže, da je navedene dolgove dolžnik oziroma dolžniki ali porok v celoti plačal v predpisanem roku.Za pridobitev dovoljenja za uporabo začasno prepovedanega splošnega zavarovanja mora zadevna oseba izpolnjevati tudi pogoje iz člena 24(1), točki (b) in (c).3.Komisija z izvedbenimi akti določi pravila v zvezi z začasnimi prepovedmi v zvezi z uporabo splošnih zavarovanj iz odstavka 1. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 262(4).V izredno nujnih primerih, povezanih s takimi ukrepi in ustrezno utemeljenih s potrebo po hitrem izboljšanju zaščite finančnih interesov Unije in držav članic, sprejme Komisija v skladu s postopkom iz člena 262(5) izvedbene akte, ki se začnejo uporabljati takoj.

Člen 178Dodatno ali nadomestno zavarovanjeKadar carinski organi ugotovijo, da predloženo zavarovanje ne zagotavlja plačila zneska uvozne ali izvozne dajatve, ki ustreza carinskemu dolgu, in drugih dajatev v predpisanem roku oziroma za zagotovitev takega plačila ni več zanesljivo ali zadostno, zahtevajo od katere koli osebe iz člena 170(3), da se odloči bodisi za predložitev dodatnega zavarovanja bodisi za nadomestitev prvotnega zavarovanja z novim zavarovanjem.

Člen 179Sprostitev zavarovanja1.Carinski organi sprostijo zavarovanje, takoj ko carinski dolg ali zavezanost za plačilo drugih dajatev preneha ali ne more več nastati.2.Kadar carinski dolg ali zavezanost za plačilo drugih dajatev deloma preneha ali lahko nastane samo v zvezi z delom zavarovanega zneska, se na zahtevo zadevne osebe v skladu s tem sprosti ustrezen del zavarovanja, razen če zadevni znesek ne upravičuje takega dejanja.3.Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 261 za dopolnitev te uredbe z določitvijo rokov za sprostitev zavarovanja.4.Komisija z izvedbenimi akti določi postopkovna pravila v zvezi s sprostitvijo zavarovanja iz tega člena. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 262(4).

Poglavje 3Izterjava, plačilo, povračilo in odpust zneska uvozne ali izvozne dajatveOddelek 1Določitev zneska uvozne ali izvozne dajatve, obvestilo o carinskem dolgu in vknjižba

Člen 180Določitev zneska uvozne ali izvozne dajatve1.Uvoznik in izvoznik izračunata znesek plačljive uvozne oziroma izvozne dajatve. Po sprostitvi blaga se šteje, da carinski organi sprejmejo znesek plačljive uvozne ali izvozne dajatve, kot sta ga izračunala uvoznik in izvoznik, brez poseganja v kontrole po sprostitvi blaga. Če ta oseba ne izračuna zneska ali se carinski organi ne strinjajo z zneskom, ki ga je izračunala, carinski organi, odgovorni za kraj, kjer je carinski dolg nastal ali se šteje, da je nastal v skladu s členom 169, določijo znesek plačljive uvozne oziroma izvozne dajatve takoj, ko dobijo potrebne informacije.2.Z odstopanjem od odstavka 1 lahko carinski organi do datuma iz člena 265(3), če je bila vložena carinska deklaracija, sprejmejo znesek plačljive uvozne ali izvozne dajatve, določen v carinski deklaraciji, brez poseganja v kontrole po sprostitvi blaga. Če se carinski organi ne strinjajo s tem zneskom, določijo znesek plačljive uvozne ali izvozne dajatve takoj, ko dobijo potrebne informacije.3.Kadar znesek plačljive uvozne ali izvozne dajatve ne predstavlja celega števila, se lahko ta znesek zaokroži.Kadar je znesek iz prvega pododstavka izražen v eurih, se lahko zaokroži navzgor ali navzdol le do najbližje cele številke.Uvozniki in izvozniki s sedežem v državi članici, katere valuta ni euro, lahko smiselno uporabljajo določbe iz drugega pododstavka ali odstopajo od navedenega pododstavka, pod pogojem, da pravila, ki se uporabljajo za zaokroženje, nimajo večjih finančnih posledic kot pravilo iz drugega pododstavka.

Člen 181Obvestilo o carinskem dolgu1.Po sprostitvi blaga se šteje, da so carinski organi uvoznika oziroma izvoznika obvestili o carinskem dolgu.2.Kadar carinski organi določijo znesek plačljive uvozne ali izvozne dajatve, o tem obvestijo dolžnika na način, predpisan na kraju, kjer je carinski dolg nastal ali se šteje, da je nastal v skladu s členom 169.Obvestilo iz prvega pododstavka ni potrebno v nobenem od naslednjih primerov:(a)kadar se pred končno določitvijo zneska uvozne ali izvozne dajatve uvede začasna protidampinška dajatev ali začasna izravnalna dajatev ali začasni zaščitni ukrep;(b)kadar znesek plačljive uvozne ali izvozne dajatve presega znesek, določen na podlagi odločbe, sprejete v skladu s členom 13;(c)kadar je bila prvotna odločitev, da se ne obvesti o carinskem dolgu ali da se o njem obvesti, pri čemer je znesek uvozne ali izvozne dajatve nižji od plačljivega zneska uvozne ali izvozne dajatve, sprejeta na podlagi splošnih določb, ki so bile pozneje s sodno odločbo izrečene za neveljavne;(d)kadar so carinski organi v skladu s carinsko zakonodajo oproščeni obveščanja o carinskem dolgu.3.Kadar morajo carinski organi sporočiti znesek plačljive uvozne ali izvozne dajatve v skladu z odstavkom 2, carinski organi obvestijo dolžnika o carinskem dolgu, ko ta znesek lahko določijo in o njem sprejmejo odločitev.Vendar lahko carinski organi v primeru, ko bi obvestilo o carinskem dolgu ogrožalo potek kazenske preiskave, to obvestilo odložijo do trenutka, ko poteka kazenske preiskave ne ogroža več, tudi če ta preiskava poteka v drugi državi članici. Zaprošeni carinski organi obvestilo odložijo, če to zahteva javni organ, pristojen za preprečevanje, preiskovanje, odkrivanje ali pregon kaznivih dejanj, med drugim EJT. [Sprememba 203]4.Carinski organi lahko zaupanja vrednemu in preverjenemu gospodarskemu subjektu dovolijo, da izračuna carinski dolg, ki ustreza skupnemu znesku uvozne ali izvozne dajatve za vse blago, ki ga je ta gospodarski subjekt sprostil v imenu carinskih organov v obdobju, ki ni daljše od 31 koledarskih dni, in to sporoči carinskim organom z razčlenitvijo zneskov, povezanih z vsako posamezno pošiljko blaga. Če se carinski organi ne strinjajo z izračunanim in sporočenim zneskom, določijo znesek plačljive uvozne ali izvozne dajatve.5.Z odstopanjem od odstavka 1 lahko carinski organi, kadar se naslov XII, poglavje 6, oddelek 4, Direktive 2006/112/ES uporablja za prodajo na daljavo iz tretjih držav uvoženega blaga stranki na carinskem območju Unije, domnevnemu uvozniku dovolijo, da izračuna carinski dolg, ki ustreza skupnemu znesku uvozne dajatve za vse blago, sproščeno navedenemu domnevnemu uvozniku v enem mesecu, in ga sporoči do konca naslednjega meseca, z razčlenitvijo zneskov, povezanih z vsako posamezno pošiljko blaga. To sporočilo lahko spremeni ali razveljavi informacije, ki jih je domnevni uvoznik predložil v skladu s členom 59(2). Če se carinski organi ne strinjajo z izračunanim in sporočenim zneskom, določijo znesek plačljive uvozne ali izvozne dajatve. Če carinski organi ne izrazijo nestrinjanja s sporočilom v razumnem roku po tem, ko ga je gospodarski subjekt predložil, se šteje, da so sporočili carinski dolg.6.Kadar se vloži carinska deklaracija, lahko carinski organi pod pogojem, da je bilo plačilo zajamčeno, do datuma, določenega v členu 265(3), dovolijo, da se o carinskem dolgu, ki ustreza skupnemu znesku uvozne ali izvozne dajatve za vse blago, sproščeno isti osebi v določenem obdobju, obvesti ob koncu tega obdobja. Obdobje, ki ga določijo carinski organi, ne sme presegati 31 dni.7.Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 261 za dopolnitev te uredbe z določitvijo:(a)primerov iz odstavka 2, drugi pododstavek, točka (d), kadar so carinski organi oproščeni obveznosti obveščanja o carinskem dolgu;(b)razumnega roka za obravnavo dejstva, da nestrinjanje iz odstavka 5 ni bilo izraženo;(c)informacij, ki jih je treba navesti v sporočilu domnevnega uvoznika iz odstavka 5.

Člen 182Zastaranje carinskega dolga1.Po poteku treh let od dne, ko je carinski dolg nastal, carinski organi dolžnika ne obveščajo o carinskem dolgu.2.Kadar carinski dolg nastane kot posledica dejanja, zaradi katerega bi bil v trenutku, ko je bilo storjeno, mogoč kazenski pregon, se rok treh let, določen v odstavku 1, podaljša na najmanj pet let in največ deset let v skladu z nacionalnim pravom.3.Tek rokov, določenih v odstavkih 1 in 2, se zadrži, kadar:(a)je vložena pritožba v skladu s členom 16;(b)tek rokov se zadrži od dne vložitve pritožbe, dokler traja pritožbeni postopek, ali(c)carinski organi dolžniku v skladu s členom 6(6) sporočijo razloge, na podlagi katerih nameravajo sporočiti carinski dolg; tek rokov se zadrži od dne tega obvestila do konca obdobja, v katerem ima dolžnik možnost, da izrazi svoje stališče.4.Kadar se na podlagi člena 193(7) ponovno vzpostavi carinski dolg, se šteje, da se tek rokov, določenih z odstavkoma 1 in 2, zadrži od dne, ko je bil v skladu s členom 198 vložen zahtevek za povračilo ali odpust dajatev, do datuma sprejetja odločitve o povračilu ali odpustu.

Člen 183Vknjižba1.Carinski organi iz člena 180 v skladu z nacionalno zakonodajo vknjižijo znesek plačljive uvozne ali izvozne dajatve, ki je bila sporočena v skladu s členom 181.Obveznost carinskih organov iz prvega pododstavka ne velja v primerih iz člena 181(2), drugi pododstavek.2.Carinskim organom ni treba vknjižiti zneskov uvozne ali izvozne dajatve, ki na podlagi člena 182 ustrezajo carinskemu dolgu, o katerem ni več mogoče obvestiti dolžnika.3.Države članice določijo praktične postopke vknjižbe zneskov uvozne ali izvozne dajatve. Navedeni postopki se lahko razlikujejo glede na to, ali carinski organi so ali niso prepričani, da bodo navedeni zneski glede na okoliščine, v katerih je carinski dolg nastal, plačani.

Člen 184Čas vknjižbe1.Carinski organi vknjižijo znesek plačljive uvozne ali izvozne dajatve v 14 dneh po sprostitvi blaga, razen kadar je blago dano v začasni uvoz z delno olajšavo uvozne dajatve.2.Z odstopanjem od odstavka 1 lahko carinski organi v skladu s členom 181(4) krijejo skupni znesek uvozne ali izvozne dajatve za vse blago, ki je v določenem obdobju sproščeno zaupanja vrednemu in preverjenemu gospodarskemu subjektu, z eno vknjižbo ob koncu tega obdobja.Takšna vknjižba se opravi v štirinajstih dneh od izteka zadevnega roka.3.Z odstopanjem od odstavka 1 se lahko skupni znesek uvozne dajatve za vse blago, ki je v enem mesecu sproščeno domnevnemu uvozniku, v skladu s členom 181(5) vključi v eno vknjižbo do konca naslednjega meseca, ki vsebuje razčlenitev zneskov za vsako posamezno pošiljko blaga.4.Kadar se vloži carinska deklaracija, lahko carinski organi pod pogojem, da je bilo plačilo zajamčeno, do datuma, določenega v členu 265(3), dovolijo, da se carinski dolg, ki ustreza skupnemu znesku uvozne ali izvozne dajatve za vse blago, sproščeno isti osebi v določenem obdobju, ki ne sme presegati 31 dni, sporoči ob koncu tega obdobja.Takšna vknjižba se opravi v štirinajstih dneh od izteka zadevnega roka.5.Kadar se blago lahko sprosti ob upoštevanju določenih pogojev, ki urejajo bodisi določitev zneska plačljive uvozne ali izvozne dajatve bodisi njegovo pobiranje, se vknjižba opravi v štirinajstih dneh od dne, ko se določi znesek plačljive uvozne ali izvozne dajatve ali obveznost plačila navedene dajatve.Kadar pa je carinski dolg povezan z začasno protidampinško dajatvijo, začasno izravnalno dajatvijo ali začasnim zaščitnim ukrepom, se znesek plačljive uvozne ali izvozne dajatve vknjiži v dveh mesecih od datuma objave uredbe o uvedbi dokončne dajatve v Uradnem listu Evropske unije.6.Kadar carinski dolg nastane v okoliščinah, ki niso zajete z odstavkom 1, se znesek plačljive uvozne ali izvozne dajatve vknjiži v štirinajstih dneh od dne, ko carinski organi lahko izračunajo zadevni znesek uvozne ali izvozne dajatve in sprejmejo odločitev.7.Odstavek 6 se uporabi v zvezi z zneskom uvozne ali izvozne dajatve, ki se terja ali ostane za izterjavo, kadar znesek plačljive uvozne ali izvozne dajatve ni bil vknjižen v skladu z odstavki 1 do 6 ali kadar je bil določen in vknjižen v višini, ki je nižja od plačljivega zneska.8.Roki za vknjižbo, določeni z odstavki 1 do 6, se ne uporabljajo v nepredvidljivih okoliščinah ali v primerih višje sile.9.Vknjižba se lahko v primeru iz člena 181(3), drugi pododstavek, odloži do trenutka, ko obvestilo o carinskem dolgu ne ogroža več poteka kazenske preiskave, tudi če ta preiskava poteka v drugi državi članici. [Sprememba 204]

Člen 185Podelitev izvedbenih pooblastilKomisija z izvedbenimi akti sprejme ukrepe, da bi zagotovila vzajemno pomoč med carinskimi organi v primeru nastanka carinskega dolga.Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 262(4).

Oddelek 2Plačilo zneska uvozne ali izvozne dajatve

Člen 186Splošni roki za plačilo in zadržanje roka za plačilo1.Dolžnik plača zneske uvoznih ali izvoznih dajatev, ki ustrezajo carinskemu dolgu, o katerem je bilo dano obvestilo v skladu s členom 181, v roku, ki ga predpišejo carinski organi.Brez poseganja v člen 17(2) navedeni rok ni daljši od desetih dni po obvestilu dolžniku o carinskem dolgu.Carinski organi lahko podaljšajo navedeni rok na podlagi zahtevka dolžnika, kadar se znesek plačljivih uvoznih ali izvoznih dajatev določi med kontrolo po sprostitvi blaga, kakor je navedeno v členu 48. Brez poseganja v člen 190(2) takšna podaljšanja niso daljša od časa, ki ga potrebuje dolžnik, da z ustreznimi ukrepi izpolni svojo obveznost.2.Z odstopanjem od odstavka 1 dolžnik plača znesek uvozne dajatve, ki ustreza carinskemu dolgu, sporočenemu v skladu s členom 181(5), najpozneje ob izteku roka, do katerega je treba sporočiti carinski dolg.3.Če je dolžnik upravičen do katere od olajšav pri plačilu, ki so določene v členih 188 do 190, se plačilo opravi v roku ali rokih, določenih za navedene olajšave.4.Rok plačila zneska uvozne ali izvozne dajatve, ki ustreza carinskemu dolgu, se zadrži v vseh naslednjih primerih:(a)kadar je v skladu s členom 198 vložen zahtevek za odpust dajatev;(b)kadar se blago odvzame, uniči ali odstopi državi;(c)kadar je carinski dolg nastal na podlagi člena 161 in je dolžnikov več.5.Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 261 za dopolnitev te uredbe z določitvijo pravil za zadržanje roka plačila zneska uvozne ali izvozne dajatve, ki ustreza carinskemu dolgu iz odstavka 3, in obdobja zadržanja.

Člen 187Plačilo1.Plačilo se opravi v gotovini ali s kakim drugim sredstvom s podobnim učinkom poravnave obveznosti, vključno s prilagoditvijo kreditnega salda, v skladu z nacionalno zakonodajo.2.Plačilo lahko opravi tretja oseba namesto dolžnika.3.Dolžnik lahko v vsakem primeru plača delni ali celotni znesek uvozne ali izvozne dajatve, ne da bi počakal na iztek roka, ki mu je bil odobren za plačilo.

Člen 188Odlog plačilaCarinski organi na podlagi zahtevka zadevne osebe in ob predložitvi zavarovanja odobrijo odlog plačila plačljive dajatve na enega od naslednjih načinov:(a)ločeno za vsak znesek uvozne ali izvozne dajatve, vknjižen v skladu s členom 184(1) ali členom 184(7);(b)skupno za vse zneske uvozne ali izvozne dajatve, vknjižene v skladu s členom 184(1) v roku, ki ga določijo carinski organi in ni daljši od 31 dni;(c)skupno za vse zneske uvozne ali izvozne dajatve, ki so zajeti z eno vknjižbo v skladu s členom 184(2), (3) in (4).Carinski organi pri odobritvi odloga plačila plačljive dajatve iz odstavka 1 ne zahtevajo predložitve zavarovanja, kadar je vložnik zaupanja vreden in preverjen gospodarski subjekt, ki ima dovoljenje za pridobitev opustitve zavarovanja v skladu s členom 176(3). [Sprememba 205]

Člen 189Roki odloga plačila1.Rok odloga plačila v skladu s členom 188 je 30 dni.2.Kadar se plačilo odloži v skladu s členom 188, točka (a), teče rok odloga od dne, ki sledi dnevu, ko je bil dolžnik obveščen o carinskem dolgu.3.Kadar se plačilo odloži v skladu s členom 188, točka (b), teče rok odloga od dne, ki sledi dnevu izteka združevanja vknjižb. Zmanjša se za število dni, ki ustreza polovičnemu številu dni, zajetih v obdobju združevanja.4.Kadar se plačilo odloži v skladu s členom 188, točka (c), teče rok odloga od dne, ki sledi izteku obdobja, določenega za sprostitev zadevnega blaga. Zmanjša se za število dni, ki ustreza polovičnemu številu dni, zajetih v zadevnem obdobju.5.Kadar je število dni iz odstavkov 3 in 4 neparno, ustreza število dni, ki se na podlagi navedenih odstavkov odšteje od 30-dnevnega roka, polovici naslednjega najnižjega sodega števila.6.Kadar so roki iz odstavkov 3 in 4 določeni v tednih, lahko države članice določijo, da se znesek uvozne ali izvozne dajatve, za katerega velja odlog plačila, plača najkasneje v petek četrtega tedna, ki sledi zadevnemu tednu.Če so ti roki določeni v mesecih, lahko države članice določijo, da se znesek uvozne ali izvozne dajatve, za katerega velja odlog plačila, plača najpozneje šestnajsti dan v mesecu, ki sledi zadevnemu mesecu. Teh rokov ni mogoče podaljšati, tudi če zadnji dan pade na dela prost dan.

Člen 190Druge plačilne olajšave1.Carinski organi lahko dolžniku poleg odloga plačila odobrijo še druge plačilne olajšave, pod pogojem, da predloži zavarovanje.2.Kadar se olajšave odobrijo na podlagi odstavka 1, se znesku uvozne ali izvozne dajatve pripišejo kreditne obresti.Za državo članico, katere valuta je euro, je kreditna obrestna mera enaka obrestni meri, objavljeni v seriji C Uradnega lista Evropske unije, ki jo je Evropska centralna banka uporabljala za svoje operacije glavnega refinanciranja prvi dan meseca, v katerem znesek zapade v plačilo, povečani za eno odstotno točko.Za državo članico, katere valuta ni euro, je kreditna obrestna mera enaka stopnji, ki jo je prvi dan zadevnega meseca uporabljala nacionalna centralna banka za operacije glavnega refinanciranja, povečani za eno odstotno točko, ali v primeru države članice, za katero stopnja nacionalne centralne banke ni na voljo, najbolj enakovredni stopnji, ki se je uporabljala na denarnem trgu države članice prvi dan v zadevnem mesecu, povečani za eno odstotno točko.3.Carinski organi lahko opustijo zahtevo po zavarovanju oziroma zaračunavanje kreditnih obresti, kadar se na podlagi dokumentirane ocene stanja dolžnika ugotovi, da bi mu takšno zaračunavanje povzročilo resne ekonomske ali socialne težave.4.Carinski organi opustijo zaračunavanje kreditnih obresti, kadar je znesek posamezne izterjave nižji od 10 EUR.

Člen 191Prisilna izterjava plačilKadar se znesek plačljive uvozne ali izvozne dajatve ne plača v predpisanem roku, carinski organi zagotovijo plačilo navedenega zneska z vsemi sredstvi, ki jih omogoča zakonodaja zadevne države članice.

Člen 192Zamudne obresti1.Zamudne obresti na znesek uvozne ali izvozne dajatve se zaračunavajo od dne izteka predpisanega roka do dne plačila.Za državo članico, katere valuta je euro, je obrestna mera zamudnih obresti enaka obrestni meri, objavljeni v seriji C Uradnega lista Evropske unije, ki jo je Evropska centralna banka uporabljala za svoje operacije glavnega refinanciranja prvi dan meseca, v katerem znesek zapade v plačilo, povečani za dve odstotni točki.Za državo članico, katere valuta ni euro, je obrestna mera zamudnih obresti enaka stopnji, ki jo je prvi dan zadevnega meseca uporabljala nacionalna centralna banka za operacije glavnega refinanciranja, povečani za dve odstotni točki, ali v primeru države članice, za katero stopnja nacionalne centralne banke ni na voljo, najbolj enakovredni stopnji, ki se je uporabljala na denarnem trgu države članice prvi dan v zadevnem mesecu, povečani za dve odstotni točki.2.Kadar carinski dolg nastane na podlagi člena 161 ali člena 164 ali kadar obvestilo o carinskem dolgu izhaja iz kontrole po sprostitvi blaga, se zamudne obresti zaračunavajo poleg zneska uvozne ali izvozne dajatve od dne nastanka carinskega dolga do dne obvestila o tem dolgu.Obrestna mera zamudnih obresti se določi v skladu z odstavkom 1.3.Carinski organi lahko opustijo zaračunavanje zamudnih obresti, kadar se na podlagi dokumentirane ocene stanja dolžnika ugotovi, da bi mu takšno zaračunavanje povzročilo resne ekonomske ali socialne težave.4.Carinski organi opustijo zaračunavanje zamudnih obresti, kadar je znesek posamezne izterjave nižji od 10 EUR.

Oddelek 3Povračilo in odpust

Člen 193Povračilo in odpust1.Pod pogoji, ki jih določa ta oddelek, carinski organi povrnejo ali odpustijo zneske uvoznih ali izvoznih dajatev iz katerega koli od naslednjih razlogov:(a)previsoko obračunani zneski uvozne ali izvozne dajatve;(b)pomanjkljivo blago ali blago, ki ne izpolnjuje pogojev pogodbe;(c)napake pristojnih organov; ali(d)pravičnost;(e)neveljavnost podatkov, na podlagi katerih je bil ugotovljen carinski dolg za ustrezno blago, ali, kjer je primerno, ustrezne carinske deklaracije.2.Carinski organi povrnejo ali odpustijo znesek uvozne ali izvozne dajatve iz odstavka 1, kadar je znesek 10 EUR ali več, razen kadar zadevna oseba zaprosi za povračilo ali odpust nižjega zneska.3.Kadar carinski organi menijo, da je treba povračilo ali odpust odobriti na podlagi člena 196 in 197, zadevna država članica predloži zadevo v odločitev Komisiji v naslednjih primerih:(a)če carinski organi menijo, da so posebne okoliščine posledica tega, da Komisija ni izpolnila svojih obveznosti;(b)če carinski organi menijo, da je Komisija storila napako v smislu člena 196;(c)če se okoliščine zadeve nanašajo na ugotovitve preiskave Unije, izvedene v skladu z Uredbo (ES) št. 515/97 ali katero koli drugo zakonodajo Unije ali katerim koli sporazumom, ki ga je Unija sklenila z državami ali skupinami držav, v katerih je predvideno izvajanje takih preiskav Unije;(d)če znesek, za plačilo katerega je zadevna oseba morda odgovorna glede ene ali več uvoznih ali izvoznih operacij, zaradi napake ali posebnih okoliščin dosega ali presega 500 000 EUR.Ne glede na prvi pododstavek se zadeve ne predložijo v naslednjih primerih:(a)če je Komisija že sprejela sklep v zadevi, v kateri gre za primerljiva dejanska in pravna vprašanja;(b)če Komisija že obravnava zadevo, v kateri gre za primerljiva dejanska in pravna vprašanja.4.Kadar carinski organi sami ugotovijo v rokih, navedenih v členu 198(1), da je treba znesek uvozne ali izvozne dajatve povrniti ali odpustiti na podlagi členov 194, 196 in 197, ga ob upoštevanju pravil o pristojnosti za odločanje povrnejo ali odpustijo po uradni dolžnosti.5.Povračilo ali odpust se ne odobri, kadar je položaj, ki je privedel do obvestila o carinskem dolgu, posledica dolžnikovega goljufivega ravnanja.6.Povračilo ne pomeni, da morajo zadevni carinski organi plačati obresti, razen v primerih iz odstavka 1, točki (a) in (c).Vendar v teh primerih povračilo ne pomeni, da morajo zadevni carinski organi plačati obresti, če brez nepotrebnega odlašanja povrnejo znesek uvozne ali izvozne dajatve, potem ko je bilo ugotovljeno, da ga je treba povrniti. Če carinski organi tega zneska ne povrnejo brez nepotrebnega odlašanja in dolžnik začne postopek za pridobitev povračila, se plačajo obresti za obdobje od datuma plačila teh dajatev do datuma njihovega povračila.Obresti se plačajo tudi, kadar se odločba o odobritvi povračila ne izvrši v treh mesecih od dne sprejetja odločbe, razen če za neupoštevanje roka niso odgovorni carinski organi.V takšnih primerih se obresti plačajo od dne izteka trimesečnega obdobja do dne povračila. Obrestna mera se določi v skladu s členom 190.7.Kadar carinski organi pomotoma odobrijo povračilo ali odpust, se prvotni carinski dolg ponovno vzpostavi, kolikor ne zastara v skladu s členom 182.V takih primerih se povrnejo vse obresti, plačane v skladu z drugim pododstavkom odstavka 6.8.Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 261 za dopolnitev te uredbe z določitvijo pravil, ki jih mora upoštevati pri sprejetju odločitve iz odstavka 3, in sicer zlasti o:(a)pogojih za sprejem zadeve;(b)roku za sprejetje odločitve in zadržanju tega roka;(c)sporočilu razlogov, na podlagi katerih namerava Komisija sprejeti odločitev, pred sprejetjem odločitve, ki bi imela negativne posledice za zadevno osebo;(d)obvestilu o odločitvi;(e)posledicah nesprejetja odločitve ali neobveščanja o taki odločitvi.9.Komisija z izvedbenimi akti določi postopkovna pravila za povračilo in odpust ter za odločitev iz odstavka 3. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 262(2).Kadar je treba mnenje odbora iz člena 262(1) pridobiti s pisnim postopkom, se uporablja člen 262(6).

Člen 194Previsoko obračunani zneski uvozne ali izvozne dajatve1.Znesek uvozne ali izvozne dajatve se vrne ali odpusti, kolikor znesek, ki ustreza carinskemu dolgu, o katerem je bilo dano prvotno obvestilo, presega plačljivi znesek ali je bil dolžnik o carinskem dolgu obveščen v nasprotju s členom 181(1), točki (c) in (d).2.Kadar zahtevek za povračilo ali odpust temelji na obstoju znižane ali nične stopnje uvozne dajatve na blago v okviru tarifne kvote, tarifnega plafona ali drugih ugodnih tarifnih ukrepov v času sprostitve blaga v prosti promet, se povračilo ali odpust odobri pod pogojem, da je bila zahtevku ob vložitvi priložena potrebna dokumentacija in je izpolnjen kateri koli od naslednjih pogojev:(a)v primeru tarifne kvote, ta še ni bila izčrpana;(b)v drugih primerih dajatev, ki se običajno plačuje, ni bila ponovno uvedena.

Člen 195Pomanjkljivo blago ali blago, ki ne izpolnjuje pogojev pogodbe1.Carinski organi povrnejo ali odpustijo znesek uvozne dajatve, če so izpolnjeni naslednji pogoji:(a)obvestilo o carinskem dolgu zadeva blago, ki ga je uvoznik zavrnil, ker je bilo ob sprostitvi pomanjkljivo ali ni izpolnjevalo pogojev pogodbe, na podlagi katere je bilo uvoženo;(b)blago se ni uporabilo ali se je uporabilo toliko, kolikor je potrebno za ugotovitev, da je pomanjkljivo ali da ne izpolnjuje pogodbenih pogojev;(c)blago se iznese s carinskega območja Unije ali so carinski organi na podlagi zahtevka zadevne osebe odobrili, da se da v postopek aktivnega oplemenitenja, vključno za uničenje, ali v zunanji tranzitni postopek, postopek carinskega skladiščenja ali v prostoconski postopek.2.V naslednjih primerih carinski organi ne povrnejo ali odpustijo zneska uvozne dajatve:(a)blago je bilo pred sprostitvijo v prosti promet dano v poseben postopek za testiranje, razen če se izkaže, da dejstva, da je blago pomanjkljivo ali ne izpolnjuje določil pogodbe, med takšnimi testi praviloma ne bi bilo mogoče ugotoviti;(b)pomanjkljivost blaga je bila upoštevana že pri določanju pogojev pogodbe, predvsem cene, preden je bilo blago dano v carinski postopek, ki vključuje nastanek carinskega dolga;(c)vložnik je blago prodal, potem ko je bilo ugotovljeno, da je pomanjkljivo ali da ni v skladu z določili pogodbe.3.Šteje se, da pomanjkljivo blago vključuje blago, poškodovano pred sprostitvijo.

Člen 196Napaka carinskih organov1.Razen v primerih iz člena 193(1), točka (e), ter členov 194, 195 in 197 carinski organi povrnejo ali odpustijo znesek uvozne ali izvozne dajatve, če so zaradi svoje napake sporočili znesek carinskega dolga, ki je nižji od plačljivega zneska, in če sta izpolnjena naslednja pogoja:(a)ni mogoče razumno pričakovati, da bi dolžnik lahko ugotovil navedeno napako;(b)dolžnik je ravnal v dobri veri.2.Kadar pogoji iz člena 194(2) niso izpolnjeni, carinski organi povrnejo ali odpustijo znesek, če se znižana ali nična stopnja dajatve ni uporabila zaradi njihove napake in so podatki, na podlagi katerih je bilo blago sproščeno, ali, kjer je to primerno, carinska deklaracija za sprostitev v prosti promet vsebovali vse navedbe in je bila priložena vsa dokumentacija, potrebna za uporabo znižane ali ničelne stopnje.3.Kadar je odobrena preferencialna obravnava blaga na podlagi sistema upravnega sodelovanja z organi tretje države, se šteje izdaja potrdila teh organov, če se to izkaže za nepravilno, za napako, za katero ni bilo razumno pričakovati, da bi se ugotovila v smislu odstavka 1, točka (a).Izdaja nepravilnega potrdila pa se ne šteje za napako, kadar potrdilo temelji na nepravilno predstavljenih podatkih, ki jih predloži izvoznik, razen kadar je očitno, da je organ, ki je potrdilo izdal, vedel ali bi moral vedeti, da blago ne izpolnjuje pogojev, določenih za upravičenost do preferencialne obravnave.Šteje se, da je dolžnik ravnal v dobri veri, če lahko dokaže, da si je v času zadevnih trgovinskih operacij ustrezno prizadeval zagotoviti, da bi se izpolnili pogoji za preferencialno obravnavo.Dolžnik se ne more sklicevati na dobro vero, če je Komisija v Uradnem listu Evropske unije objavila obvestilo z navedbo, da obstaja utemeljen dvom o pravilni uporabi preferencialnih ureditev s strani upravičene države ali ozemlja.

Člen 197Pravičnost1.V primerih, ki niso navedeni v členu 193(1), točka (e), ter členih 194, 195 in 196 carinski organi v interesu pravičnosti povrnejo ali odpustijo znesek uvozne ali izvozne dajatve, kadar carinski dolg nastane v posebnih okoliščinah, v katerih dolžniku ni mogoče pripisati goljufivega ravnanja ali očitne malomarnosti.2.Šteje se, da posebne okoliščine iz odstavka 1 obstajajo, če je iz okoliščin primera razvidno, da je dolžnik v izjemnem položaju v primerjavi z drugimi subjekti, ki opravljajo enako dejavnost, in v primeru odsotnosti teh okoliščin ne bi utrpel poslabšanja položaja zaradi pobranega zneska uvozne ali izvozne dajatve.

Člen 198Postopek pri povračilu in odpustu1.Zahtevki za povračilo ali odpust v skladu s členom 193 se predložijo carinskim uradom v naslednjih rokih:(a)v primeru previsoko obračunanih zneskov uvozne ali izvozne dajatve, napake pristojnih organov ali pravičnosti v treh letih od dne obvestila o carinskem dolgu;(b)v primeru pomanjkljivega blaga ali blaga, ki ne izpolnjuje pogodbenih pogojev, v enem letu od dne obvestila o carinskem dolgu;(c)v primeru neveljavnosti podatkov ali, kjer je primerno, carinske deklaracije, na podlagi katerih je bilo blago sproščeno, v enem letu od datuma izreka teh podatkov ali carinske deklaracije za neveljavne, razen če je v pravilih glede neveljavnosti določeno drugače.Rok, določen v prvem pododstavku, točki (a) in (b), se podaljša, če vložnik predloži dokazilo, da so mu nepredvidljive okoliščine ali višja sila preprečile, da bi predložil zahtevek v predpisanem roku.2.Če carinski organi na podlagi zatrjevanih razlogov ne morejo odobriti povračila ali odpusta zneska uvozne ali izvozne dajatve, morajo preučiti utemeljenost zahtevka za povračilo ali odpust ob upoštevanju drugih razlogov za povračilo ali odpust iz člena 193.3.Če je bila v skladu s členom 16 vložena pritožba zoper obvestilo o carinskem dolgu, se ustrezni rok, določen v prvem pododstavku odstavka 1, ter proučitev zahtevkov za odpust in povračilo ter povezani roki zadržijo od datuma vložitve pritožbe za čas trajanja pritožbenega postopka.4.Kadar carinski organ odobri povračilo ali odpust v skladu s členoma 196 in 197, zadevna država članica o tem obvesti Komisijo.5.Komisija z izvedbenimi akti določi postopkovna pravila za obveščanje Komisije v skladu z odstavkom 4 in informacije, ki jih je treba predložiti. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 262(4).

Poglavje 4Prenehanje carinskega dolga

Člen 199Prenehanje1.Brez poseganja v veljavne predpise v zvezi z neizterjavo zneska uvozne ali izvozne dajatve, ki ustreza carinskemu dolgu, v primeru sodno ugotovljene plačilne nesposobnosti dolžnika carinski dolg pri uvozu ali izvozu preneha:(a)kadar v skladu s členom 181 dolžnik ne more več biti obveščen o carinskem dolgu;(b)s plačilom zneska uvozne ali izvozne dajatve;(c)ob upoštevanju odstavka 5 z odpustom zneska uvozne ali izvozne dajatve;(d)kadar se v zvezi z blagom, sproščenim v carinski postopek, ki vključuje obveznost plačila uvozne ali izvozne dajatve, izrečejo za neveljavne podatki, na podlagi katerih je bila opravljena sprostitev, ali carinska deklaracija;(e)kadar se blago, zavezano uvozni ali izvozni dajatvi, odvzame ali zaseže in hkrati oziroma naknadno odvzame;(f)kadar se blago, zavezano uvozni ali izvozni dajatvi, uniči pod carinskim nadzorom ali odstopi državi;(g)kadar blago izgine ali obveznosti iz carinske zakonodaje niso izpolnjene zaradi popolnega uničenja ali nepovratne izgube navedenega blaga zaradi same narave blaga, nepredvidljivih okoliščin, višje sile ali navodil carinskih organov; za namene te točke se šteje, da je blago nepovratno izgubljeno, kadar ga ne more nihče več uporabljati;(h)kadar je carinski dolg nastal na podlagi člena 161 ali člena 164 in kadar so izpolnjeni naslednji pogoji:(i)napaka, zaradi katere je carinski dolg nastal, ni pomembneje vplivala na pravilnost operacije začasne hrambe ali zadevnega carinskega postopka in ni bila storjena kot poskus goljufivega ravnanja;(ii)vse formalnosti, potrebne za ureditev položaja blaga, se naknadno opravijo;(i)kadar se je blago, sproščeno v prosti promet brez plačila dajatve ali z znižano stopnjo uvozne dajatve zaradi njegove posebne rabe, izvozilo z dovoljenjem carinskih organov;(j)kadar je dolg nastal na podlagi člena 160 in kadar se formalnosti, ki so se opravile z namenom odobritve preferencialne tarifne obravnave iz navedenega člena, prekličejo;(k)kadar je ob upoštevanju odstavka 6 carinski dolg nastal na podlagi člena 161 in predloženo dokazilo prepriča carinske organe, da se blago ni uporabilo ali porabilo ter se je izneslo s carinskega območja Unije.2.V primerih iz odstavka 1, točka (e), se za namene sankcij, ki se uporabljajo za carinske kršitve, vseeno šteje, da carinski dolg ni prenehal, kadar je v skladu s to uredbo in zakonodajo države članice podlaga za določitev sankcij uvozna ali izvozna dajatev ali obstoj carinskega dolga.3.Kadar v skladu z odstavkom 1, točka (g), preneha carinski dolg za blago, sproščeno v prosti promet brez plačila dajatve ali z znižano stopnjo uvozne dajatve zaradi njegove posebne rabe, se šteje, da so vsi odpadki in ostanki, ki nastanejo pri njegovem uničenju, neunijsko blago.4.Veljavne določbe, ki se nanašajo na standardne stopnje za nepovratno izgubo zaradi same narave blaga, se uporabljajo, kadar zadevna oseba ne dokaže, da realna izguba presega izgubo, izračunano z uporabo standardne stopnje za zadevno blago.5.Kadar obveznost plačila zneska uvozne ali izvozne dajatve, ki ustreza carinskemu dolgu, velja za več oseb in se odpust odobri, preneha carinski dolg samo za osebo ali osebe, ki ji (jim) je bil odpust odobren.6.V primeru iz odstavka 1, točka (k), carinski dolg ne preneha za osebo ali osebe, ki je storila oziroma so storile poskus goljufivega dejanja.7.Kadar je carinski dolg nastal na podlagi člena 161, preneha za osebo, katere ravnanje ni bilo poskus goljufivega dejanja in ki je prispevala k boju proti goljufijam.8.Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 261 za dopolnitev te uredbe z določitvijo seznama napak, ki nimajo pomembnega vpliva na pravilnost začasne hrambe ali zadevnega carinskega postopka iz odstavka 1, točka (h)(i).

Člen 200Uporaba sankcijKadar carinski dolg preneha na podlagi člena 199(1), točka (h), lahko države članice uresničujejo pravico do izreka sankcij zaradi kršenja carinske zakonodaje.

Naslov XIOMEJEVALNI UKREPI IN MEHANIZEM KRIZNEGA UPRAVLJANJAPoglavje 1Omejevalni ukrepi

Člen 201Vloga carinskega organa EU in carinskih organov1.Carinski organ EU prispeva k pravilni uporabi omejevalnih ukrepov, sprejetih v skladu s členom 215 PDEU, tako da spremlja njihovo izvajanje ukrepovna področjih, ki so v njegovi pristojnosti, in z zagotavljanjem ustreznih smernic carinskim organom, kar pregleduje in odobri Komisija. [Sprememba 206]2.Carinski organi sprejmejo vse potrebne ukrepe za uskladitev z omejevalnimi ukrepi, pri čemer upoštevajo smernice carinskega organa EU.

Člen 202Poročanje1.Carinski organ EU redno in po potrebi poroča Komisiji o izvajanju omejevalnih ukrepov s strani carinskih organov in morebitnih kršitvah teh ukrepov.2.Carinski organi obvestijo carinski organ EU, Komisijo in nacionalne organe držav članic, pristojne za izvajanje sankcij, o vsakem sumu in primeru izogibanja omejevalnim ukrepom ter o njihovih blažilnih ukrepih v zvezi s tem.

Poglavje 2Mehanizem kriznega upravljanja

Člen 203Priprava protokolov in postopkov1.Carinski organ EU pripravi postopke in protokole, ki se lahko v naslednjih primerih aktivirajo v skladu s členom 204(1):(a)kriza na meji ene ali več držav članic, ki vpliva na carinske postopke;(b)kriza v drugem sektorju, ki zahteva ukrepanje carinskih organov v sodelovanju z ustreznimi organi,(c)da se zagotovi hiter, učinkovit in sorazmeren odziv na zadevne razmere.2.Protokoli in postopki lahko zajemajo zlasti:(a)uporabo skupnih meril tveganja, skupnih prednostnih kontrolnih območij in profilov tveganja, ustreznih blažilnih ukrepov in carinskih kontrol;(b)okvir sodelovanja, ki omogoča, da so carinski uradniki in oprema za carinske kontrole ene države članice začasno na razpolago drugi državi članici.(ba) hitre pasove na mejnih prehodih za zmanjšanje zamud in zastojev v tovornih tokovih; [Sprememba 207](bb) izogibanje trgovinskim omejitvam, kar zadeva v krizi pomembno blago, kot je opredeljeno v členu 3, točka 6, Uredbe (EU) 2024/2747. [Sprememba 208]

Člen 204Aktiviranje mehanizma kriznega upravljanja1.Komisija lahko na lastno pobudo ali na zahtevo ene ali več držav članic ali carinskega organa EU sprejme izvedbeni akt v skladu s postopkom pregleda iz člena 262(4) in (5) te uredbe ob upoštevanju protokolov in postopkov iz člena 203, ustreznih in potrebnih ukrepov in ureditev, ki bi se morali uporabljativ katerem določi ustrezne in potrebne ukrepe in ureditve za obravnavanje kriznih razmer ali ublažitev njihovih negativnih učinkov. [Sprememba 209]2. Carinski organ EU usklajuje in nadzoruje uporabo in izvajanje ustreznih ukrepov in ureditev s strani carinskih organov ter o rezultatih tega izvajanja poroča Komisiji. [Sprememba 210]3.Carinski organ EU vzpostavi enoto za odzivanje na krize, ki je med krizo stalno na voljo. Carinskemu organu EU lahko v fazi načrtovanja in pri vzpostavitvi enote za odzivanje na krize pomaga Komisija. Enota za odzivanje na krize se financira iz proračuna, dodeljenega carinskemu organu EU. [Sprememba 211]4.Carinski organi izvajajo in uporabljajo ukrepe in ureditve, sprejete v skladu s tem členom, ter o njihovem izvajanju in uporabi poročajo carinskemu organu EU.4a. Carinski organ EU usklajuje in nadzoruje izvajanje ustreznih ukrepov in ureditev s strani carinskih organov ter o rezultatih njihovega izvajanja poroča Komisiji, Evropskemu parlamentu in Svetu. [Sprememba 212]

Naslov XIICARINSKI ORGAN EVROPSKE UNIJEPoglavje 1Načela

Člen 205Pravni status1.Carinski organ EU je organ Unije in je pravna oseba.2.Carinski organ EU ima v vseh državah članicah najširšo pravno sposobnost, ki se lahko pravnim osebam prizna na podlagi nacionalne zakonodaje. Zlasti lahko pridobiva premičnine in nepremičnine ali z njimi razpolaga ter je stranka v sodnih postopkih.3.Carinski organ EU zastopa izvršni direktor.

Člen 206SedežSedež carinskega organa EU je v [...].Lokacije sedeža carinskega organa EU se izbere v skladu z rednim zakonodajnim postopkom na podlagi naslednjih meril:(a) izbira ne vpliva na izvrševanje nalog in pooblastil carinskega organa EU, organizacijo njegove strukture upravljanja, delovanje njegove glavne organizacije ali glavno financiranje njegovih dejavnosti;(b) carinski organ EU lahko zaposli visokokvalificirano in specializirano osebje, ki ga potrebuje za izvajanje nalog in izvrševanje pooblastil iz te uredbe;(c) ko ta uredba začne veljati, je na izbrani lokaciji carinski organ EU mogoče ustanoviti;(d) zagotovijo se ustrezna dostopnost lokacije, primerne izobraževalne ustanove za otroke zaposlenih, ustrezen dostop do trga dela, socialna varnost in zdravstvena oskrba otrok in zakoncev zaposlenih;(e) zagotovi se uravnotežena geografska porazdelitev institucij, organov in agencij Unije po vsej Uniji;(f) zagotovijo se ustrezne možnosti za usposabljanje;(g) izbira omogoča tesno sodelovanje z institucijami, organi in agencijami Unije;(h) zagotovijo se trajnostnost, digitalna varnost in povezljivost v zvezi s fizično in IT infrastrukturo ter delovnimi pogoji. [Sprememba 213]

Člen 207Naloge in cilji carinskega organa EU1.Carinski organ EU prispeva k uresničevanju nalog carinskih organov, kot je določeno v členu 2.Carinski organ EU upravlja in vzdržuje sisteme informacijske tehnologije, ki se uporabljajo za izvajanje carinske unije, na primer EU vozlišče carinskih podatkov, kot je določeno v naslovu III. [Sprememba 214]2.Brez poseganja v pristojnosti Komisije, urada OLAF in držav članic si carinski organ EU prizadeva za naslednje cilje:(a)prispeva k operativnemu upravljanju carinske unije ter tako usklajuje in nadzoruje operativno sodelovanje med carinskimi organi ter združuje in zagotavlja tehnično strokovno znanje za povečanje učinkovitosti in doseganje rezultatov;(b)razvija, upravlja in vzdržuje informacijske tehnologije za izvajanje postopkov iz te uredbe ter prispeva k optimalni uporabi razpoložljivih podatkov za namene carinskega nadzora, kontrole in obvladovanja tveganja;(c)podpira carinske organe pri doseganju enotnega izvajanja carinske zakonodaje, zlasti da se zagotovi usklajeno izvajanje carinskih kontrol in obvladovanja tveganja;(d)prispeva k izvrševanju druge zakonodaje Unije, ki jo uporabljajo carinski organi.; [Sprememba 215](da) sodeluje z drugimi institucijami, organi, uradi in agencijami Unije na področjih, na katerih so njihove dejavnosti povezane z upravljanjem blaga, ki prečka zunanjo mejo; [Sprememba 216](db) Carinski organ EU uvede obvezno posebno ureditev za pobiranje carin pri prodaji na daljavo s tretjih ozemelj ali iz tretjih držav uvoženega blaga. Ta obvezna posebna ureditev je usklajena s posebno ureditvijo iz členov 369l–369x Direktive 2006/112/ES. [Sprememba 217]

Poglavje 2Naloge

Člen 208Glavne naloge1.Carinski organ EU izvaja naloge obvladovanja tveganja v skladu z naslovom IV, poglavje 3.2.Carinski organ EU izvaja naloge v zvezi z omejevalnimi ukrepi in mehanizmom kriznega upravljanja v skladu z naslovom XI.2a. Carinski organ EU podpira Komisijo in države članice, da jim omogoči učinkovitejši nadzor nad izvajanjem omejevalnih ukrepov v zvezi s pretokom blaga, ki jih lahko Svet sprejme v skladu s členom 215(2) PDEU, da se prepreči izogibanje tem ukrepom. [Sprememba 218]3.Carinski organ EU izvaja dejavnosti za krepitev zmogljivosti ter carinskim organom in Komisiji zagotavlja operativno podporo in usklajevanje. Izvaja zlasti naslednje naloge: [Sprememba 219](a)izvaja diagnostiko in spremlja mejne prehode in druge kontrolne točke, razvija skupne standarde in izdaja priporočila za dobre prakse; [Sprememba 220](aa) razvija skupne standarde in izdaja priporočila za dobre prakse ter spremlja njihovo izvajanje, zlasti v zvezi z izvajanjem carinskega zakonika Unije; [Sprememba 221](b)izvaja merjenje uspešnosti za carinsko unijo in podpira Komisijo pri ocenjevanju uspešnosti carinske unije, vključno z merjenjem operativnih stroškov, ki jih imajo carinski organi pri izvajanju svojih dejavnosti, v skladu z naslovom XV, poglavje 1; [Sprememba 222](c)pripravlja minimalno skupno vsebino za usposabljanja za carinske uradnike v Uniji in spremlja, kako jo carinski organi uporabljajo, vključno z vsebino usposabljanja iz člena 25(3), točka (e), ki se uskladi, ter vsebino v zvezi s tehnologijo za analitiko velepodatkov, odkrivanje in nadzor; [Sprememba 223](d)prispeva k sistemu Unije za priznavanje za univerze in druge šole, ki ponujajo programe usposabljanja in izobraževanja na področju carine;(e)usklajuje in podpira ustanovitev specializiranih centrov odličnosti s strani držav članic za namene na ravni Unije na ustreznih carinskih področjih, zlasti za usposabljanje in carinske laboratorije;(f)olajšuje in usklajuje raziskovalne in inovacijske dejavnosti na področju carine ter redno obvešča evropsko inovacijsko vozlišče za notranjo varnost o svojih dejavnostih; [Sprememba 224](g)pripravlja in razširja operativne priročnike za praktično uporabo carinskih postopkov in delovnih metod ter razvija skupne standarde v zvezi s tem, vključno s skupnimi smernicami za izvrševanje; [Sprememba 225](ga) izdaja priporočila, naslovljena na carinske organe, za uporabo naslova IV; [Sprememba 226](h)izdaja mnenja o tem, ali bi izdaja dovoljenja za posebne postopke negativno vplivala na interese proizvajalcev Unije, v skladu s členom 102(3), (4) in (5);(i)sodeluje z organi Unije in nacionalnimi organi, ki niso carinski organi, v skladu s členom 240(9);(ia) zagotavlja podporo Komisiji pri razvoju in izvajanju operativne strategije za dejavnosti, povezane z dodeljevanjem, financiranjem in naročanjem opreme za carinske kontrole, vključno z oceno potreb, skupnimi javnimi naročili in souporabo opreme; [Sprememba 227](j)usklajuje in podpira operativno sodelovanje med carinskimi organi ter med carinskimi organi in drugimi organi na nacionalni ravni v skladu z naslovom XIII;(k)organizira in usklajuje skupne kontrole iz člena 241;(l)zagotavlja podporo in strokovno znanje Komisiji pri reševanju zapletenih primerov v zvezi z uvrstitvijo, vrednotenjem in poreklom ter spremlja odločitve v zvezi s tem in njihovo izvajanje.(la) pripravlja poenostavljene smernice in priročnike za mala in mikro podjetja ter podpira njihovo razumevanje carinske zakonodaje in formalnosti Unije. [Sprememba 228]Carinski organ EU Komisiji na njeno zahtevo pomaga pri upravljanju odnosov s tretjimi državami in mednarodnimi organizacijami v zvezi z zadevami, ki jih zajema ta uredba. [Sprememba 229]4.Carinski organ EU izvaja dejavnosti upravljanja in obdelave podatkov, ki so potrebne za izpolnjevanje njegovih nalog in razvoj nacionalnih aplikacij iz člena 30 te uredbe.

Člen 209Druge naloge [Sprememba 230]Komisija lahko carinskemu organu EU zaupa naslednje naloge za izvajanje programov financiranja, povezanih s carino: [Sprememba 231](a) dejavnosti, povezane z razvojem, upravljanjem in vzdrževanjem sistemov informacijske tehnologije, ki se uporabljajo za izvajanje carinske unije, kot je EU vozlišče carinskih podatkov, kot je določeno v naslovu III; [Sprememba 232](b) zagotavljanje podpore Komisiji pri razvoju in izvajanju operativne strategije za dejavnosti, povezane z dodeljevanjem, financiranjem in naročanjem opreme za carinske kontrole, vključno z oceno potreb, skupnimi javnimi naročili in souporabo opreme. [Sprememba 233]

Člen 210Dodatne nalogeCarinskemu organu EU se lahko dodelijo dodatne naloge na področju prostega gibanja, uvoza in izvoza blaga iz tretjih držav, če je tako določeno v ustreznih pravnih aktih Unije. Kadar so carinskemu organu EU dodeljene ali zaupane take naloge, se za njihovo izvajanje zagotovijo ustrezni finančni in človeški viri.

Poglavje 3Organizacija carinskega organa EU

Člen 211Upravna in vodstvena strukturaUpravno in vodstveno strukturo carinskega organa EU sestavljajo:(a)upravni odbor, ki izvaja naloge iz člena 215;(b)izvršni odbor, ki izvaja naloge iz člena 217;(c)izvršni direktor, ki izvaja pooblastila iz člena 219;(d)namestnik izvršnega direktorja, ki izvaja pooblastila iz člena 221, če se upravni odbor odloči vzpostaviti tako funkcijo.(da) carinski svetovalni odbor, ki izvaja naloge iz člena 221a. [Sprememba 234]

Oddelek 1Upravni odbor

Člen 212Sestava upravnega odbora1.Upravni odbor je sestavljen iz enega predstavnika vsake države članice in, dveh predstavnikov Komisije in enega strokovnjaka, ki ga imenuje Evropski parlament, od katerih imajo vsi pravico do glasovanja. [Sprememba 235]2. Upravni odbor ima tudi enega člana, ki ga imenuje Evropski parlament in nima glasovalne pravice. [Sprememba 236]3.Vsak član upravnega odbora ima namestnika. Namestnik zastopa člana v primeru njegove odsotnosti.4.Člani upravnega odbora in njihovi namestniki so imenovani zaradi svojega znanja na področju carine ob upoštevanju njihovih ustreznih vodstvenih, upravnih ter proračunskih kompetenc in izkušenj s politikami carinske unije. Vse strani, zastopane v upravnem odboru, si prizadevajo omejiti menjavanje svojih predstavnikov, da se zagotovi stalnost dela odbora. Vse strani si prizadevajo zazagotovijo uravnoteženo zastopanost spolov v upravnem odboru. [Sprememba 237]5.Mandat članov in njihovih namestnikov traja štiri leta. Mandat se lahko podaljša za enako obdobje. [Sprememba 238]5a. Če namerava član upravnega odbora ali njegov namestnik predčasno končati svoj mandat, zadevni član ali njegov namestnik o tem in o svoji zamenjavi obvesti predsednika in namestnika predsednika upravnega odbora. [Sprememba 239]5b. Vsi člani in namestniki ob nastopu funkcije podpišejo izjavo, da niso v situaciji nasprotja interesov. Vsak član in namestnik svojo izjavo posodobi v primeru spremembe okoliščin v zvezi z vsakršnim nasprotjem interesov ali vsaj enkrat letno. Organ izjave in njihove posodobitve objavi na svojem spletišču. [Sprememba 240]

Člen 213Predsednik upravnega odbora1.Upravni odbor izvoli predsednika izmed predstavnikov Komisije in namestnika predsednika izmed drugih članov z glasovalno pravico.2.Namestnik predsednika po uradni dolžnosti nadomešča predsednika, kadar ta ne more opravljati svojih dolžnosti.3.Mandat predsednika in njegovega namestnika traja štiri leta. Mandat se lahko enkrat podaljša. Če njuno članstvo v upravnem odboru preneha med njunim mandatom, na isti datum samodejno preneha tudi njun mandat.

Člen 214Seje upravnega odbora1.Seje upravnega odbora skliče predsednik.2.Izvršni direktor se udeležuje razprav, vendar nima glasovalne pravice.3.Upravni odbor ima vsaj dve redni seji na leto. Sestane se na pobudo svojega predsednika, na zahtevo Komisije ali na zahtevo vsaj tretjine svojih članov.4.Upravni odbor lahko na sejo kot opazovalca povabi kogar koli, čigar mnenje bi lahko bilo koristno.5.Članom upravnega odbora in njihovim namestnikom lahko na sejah pomagajo svetovalci ali strokovnjaki, ob upoštevanju poslovnika.6.Kadar je na dnevnem redu vprašanje zaupnosti ali navzkrižja interesov, upravni odbor o zadevi razpravlja in odloča brez navzočnosti zadevnega člana. To ne vpliva na pravico držav članic, Evropskega parlamenta in Komisije, da jih zastopa namestnik. Podrobna pravila za izvajanje te določbe se lahko določijo v poslovniku. [Sprememba 241]7.Carinski organ EU upravnemu odboru zagotovi sekretariat.

Člen 215Naloge upravnega odbora1.Upravni odbor:(a)določi splošne usmeritve dejavnosti carinskega organa EU;(b)z dvotretjinsko večino glasov članov z glasovalno pravico sprejme letni proračun carinskega organa EU in izvaja druge naloge, povezane z njegovim proračunom, v skladu s poglavjem 4;(c)oceni in sprejme konsolidirano letno poročilo o dejavnostih carinskega organa EU, vključno s pregledom izvajanja njegovih nalog in njegove splošne uspešnosti pri doseganju ciljev carinske politike, ter poročilo in svojo oceno vsako leto do 1. julija pošlje Evropskemu parlamentu, Svetu, Komisiji in Računskemu sodišču. Konsolidirano letno poročilo o dejavnostih se objavi;(d)sprejme finančna pravila, ki se uporabljajo za carinski organ EU v skladu s členom 222;(e)sprejme strategijo za boj proti goljufijam, ki je sorazmerna s tveganjem goljufije, pri čemer upošteva stroške in koristi ukrepov, ki naj bi se izvajali;(f)sprejme in objavi pravila za preprečevanje in upravljanje nasprotja interesov med svojimi člani; vsako leto na svojem spletnem mestu objavi tudi izjavo o interesih članov upravnega odbora; [Sprememba 242](g)sprejme in redno posodablja načrte komuniciranja in razširjanja informacij iz člena 232 na podlagi analize potreb;(h)sprejme svoj poslovnik in ga objavi; [Sprememba 243](i)v skladu z odstavkom (2) v zvezi z osebjem carinskega organa EU izvaja pooblastila, ki jih kadrovski predpisi podeljujejo organu za imenovanja in ki se na podlagi pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev podelijo organu, pooblaščenemu za sklenitev pogodbe o zaposlitviUredba Sveta (EGS, Euratom, ESPJ) št. 259/68 z dne 29. februarja 1968 o določitvi Kadrovskih predpisov za uradnike in Pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev Evropskih skupnosti ter uvedbi posebnih ukrepov, ki se začasno uporabljajo za uslužbence Komisije (UL L 56, 4.3.1968, str. 1). (v nadaljnjem besedilu: pooblastila pristojnega organa za imenovanja);(j)sprejme izvedbena pravila za uporabo kadrovskih predpisov za uradnike in pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev v skladu s členom 110(2) kadrovskih predpisov;(k)po potrebi vzpostavi oddelek za notranjo revizijo;(l)sprejme varnostne predpise carinskega organa EU v smislu člena 233;(m)imenuje izvršnega direktorja in namestnika izvršnega direktorja, če ta funkcija obstaja, ter po potrebi podaljša njun mandat ali ju razreši s položaja v skladu s členom 217;(n)imenuje računovodjo, ki je lahko računovodja Komisije, za katerega veljajo kadrovski predpisi za uradnike in pogoji za zaposlitev drugih uslužbencev in ki je pri opravljanju svojih dolžnosti popolnoma neodvisen;(o)sprejme vse odločitve o vzpostavitvi notranjih struktur carinskega organa EU in po potrebi njihovih spremembah ob upoštevanju njegovih potreb pri dejavnostih in dobrega proračunskega upravljanja;(p)odobri sklenitev delovnih dogovorov v skladu s členom 240(9);(pa) določi in sprejme poslovnik carinskega svetovalnega odbora; [Sprememba 244](q)ustanovi delovne skupine in strokovne odbore ter sprejme njihov poslovnik;(r)sprejme osnutek enotnega programskega dokumenta iz člena 223 ter ga predloži Komisiji, ki o njem poda mnenje;(s)ob upoštevanju mnenja Komisije sprejme enotni programski dokument carinskega organa EU z dvotretjinsko večino članov z glasovalno pravico in v skladu s členom 216;(t)sprejme strategijo za povečanje učinkovitosti in sinergije;(u)sprejme strategijo za sodelovanje s tretjimi državami in/ali mednarodnimi organizacijami;(v)sprejme strategijo za sistema organizacijskega upravljanja in notranje kontrole;1a. Upravni odbor lahko ustanovi delovne skupine in strokovne odbore, ki mu pomagajo pri izvajanju njegovih nalog, vključno s pripravo njegovih sklepov in spremljanjem njihovega izvajanja. [Sprememba 245]2.Upravni odbor v skladu s členom 110 kadrovskih predpisov ter na podlagi člena 2(1) kadrovskih predpisov in člena 6 pogojev za zaposlitev sprejme odločitev o prenosu ustreznih pooblastil organa za imenovanja na izvršnega direktorja in o določitvi pogojev, v skladu s katerimi se lahko prenos pooblastil prekine. Izvršni direktor je pooblaščen za nadaljnji prenos teh pooblastil.3.V primeru izjemnih okoliščin lahko upravni odbor s sklepom začasno prekine prenos pooblastil organa za imenovanja na izvršnega direktorja in nadaljnji prenos pooblastil s strani izvršnega direktorja ter ta pooblastila izvaja sam ali pa jih prenese na enega od svojih članov ali uslužbenca, ki ni izvršni direktor.

Člen 216Pravila glasovanja v upravnem odboru1.Brez poseganja v člen 215(1), točke (b), (m) in (s), upravni odbor sprejema odločitve z absolutno večino glasov članov z glasovalno pravico.2. Odločitev iz člena 215(1), točke (b), (c), (e), (f), (j), (m), (n), (o) in (s), se lahko sprejmejo le, če predstavnika Komisije oddata pozitiven glas. Za namene sprejetja odločitve iz člena 215(1), točka (s), se soglasje predstavnikov Komisije zahteva samo za tiste elemente odločitve, ki niso povezani z letnim in večletnim delovnim programom carinskega organa EU. [Sprememba 246]3.Vsak član z glasovalno pravico ima en glas. V primeru odsotnosti člana z glasovalno pravico ima pravico do glasovanja njegov namestnik.4.Predsednik sodeluje pri glasovanju.5.Izvršni direktor pri glasovanju ne sodeluje.6.Podrobnejša pravila glasovanja, zlasti pogoji, pod katerimi lahko član deluje v imenu drugega člana, so določena v poslovniku upravnega odbora.

Oddelek 2Izvršni odbor

Člen 217Izvršni odbor1.Upravnemu odboru pomaga izvršni odbor.2.Izvršni odbor:(a)nadzoruje pripravljalno delo za odločitve, ki jih sprejme upravni odbor;(b)skupaj z upravnim odborom zagotovi, da se ugotovitve in priporočila, ki izhajajo iz notranjih ali zunanjih revizijskih poročil in ocen ter preiskav urada OLAF in EJT, ustrezno upoštevajo, ter izvaja ustrezne postopke za prijavljanje sumov kaznivega ravnanja EJT; [Sprememba 247](c)nadzoruje izvajanje odločitev upravnega odbora, da se okrepi nadzor nad upravnim poslovodenjem in upravljanjem proračuna.3.Izvršni odbor lahko po potrebi in zaradi nujnosti sprejme nekatere začasne odločitve v imenu upravnega odbora, zlasti o naslednjih zadevah:(a)zadeve v zvezi z upravnim poslovodenjem, vključno z začasno prekinitvijo prenosa pooblastil organa za imenovanja in proračunskimi zadevami;(b)kadar se ugotovijo krizne razmere, kot je določeno v naslovu XI, ki zahtevajo takojšnje ukrepanje ali prilagoditev dejavnosti carinskega organa EU.4.Izvršni odbor sestavljajo dva predstavnika Komisije v upravnem odboru in trije drugi člani, ki jih izmed svojih članov z glasovalno pravico imenuje upravni odbor, pri čemer si prizadeva za uravnoteženo zastopanost spolov. Predsednik upravnega odbora je tudi predsednik izvršnega odbora. Izvršni direktor sodeluje na sejah izvršnega odbora, vendar nima glasovalne pravice. Izvršni odbor sprejema odločitve z navadno večino. Odločitve v zvezi z odstavkom (2), točka (b), se lahko sprejmejo le, če eden od predstavnikov Komisije odda pozitiven glas. [Sprememba 248]5.Mandat članov izvršnega odbora traja štiri leta in se lahko podaljša. Mandat članov izvršnega odbora poteče s prenehanjem njihovega članstva v upravnem odboru.6.Izvršni odbor ima redno sejo najmanj vsake tri mesece. Prav tako se sestane na pobudo predsednika ali na zahtevo svojih članov.7.Upravni odbor določi poslovnik izvršnega odbora.

Oddelek 3Izvršni direktor

Člen 218Imenovanje, razrešitev in podaljšanje mandata1.Izvršni direktor se zaposli kot začasni uslužbenec carinskega organa EU v skladu s členom 2(a) pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev.Izvršnega direktorja imenuje upravni odbor na podlagi dosežkov in dokazanih upravnih in vodstvenih sposobnosti ter ustrezne usposobljenosti in izkušenj s seznama vsaj treh kandidatov, ki jih predlaga Komisija, po odprtem in preglednem izbirnempo naslednjem postopku.: [Sprememba 249](a) na podlagi seznama, ki ga pripravi in objavi Komisija in s katerim se zagotovi uravnotežena zastopanost spolov po razpisu za kandidate in preglednem izbirnem postopku, bodo kandidati pozvani, naj se predstavijo pred pristojnim odborom Evropskega parlamenta in Sveta ter odgovarjajo na vprašanja; [Sprememba 250](b) Evropski parlament in Svet nato podata svoje mnenje in navedeta prednostni vrstni red kandidatov; [Sprememba 251](c) upravni odbor imenuje izvršnega direktorja ob upoštevanju teh mnenj. [Sprememba 252]Za namen sklenitve pogodbe z izvršnim direktorjem carinski organ EU zastopa predsednik upravnega odbora.2.Mandat izvršnega direktorja traja pet let. Komisija pravočasno pred koncem tega obdobja opravi oceno, pri kateri upošteva oceno uspešnosti dela izvršnega direktorja ter prihodnje naloge in izzive carinskega organa EU.3.Upravni odbor lahko na predlog Komisije, ki upošteva oceno iz odstavka 2, izvršnemu direktorju enkrat podaljša mandat, in sicer za največne več kot pet let. Upravni odbor obvesti Evropski parlament in Svet, da namerava izvršnemu direktorju podaljšati mandat. Preden mu upravni odbor sklene podaljšati mandat, je lahko izvršni direktor pozvan, da poda izjavo pred pristojnim odborom Evropskega parlamenta in odgovarja na vprašanja. [Sprememba 253]4.Izvršni direktor s podaljšanim mandatom ob koncu skupnega obdobja zaposlitve ne sme sodelovati v drugem izbirnem postopku za isto delovno mesto.5.Izvršni direktor je lahko odstavljen samo na podlagi odločitve, ki jo sprejme upravni odbor na predlog Komisije. Evropski parlament in Svet sta obveščena o razlogih za tako odločitev. [Sprememba 254]6.Upravni odbor sklep o imenovanju, podaljšanju mandata ali odstavitvi izvršnega direktorja ali namestnika izvršnega direktorja sprejme na podlagi dvotretjinske večine glasov članov z glasovalno pravico.

Člen 219Naloge in pooblastila izvršnega direktorja1.Izvršni direktor upravlja carinski organ EU. Za svoje ravnanje je odgovoren upravnemu odboru.2.Brez poseganja v pristojnosti Komisije in upravnega odbora je izvršni direktor neodvisen pri opravljanju svojih nalog in ne sme zahtevati ali sprejemati navodil od nobene vlade ali drugega organa.3.Izvršni direktor na poziv poroča Evropskemu parlamentu in Svetu o opravljanju svojih dolžnosti in splošni uspešnosti carinskega organa EU. Evropski parlament ali Svet lahko izvršnega direktorja kadar koli pozove, da se udeleži zaslišanja o kateri koli zadevi, povezani z dejavnostmi carinskega organa EU. [Sprememba 255]4.Izvršni direktor je zakoniti predstavnik carinskega organa EU.5.Izvršni direktor je odgovoren za izvajanje nalog, ki so carinskemu organu EU dodeljene s to uredbo. Izvršni direktor zlasti:(a)zagotavlja trajnostno in učinkovito vsakodnevno upravljanje carinskega organa EU; [Sprememba 256](b)izvaja odločitve upravnega odbora;(c)pripravi enotni programski dokument iz člena 223 in ga predloži upravnemu odboru po posvetovanju s Komisijo;(d)izvaja enotni programski dokument iz člena 223 ter o njegovem izvajanju poroča izvršnemu in upravnemu odboru;(e)pripravi konsolidirano letno poročilo o dejavnostih carinskega organa EU ter ga predloži v oceno in sprejetje upravnemu odboru;(f)pripravi akcijski načrt na podlagi ugotovitev notranjih ali zunanjih revizijskih poročil in ocen ter preiskav urada OLAF in EJT ter o napredku dvakrat letno poroča Komisiji, izvršnemu in upravnemu odboru pa redno, ter po potrebi zagotovi, da se sumi kaznivega ravnanja prijavijo EJT; [Sprememba 257](g)brez poseganja v preiskovalne pristojnosti urada OLAF in EJT ščiti finančne interese Unije z uporabo notranjih preventivnih ukrepov proti goljufijam, korupciji in vsem drugim nezakonitim dejanjem z učinkovitimi preverjanji, in, če odkrije nepravilnosti, z izterjavo nepravilno izplačanih zneskov ter, kadar je ustrezno, naložitvijo učinkovitih, sorazmernih in odvračilnih upravnih in finančnih kazni;(h)pripravi notranjo strategijo za boj proti goljufijam, strategijo za povečanje učinkovitosti in sinergije, strategijo za sodelovanje s tretjimi državami in/ali mednarodnimi organizacijami ter strategijo za organizacijsko upravljanje in sisteme notranjega nadzora carinskega organa EU ter jih predloži izvršnemu odboru v odobritev;(i)pripravi osnutek finančnih pravil, ki se uporabljajo za carinski organ EU, ter jih predloži upravnemu odboru v sprejetje po posvetovanju s Komisijo;(j)pripravi predhodne osnutke izjav o ocenah prihodkov in odhodkov carinskega organa EU v skladu s členom 224 ter izvršuje njegov proračun;(k)v zvezi z osebjem carinskega organa EU izvaja pooblastila organa za imenovanja iz člena 215(1), točka (i), kolikor so bila ta pooblastila nanj prenesena v skladu s členom 215(2);(l)sprejema odločitve v zvezi z notranjimi strukturami carinskega organa EU, po potrebi z delegiranjem nalog, ki lahko zajemajo tekoče upravljanje carinskega organa EU, po potrebi pa tudi v zvezi z njihovim spreminjanjem, pri čemer upošteva potrebe, povezane z dejavnostmi carinskega organa EU, in dobro proračunsko upravljanje;(m)se pogaja o dogovoru o sedežu carinskega organa EU in ga po odobritvi upravnega odbora podpiše, prav tako pa po potrebi tudi podobne sporazume z državami članicami gostiteljicami, kjer so lokalni uradi;(n)določi praktične ureditve za izvajanje Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 1049/2001Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 1049/2001 z dne 30. maja 2001 o dostopu javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije (UL L 145, 31.5.2001, str. 43). in jih predloži upravnemu odboru v sprejetje;(o)spodbuja raznolikost in si prizadeva za uravnoteženo zastopanost spolov pri zaposlovanju osebja carinskega organa EU;(p)si prizadeva za zaposlovanje osebja na najširšem možnem geografskem območju, pri čemer upošteva, da morajo merila za zaposlovanje temeljiti izključno na dosežkih.

Člen 220Namestnik izvršnega direktorja1.Upravni odbor se lahko odloči, da vzpostavi funkcijo namestnika izvršnega direktorja, ki pomaga izvršnemu direktorju.2.Če se upravni odbor odloči vzpostaviti funkcijo namestnika izvršnega direktorja, se zanj ustrezno uporabljajo določbe člena 217.

Člen 221Naloge in pooblastila namestnika izvršnega direktorjaČe je funkcija namestnika izvršnega direktorja vzpostavljena, namestnik izvršnega direktorja pomaga izvršnemu direktorju pri upravljanju Agencije in izvajanju nalog iz člena 218. Če je izvršni direktor odsoten ali zadržan ali delovno mesto ni zasedeno, ga nadomesti njegov namestnik.

Člen 221aCarinski svetovalni odbor1. Carinski organ EU ustanovi carinski svetovalni odbor, ki pomaga izvršnemu odboru.2. Naloga carinskega svetovalnega odbora je svetovati:(a) o izvajanju tehničnih ukrepov in odločitev, vključno z obvladovanjem tveganja in prednostnimi področji nadzora;(b) o vprašanjih izvajanja in standardizacije, vključno z dejavnostmi usklajevanja ali potrebo po prilagoditvi pravil;(c) o carinskih razsežnostih druge zakonodaje, ki jo uporabljajo carinski organi;(d) po potrebi in na zahtevo v okviru drugih dejavnosti carinskega organa EU.3. Carinski svetovalni odbor sestavljajo predstavniki in združenja deležnikov, pomembnih za delo carinskega organa EU; njegovo sestavo določi upravni odbor.4. Upravni odbor imenuje štiri člane carinskega svetovalnega odbora, od katerih je eden njegov predsednik, da sodelujejo v njem s statusom opazovalca. Njihova naloga je, da čim širše predstavljajo različna mnenja, zastopana v carinskem svetovalnem odboru. Začetni mandat traja 48 mesecev in se lahko podaljša.5. Upravni odbor se pred sprejetjem odločitev redno posvetuje s carinskim svetovalnim odborom. To lahko poteka prek ad hoc strokovnih delovnih skupin. Mnenje carinskega svetovalnega odbora v nobenem primeru ne zavezuje upravnega odbora.6. Carinski svetovalni odbor ima redno sejo vsaj vsakih šest mesecev. Poleg tega se lahko sestane na zahtevo carinskega organa EU ali izvršnega odbora. [Sprememba 258]

Poglavje 4Določitev in sestava proračuna carinskega organa EU

Člen 222Splošne določbeFinančna pravila, ki se uporabljajo za carinski organ EU, sprejme upravni odbor po posvetovanju s Komisijo. Pravila ne odstopajo od Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 2019/715Delegirana uredba Komisije (EU) 2019/715 z dne 18. decembra 2018 o okvirni finančni uredbi za organe, ustanovljene na podlagi PDEU in Pogodbe Euratom, iz člena 70 Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 122, 10.5.2019, str. 1)., razen če je tako odstopanje izrecno potrebno za delovanje carinskega organa EU in je Komisija dala predhodno soglasje.

Člen 223Enotni programski dokument1.Izvršni direktor ob upoštevanju smernic, ki jih določi Komisija, vsako leto pripravi osnutek enotnega programskega dokumenta, ki vsebuje zlasti večletno in letno načrtovanje programov v skladu z določbami Delegirane uredbe Komisije (EU) 2019/715 ter ustreznimi določbami finančnih pravil carinskega organa EU, sprejetih v skladu s členom 222 te uredbe. Letno in večletno načrtovanje programov sta v skladu s carinsko politiko in splošnimi prednostnimi nalogami carinske unije.2.Upravni odbor pošlje osnutek enotnega programskega dokumenta Komisiji, Evropskemu parlamentu, Svetu in Evropskemu računskemu sodišču do 31. januarja v letu pred programskim obdobjem.3.Upravni odbor vsako leto do 30. novembra sprejme enotni programski dokument. Enotni programski dokument posreduje Evropskemu parlamentu, Svetu in Komisiji, prav tako pa tudi vse njegove poznejše posodobljene različice. Enotni programski dokument postane dokončen po dokončnem sprejetju splošnega proračuna Unije in se po potrebi ustrezno prilagodi.4.Letni delovni program določa podrobne cilje in pričakovane rezultate, vključno s kazalniki uspešnosti. Vsebuje tudi opis ukrepov, ki se bodo financirali, ter navedbo zneskov finančnih in človeških virov, dodeljenih za posamezni ukrep. Letni delovni program je skladen z večletnim delovnim programom iz odstavka 5. V njem so jasno navedene naloge, ki so bile v primerjavi s predhodnim proračunskim letom dodane, spremenjene ali črtane. Upravni odbor spremeni sprejeti letni delovni program, kadar se carinskemu organu EU znotraj področja uporabe te uredbe dodelijo nove naloge. Vsaka bistvena sprememba letnega delovnega programa se sprejme po enakem postopku kot prvotni letni delovni program. Upravni odbor lahko na izvršnega direktorja prenese pooblastilo, da v letni delovni program vnese nebistvene spremembe.5.Večletni delovni program določa splošno strateško načrtovanje dejavnosti, vključno s cilji, pričakovanimi rezultati in kazalniki uspešnosti. Prav tako za vsako dejavnost navaja okvirne finančne in človeške vire, ki naj bi bili potrebni za doseganje zastavljenih ciljev. Strateško načrtovanje dejavnosti se po potrebi posodobi in kaže prispevek carinskega organa EU k uresničevanju političnih prednostnih nalog Unije.

Člen 224Določitev proračuna1.Izvršni direktor vsako leto pripravi predhodni osnutek načrta prihodkov in odhodkov carinskega organa EU za naslednje proračunsko leto, vključno s kadrovskim načrtom, ter ga pošlje upravnemu odboru. Informacije v začasnem osnutku načrta so skladne z osnutkom enotnega programskega dokumenta iz člena 223(1).2.Upravni odbor na podlagi predhodnega osnutka načrta iz odstavka 1 sprejme osnutek načrta prihodkov in odhodkov carinskega organa EU za naslednje proračunsko leto.3.Upravni odbor vsako leto do 31. januarja osnutek načrta prihodkov in odhodkov carinskega organa EU pošlje Komisiji.4.Komisija osnutek načrta prihodkov in odhodkov skupaj s predlogom splošnega proračuna Evropske unije pošlje proračunskemu organu.5.Komisija na podlagi osnutka načrta prihodkov in odhodkov v predlog splošnega proračuna Unije vključi ocene, za katere meni, da so potrebne za kadrovski načrt, in znesek prispevka v breme splošnega proračuna ter ga predloži proračunskemu organu v skladu s členoma 313 in 314 PDEU.6.Proračunski organ odobri proračunska sredstva za prispevek carinskemu organu EU iz splošnega proračuna Unije.7.Proračunski organ sprejme kadrovski načrt carinskega organa EU.8.Upravni odbor sprejme proračun carinskega organa EU. Ta je dokončen po dokončnem sprejetju splošnega proračuna Unije. Po potrebi se proračun carinskega organa EU ustrezno prilagodi.

Člen 225Sestava proračuna1.Za vsako proračunsko leto se ocenijo vsi prihodki in odhodki carinskega organa EU ter se prikažejo v njegovem proračunu. Proračunsko leto se ujema s koledarskim letom.2.Proračun carinskega organa EU je uravnotežen v smislu prihodkov in odhodkov.3.Brez poseganja v druge vire prihodki carinskega organa EU zajemajo:(a)prispevek Unije iz splošnega proračuna Unije;(b)morebitne prostovoljne finančne prispevke držav članic;(c)morebitna sredstva Unije v obliki sporazumov o prispevku ali dodelitev nepovratnih sredstev v skladu s finančnimi pravili carinskega organa EU iz člena 222 ter določbami ustreznih instrumentov, ki podpirajo politike Unije;(d)stroške publikacij in drugih storitev, ki jih zagotavlja carinski organ EU.4.Odhodki carinskega organa EU vključujejo prejemke osebja, upravne odhodke in odhodke za infrastrukturo ter odhodke iz poslovanja.5.Proračunske obveznosti za ukrepe v okviru velikih projektov, ki trajajo več kot eno proračunsko leto, se lahko razdelijo na več letnih obrokov.

Člen 226Izvrševanje proračuna carinskega organa EU1.Proračun carinskega organa EU izvršuje izvršni direktor.2.Izvršni direktor proračunskemu organu vsako leto pošlje vse informacije, potrebne za izvedbo nalog v zvezi z ocenjevanjem.

Člen 227Priprava zaključnega računa in razrešnica1.Naslednje proračunsko leto (N+1), tj. leto, ki sledi proračunskemu letu (N), računovodja carinskega organa EU do 1. marca leta pošlje računovodji Komisije in Računskemu sodišču začasni zaključni račun za proračunsko leto (leto N).2.Carinski organ EU do 31. marca leta N+1 Evropskemu parlamentu, Svetu in Računskemu sodišču pošlje poročilo o upravljanju proračuna in finančnem poslovodenju za leto N.3.Računovodja Komisije do 31. marca leta N+1 Računskemu sodišču pošlje začasni zaključni račun carinskega organa EU, konsolidiran z zaključnim računom Komisije.4.Računovodja carinskega organa EU po prejemu pripomb Računskega sodišča o začasnem zaključnem računu carinskega organa EU v skladu s členom 246 Uredbe (EU, Euratom) št. 2018/1046Uredba (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. julija 2018 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, spremembi uredb (EU) št. 1296/2013, (EU) št. 1301/2013, (EU) št. 1303/2013, (EU) št. 1304/2013, (EU) št. 1309/2013, (EU) št. 1316/2013, (EU) št. 223/2014, (EU) št. 283/2014 in Sklepa št. 541/2014/EU ter razveljavitvi Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 (UL L 193, 30.7.2018, str. 1). Evropskega parlamenta in Sveta pripravi končni zaključni račun carinskega organa EU za zadevno leto. Izvršni direktor ga pošlje izvršnemu odboru v mnenje. Mnenje sprejme upravni odbor.5.Računovodja carinskega organa EU do 1. julija leta N+1 Evropskemu parlamentu, Svetu, Komisiji in Računskemu sodišču pošlje končni zaključni račun za leto N, skupaj z mnenjem upravnega odbora.6.Končni zaključni računi za leto N se objavijo v Uradnem listu Evropske unije do 15. novembra leta N+1.7.Izvršni direktor Računskemu sodišču do 30. septembra leta N+1 pošlje odgovor na njegove pripombe. Izvršni direktor ta odgovor pošlje tudi upravnemu odboru.8.Izvršni direktor Evropskemu parlamentu na njegovo zahtevo v skladu s členom 261(3) Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046 predloži vse potrebne informacije za nemoteno izvedbo postopka razrešnice za proračunsko leto N.9.Na priporočilo Sveta, ki odloča s kvalificirano večino, Evropski parlament do 15. maja leta N+2 izvršnemu direktorju podeli razrešnico v zvezi z izvrševanjem proračuna za leto N.

Člen 228Boj proti goljufijam1.Za boj proti goljufijam, korupciji in drugim nezakonitim dejanjem v carinskem organu EU se brez omejitev uporabljajo določbe Uredbe (EU, Euratom) št. 883/2013.2.Carinski organ EU v šestih mesecih od [XXX] pristopi k Medinstitucionalnemu sporazumu z dne 25. maja 1999 med Evropskim parlamentom, Svetom Evropske unije in Komisijo Evropskih skupnosti o notranjih preiskavah urada OLAFUL L 136, 31.5.1999, str. 15. in sprejme ustrezne določbe, ki se uporabljajo za njegovo osebje, pri čemer uporabi predlogo iz Priloge k navedenemu sporazumu.3.Evropsko računsko sodišče ima pooblastila za opravljanje revizij na podlagi dokumentov in na kraju samem pri vseh prejemnikih nepovratnih sredstev, izvajalcih in podizvajalcih, ki so od carinskega organa EU prejeli sredstva Unije.4.Urad OLAF lahko v skladu z določbami in postopki, določenimi v Uredbi (EU, Euratom) št. 883/2013 in Uredbi Sveta (Euratom, ES) št. 2185/96Uredba Sveta (Euratom, ES) št. 2185/96 z dne 11. novembra 1996 o pregledih in inšpekcijah na kraju samem, ki jih opravlja Komisija za zaščito finančnih interesov Evropskih skupnosti pred goljufijami in drugimi nepravilnostmi (UL L 292, 15.11.1996, str. 2)., izvaja preiskave, vključno s pregledi na kraju samem in inšpekcijskimi pregledi, da ugotovi, ali je prišlo do goljufije, korupcije ali kakršne koli druge nezakonite dejavnosti, ki vpliva na finančne interese Unije, v zvezi z nepovratnimi sredstvi ali pogodbami, ki jih financira carinski organ EU5.Ne glede na odstavke 1, 2, 3 in 4 naročila, sporazumi in sklepi o dodelitvi nepovratnih sredstev carinskega organa EU vsebujejo določbe o izrecnem pooblastilu Evropskega računskega sodišča in urada OLAF za izvedbo takih revizij in preiskav v skladu z njunima pristojnostma. Delovni dogovori s pristojnimi organi tretjih držav in mednarodnimi organizacijami zajemajo pomoč in sodelovanje teh organov in mednarodnih organizacij v zvezi z revizijami in preiskavami, ki jih izvajata Računsko sodišče in urad OLAF.6.EJT lahkoje v skladu z Uredbo (EU) 2017/1939 preiskuje in preganja goljufije in druge nezakoniteodgovorno za preiskovanje in pregon goljufij in drugih nezakonitih dejavnosti, ki škodijo finančnim interesom Unije, kot je določeno v Direktivi (EU) 2017/1371 Evropskega parlamenta in SvetaDirektiva (EU) 2017/1371 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. julija 2017 o boju proti goljufijam, ki škodijo finančnim interesom Unije, z uporabo kazenskega prava (UL L 198, 28.7.2017, str. 29).. Carinski organ EU ali ustrezni pristojni nacionalni organi EJT brez nepotrebnega odlašanja poročajo o vsakem kaznivem ravnanju, v zvezi s katerimi bi lahko izvajalo svojo pristojnost v skladu s členom 22 ter členom 25(2) in (3) navedene uredbe. [Sprememba 259]

Poglavje 5Določbe v zvezi z osebjem

Člen 229Splošna določbaZa osebje carinskega organa EU veljajo kadrovski predpisi za uradnike in pogoji za zaposlitev drugih uslužbencev Evropske unije ter pravila za izvajanje kadrovskih predpisov za uradnike in pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev, sprejeta z dogovorom med institucijami Unije.

Člen 230Napoteni nacionalni strokovnjaki in drugo osebje1.Carinski organ EU lahko uporabi napotene nacionalne strokovnjake ali drugo osebje, ki ni zaposleno pri njem.2.Upravni odbor sprejme odločitev, s katero določi pravila za napotitev nacionalnih strokovnjakov v carinski organ EU.

Člen 231Privilegiji in imuniteteZa carinski organ EU in njegovo osebje se uporablja Protokol št. 7 o privilegijih in imunitetah Evropske unije, ki je priložen Pogodbi o delovanju Evropske unije.

Poglavje 6Splošne in končne določbe

Člen 232Preglednost in komuniciranje1.Za dokumente, ki jih hrani carinski organ EU, se uporablja Uredba (ES) št. 1049/2001. Upravni odbor v šestih mesecih od datuma prve seje sprejme podrobna pravila za uporabo Uredbe (ES) št. 1049/2001.2.Carinski organ EU obdeluje osebne podatke v skladu z Uredbo (EU) 2018/1725. Upravni odbor v šestih mesecih od datuma svoje prve seje določi ukrepe, na podlagi katerih carinski organ EU uporablja Uredbo (EU) 2018/1725, vključno z ukrepi v zvezi z imenovanjem uradne osebe za varstvo podatkov v carinskem organu EU. Ti ukrepi se sprejmejo po posvetovanju z Evropskim nadzornikom za varstvo podatkov.3.Carinski organ EU lahko na lastno pobudo na področju svojih pristojnosti izvaja komunikacijske dejavnosti. Dodelitev sredstev za dejavnosti komuniciranja ne sme škodljivo vplivati na učinkovito izvajanje nalog carinskega organa EU. Dejavnosti komuniciranja se izvajajo v skladu z ustreznimi načrti komuniciranja in razširjanja informacij, ki jih sprejme upravni odbor.

Člen 233Varnostni predpisi za varovanje tajnih in občutljivih netajnih podatkov1.Carinski organ EU sprejme lastna varnostna pravila na podlagi načel in pravil iz varnostnih predpisov Komisije za varovanje tajnih podatkov (EUCI) in občutljivih netajnih podatkov Evropske unije, med drugim določbe o izmenjavi takih podatkov s tretjimi državami ter o njihovi obdelavi in hrambi, kakor so določena v sklepih Komisije (EU, Euratom) 2015/443Sklep Komisije (EU, Euratom) 2015/443 z dne 13. marca 2015 o varnosti v Komisiji (UL L 72, 17.3.2015, str. 41). in (EU, Euratom) 2015/444Sklep Komisije (EU, Euratom) 2015/444 z dne 13. marca 2015 o varnostnih predpisih za varovanje tajnih podatkov EU (UL L 72, 17.3.2015, str. 53).. Vsak upravni dogovor o izmenjavi tajnih podatkov z zadevnimi organi tretje države ali, če takega dogovora ni, izredno ad hoc posredovanje tajnih podatkov EU tem organom mora predhodno odobriti Komisija.2.Upravni odbor sprejme varnostna pravila carinskega organa EU po odobritvi Komisije. Pri ocenjevanju predlaganih varnostnih pravil Komisija zagotovi, da so skladna s sklepoma (EU, Euratom) 2015/443 in (EU, Euratom) 2015/444.3.Člani upravnega odbora, izvršni direktor, zunanji strokovnjaki, ki sodelujejo v ad hoc delovnih skupinah, in člani osebja carinskega organa EU tudi po prenehanju opravljanja svojih dolžnosti ravnajo skladno z zahtevami glede zaupnosti iz člena 339 PDEU.4.Carinski organ EU lahko sprejme vse potrebne ukrepe za olajšanje izmenjave informacij, pomembnih za njegove naloge, s Komisijo in državami članicami ter po potrebi z ustreznimi institucijami, organi, uradi in agencijami Unije. Komisija mora predhodno odobriti vsak upravni dogovor, sklenjen v ta namen, v zvezi s posredovanjem tajnih podatkov EU ali, če takega dogovora ni, vsako izjemno ad hoc posredovanje tajnih podatkov EU.

Člen 234Jezik1.Za carinski organ EU se uporabljajo določbe iz Uredbe Sveta št. 1Uredba št. 1 z dne 15. aprila 1958 o določitvi jezikov, ki se uporabljajo v Evropski gospodarski skupnosti (UL 17, 6.10.1958, str. 385)..2.Notranjo ureditev glede rabe jezika v carinskem organu EU določi upravni odbor.3.Prevajalske storitve, potrebne za delovanje carinskega organa EU, zagotavlja Prevajalski center za organe Evropske unije.

Člen 235Ocena1.Komisija najpozneje do [Urad za publikacije: vstaviti datum = pet letštiri leta po datumu začetka veljavnosti te uredbe] in nato vsakih pet letvsaka štiri leta zagotovi, da se v skladu s smernicami Komisije oceni uspešnost carinskega organa EU v zvezi z njegovimi cilji, pooblastili, nalogami, upravljanjem in lokacijami. [Sprememba 260]2.Pri oceni se obravnavajo zlasti morebitna potreba po spremembi pooblastil carinskega organa EU in finančne posledice kakršnih koli tovrstnih sprememb.3.Pri vsaki drugi oceni iz odstavka 1 se ocenijo rezultati, ki jih je dosegel carinski organ EU, ob upoštevanju njegovih ciljev, pooblastil, nalog in upravljanja, vključno z oceno, ali je nadaljnji obstoj carinskega organa EU glede na te cilje, pooblastila, upravljanje in naloge še vedno upravičen. [Sprememba 261]4.Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu poroča o ugotovitvah ocene iz odstavka 2. Ugotovitve ocenjevanja se objavijo.

Člen 236Odgovornost carinskega organa EU1.Pogodbeno odgovornost carinskega organa EU ureja pravo, ki se uporablja za zadevno pogodbo.2.Za odločanje na podlagi katere koli arbitražne klavzule iz pogodb, ki jih sklene carinski organ EU, je pristojno Sodišče Evropske unije.3.Pri nepogodbeni odgovornosti carinski organ EU v skladu s splošnimi načeli, skupnimi zakonodajam držav članic, nadomesti vso škodo, ki jo pri opravljanju svojih dolžnosti povzročijo njegovi oddelki ali njegovo osebje.4.V odškodninskih sporih glede škode iz odstavka 3 je pristojno Sodišče Evropske unije.5.Osebno odgovornost osebja carinskega organa EU do samega urada urejajo določbe kadrovskih predpisov za uradnike oziroma pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev, ki se uporabljajo zanj.6.Finančna odgovornost Unije in držav članic za dolgove carinskega organa EU je omejena na njihov že vplačani prispevek za upravne stroške.

Člen 237Dogovor o sedežu in pogoji delovanja1.Potrebna ureditev glede prostorov carinskega organa EU v državi članici gostiteljici in opreme, ki jo da na voljo ta država članica, ter posebna pravila, ki se v državi članici gostiteljici uporabljajo za izvršnega direktorja, člane upravnega odbora, osebje carinskega organa EU in njihove družinske člane, se določijo v dogovoru o sedežu med carinskim organom EU in državo članico, v kateri je sedež, ki se sklene po odobritvi upravnega odbora in najpozneje do... [Urad za publikacije: vstaviti datum = dve leti po datumu začetka veljavnosti te uredbe].2.Država članica gostiteljica carinskega organa EU zagotovi najboljše možne pogoje za njegovo delovanje, vključno z večjezičnim in evropsko usmerjenim izobraževanjem ter ustreznimi prometnimi povezavami.3.Izvršni direktor se lahko v izjemnih okoliščinah odloči, da vzpostavi lokalni urad v drugi državi članiciurade v drugih državah članicah za učinkovitejše, uspešnejše in skladnejše izvajanje nalog carinskega organa EU. [Sprememba 262]Izvršni direktor pred odločitvijo o vzpostavitvi lokalnega urada pridobi predhodno soglasje Komisije, upravnega odbora in zadevne države članice. Odločitev temelji na ustrezni analizi stroškov in koristi, ki dokazuje zlasti dodano vrednost take odločitve. Z navedeno odločitvijo se opredeli obseg dejavnosti, ki naj bi se izvajale v lokalnem uradu, in sicer tako, da se preprečijo nepotrebni stroški in podvajanje upravnih funkcij carinskega organa EU.

Člen 238Začetek delovanja carinskega organa EU1.Carinski organ EU se ustanovi z letom 2026, v celoti operativen pa bo do leta1. januarja 2028. [Sprememba 263]2.Za ustanovitev in začetno delovanje carinskega organa EU bo odgovorna Komisija, dokler organ ne pridobi operativnih zmogljivosti za izvrševanje svojega proračuna. V ta namen:(a)lahko Komisija, dokler upravni odbor v skladu s členom 218 ne imenuje izvršnega direktorja in ta ne začne opravljati svojih nalog, imenuje uradnika Komisije, ki deluje kot začasni izvršni direktor ter opravlja naloge, dodeljene izvršnemu direktorju;(b)z odstopanjem od člena 215(1), točka (i), in do sprejetja odločitve iz člena 215(2) začasni izvršni direktor izvaja pooblastila organa za imenovanja;(c)lahko Komisija carinskemu organu EU ponudi pomoč, zlasti z napotitvijo svojih uradnikov za izvajanje dejavnosti carinskega organa EU pod odgovornostjo začasnega izvršnega direktorja ali izvršnega direktorja;(d)lahko začasni izvršni direktor odobri vsa plačila, ki se krijejo z odobrenimi sredstvi iz proračuna carinskega organa EU, in lahko sklepa pogodbe, vključno s pogodbami o zaposlitvi, po sprejetju kadrovskega načrta carinskega organa EU.

Naslov XIIICARINSKO SODELOVANJE

Člen 239Notranje carinsko sodelovanje1.Brez poseganja v določbe Uredbe (ES) št. 515/97 carinski organi sodelujejo med seboj, s Komisijo in carinskim organom EU v skladu s carinsko zakonodajo in drugo zakonodajo Unije, ki določa tako sodelovanje, da bi zagotovili pravilno in enotno izvajanje te zakonodaje ter podprli doseganje svojih ciljev, kot je določeno v členu 2.2.Carinski organi lahko začasno dajo na voljo carinske uradnike za delo pri carinskih organih druge države članice. O tem se obvesti carinski organ EU, ki lahko usklajuje takšne naloge.3.Carinski organi lahko poleg kontrol iz člena 241 izvajajo tudi skupne kontrole. Carinski organi o takih skupnih kontrolah obvestijo carinski organ EU.4.Komisija, OLAF in carinski organ EU si lahko izmenjujejo podatke, ki so pomembni za sodelovanje iz tega naslova, vključno z informacijami o tveganju. Carinski organ EU zagotovi učinkovito uporabo takih informacij pri svojih dejavnostih obvladovanja tveganja v skladu s tem naslovom in naslovom XII.

Člen 239aPlatforma za poročanje o blagu1. Carinski organ EU vzpostavi platformo za poročanje o blagu (v nadaljnjem besedilu: platforma), ki organom, podjetjem, potrošnikom in državljanom omogoča, da poročajo o blagu, ki vstopa na notranji trg in ni v skladu s standardi skladnosti in/ali ustrezno zakonodajo Unije.2. Platforma se vzpostavi kot spletna platforma ter je lahko dostopna, razumljiva in na voljo v vseh uradnih jezikih Unije.3. Carinski organ EU oceni informacije, pridobljene prek platforme, in po potrebi obvesti carinske organe ene ali več držav članic, v katere je bilo dano blago, o katerem se poroča. Carinski organ oceni samo blago, o katerem se poroča, ki je bilo dano na trg v eni ali več državah članicah.4. Obveščeni carinski organ iz odstavka 3 pri izvajanju ukrepov za odstranitev blaga, o katerem se poroča, z notranjega trga sodeluje z drugimi organi na nacionalni ravni, med drugim tudi z organi za nadzor trga, sanitarnimi in fitosanitarnimi organi, organi kazenskega pregona in davčnimi organi. Obveščeni carinski organ o teh ukrepih poroča carinskemu organu EU v 30 koledarskih dneh po sprejetju ukrepa.5. Carinski organ EU zagotovi, da so vsi ustrezni podatki v zvezi z blagom, o katerem se poroča, na voljo v vozlišču carinskih podatkov EU. Od carinskih organov lahko zahteva, da v ta namen predložijo ustrezne podatke. [Sprememba 264]

Člen 240Okvir za sodelovanje z drugimi organi1.Carinski organi sodelujejo z drugimi organi na nacionalni ravni, med drugim tudi z organi za nadzor trga, sanitarnimi in fitosanitarnimi organi, organi kazenskega pregona in davčnimi organi, na področju druge zakonodaje, ki jo uporabljajo carinski organi, pobiranja dajatev in davkov ter na drugih ustreznih področjih sodelovanja. Carinski organi po potrebi sodelujejo tudi z ustreznimi organi, strokovnimi skupinami, agencijami, uradi ali mrežami, ki usklajujejo dejavnosti drugih organov na ravni Unije. Carinski organi po potrebi sodelujejo tudi z drugimi ustreznimi stranmi na ravni EU, kot je navedeno v odstavku 9, zadevni carinski organi pa o tem obvestijo carinski organ EU.2.Sodelovanje iz odstavka 1 poteka redno in na strukturiran način. Njegovi cilji so zlasti naslednji:(a)prispevanje k zakonodajnemu razvoju na področjih politike, ki so pomembna za carino, in spremljanje tega razvoja;(b)izmenjava podatkov, zlasti podatkov, ki so pomembni za obvladovanje tveganja v skladu z naslovom IV, poglavje 3;(c)razvoj koherentnih in usklajenih nadzornih strategij za obvladovanje tveganja za blago v okviru odgovornosti carinskih in drugih organov v skladu z naslovom IV, poglavje 3;(d)operativno izvajanje, vključno z izvajanjem skupnih kontrol v skladu s členom 241.(da) izmenjava spretnosti in primerov dobre prakse s skupnimi usposabljanji o tem, kako odkrivati neskladne proizvode, vključno s spremljanjem katere koli druge zakonodaje Unije, ki določa zahteve glede skladnosti, kot so zahteve v zvezi z varnostjo in trajnostnostjo proizvodov. [Sprememba 265]3.Carinski organ EU brez poseganja v pooblastila Komisije in na podlagi njene predhodne odobritve sklene delovne dogovore za razvoj in posodobitev okvira za sodelovanje iz odstavka 1, pri čemer vključi druge zadevne strani, kot je navedeno v odstavku 9, in zagotovi smernice za njegovo praktično izvajanje, cilje in ključna področja sodelovanja v skladu z odstavkom 2 tega člena in naslovom III te uredbe.3a. Carinski organi pristojne organe Unije in nacionalne organe nemudoma obvestijo o vseh domnevnih kršitvah zakonodaje Unije ter pošljejo obvestilo v EU vozlišče carinskih podatkov. [Sprememba 266]4.Kadar carinski organ sodeluje z drugim organom v drugi državi članici, o tem obvesti carinski organ te države članice. Kadar sodelovanje vključuje več kot dve državi članici, vključeni carinski organi o tem uradno obvestijo carinski organ EU, ki lahko zagotovi operativno podporo in podporo pri usklajevanju v skladu s členom 208.5.Države članice carinskemu organu EU vsako leto poročajo o izvajanju okvira za sodelovanje. Carinski organ EU ugotovitve tega poročanja upošteva pri svojih dejavnostih spremljanja iz člena 208(3), točka (a), in svojih nalogah merjenja uspešnosti iz člena 208(3), točka (b).6.Do datuma iz člena 238(1) lahko Komisija opravlja naloge carinskega organa EU iz odstavka 3.7.Carinski organ EU lahko sodeluje z drugimi organi na nacionalni ravni ter s Komisijo in drugimi institucijami, uradi, agencijami, mrežami in organi Unije, da bi prispeval k ciljem iz odstavka 2 in k okviru za sodelovanje iz odstavka 3.V ta namen lahko carinski organ EU na podlagi dovoljenja svojega upravnega odbora in po odobritvi Komisije sklene delovne dogovore z organi Unije ali drugimi organi na nacionalni ravni. Ti upravni dogovori ne ustvarjajo pravnih obveznosti ter določajo naravo, obseg in način načrtovanega sodelovanja.8.Carinski organ EU tesno sodeluje z uradom OLAF in EJT, kadar pri kateri koli dejavnosti sodelovanja pride do goljufije ali suma goljufije. [Sprememba 267]9.Carinski organ EU lahko v skladu z odstavki 2, 4 in 5 razvije okvir za operativno sodelovanje z drugimi organi EU, vključno z Europolom in Frontexom, ter lahko sodeluje pri strateških analizah in ocenah ogroženosti, ciklih politik, inovacijskih programih, dejavnostih usposabljanja, mrežah in drugih dejavnostih, ki so pomembne za izvajanje njegovih nalog in jih organizirajo ti drugi organi, ter prispeva k njim.

Člen 241Skupne kontrole1.Carinski organ EU načrtuje, organizira in usklajuje skupne kontrole, ki jih izvajajo carinski organi, po potrebi v sodelovanju z drugimi organi, telesi in agencijami, vključno z Europolom, v skladu s členom 240(9). [Sprememba 268]2.V ta namen carinski organ EU upošteva prednostne naloge carinske politike ter zagotovi potrebne povezave in usklajevanje z dejavnostmi urada OLAF in EJTEuropola za boj proti goljufijam ter nacionalnimi carinskimi preiskavami in kazenskimi preiskavami EJT ali drugih pristojnih nacionalnih organov. [Sprememba 269]3.Da bi carinski organ EU lahko pripravil poročilo in opravil oceno, mu carinski organi posredujejo povratne informacije o dejavnostih in kontrolah, ki so jih izvedli v okviru skupne kontrole.

Člen 242Ukrepi, ki jih sprejmejo carinski organi1.Carinski organi lahko v skladu z drugo zakonodajo, ki jo uporabljajo, izvajajo katero koli od naslednjih nalog:(a)zbiranje posebnih podatkov za vse pošiljke, vključno z avtomatiziranim preverjanjem unijskih necarinskih formalnosti, če so shranjeni v centralnem registru Unije;(b)zagotavljanje statističnih podatkov, analitike in trendov, zlasti na področju tveganj;(c)olajševanje in usklajevanje nadzora, ki ga izvajajo drugi organi;(d)izvajanje nadzora nad določenimi pošiljkami, izbranimi na podlagi obvladovanja tveganja v skladu z naslovom IV in ob upoštevanju analize iz točke (b);(e)posvetovanje z drugimi organi pred sprostitvijo blaga v skladu s členom 60;(f)sprejetje vseh potrebnih ukrepov v zvezi z neskladnim blagom, vključno z zaplembo, prodajo ali uničenjem tega blaga;(g)izvajanje okvira za sodelovanje iz člena 240;(h)opozarjanje drugih organov na tveganja, pomembna za njihovo delo, ter poročanje o sumih goljufije in kaznivih dejanj; [Sprememba 270](i)nadaljnje ukrepanje, kadar pretok blaga krši drugo zakonodajo, ki jo uporabljajo carinski organi;(j)kakršni koli drugi dopolnilni ukrepi.2.Država članica lahko na podlagi določene druge zakonodaje, ki jo uporabljajo carinski organi, določi specializiran carinski mejni prehod. Omejitve, ki izhajajo iz take določitve, pri prečkanju specializiranih carinskih mejnih prehodov ne smejo biti nesorazmerne za gospodarske subjekte z zadevnim ciljem ob upoštevanju okoliščin, ki lahko upravičujejo to obveznost.3.Država članica obvesti carinski organ EU o določitvi iz odstavka 2, carinski organ EU pa redno posodablja in objavlja seznam teh specializiranih carinskih mejnih prehodov.4.Da bi olajšala identifikacijo, uporabo in izvrševanje druge zakonodaje, ki jo uporabljajo carinski organi, Komisija pripravi in redno posodablja integriran seznam zakonodaje Unije, ki določa zahteve, ki se uporabljajo za blago, ki je predmet carinskih kontrol, da se zaščitijo javni interesi, in ga objavi na svojem spletnem mestu.5.Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 261 za dopolnitev te uredbe z določitvijo morebitnih drugih dopolnilnih ukrepov iz odstavka (1), točka (j).

Člen 243Mednarodno carinsko sodelovanjeCarinski organ EU lahko brez poseganja v pristojnosti Komisije in na podlagi njene predhodne odobritve sklene delovne dogovore z organi tretjih držav in mednarodnimi organizacijami. Ti dogovori mu omogočijo, da si z organi tretjih držav in mednarodnimi organizacijami izmenjuje informacije, vključno s primeri dobre prakse, ter da izvaja skupne dejavnosti. Ti dogovori Uniji ne nalagajo pravnih obveznosti. [Sprememba 271]

Člen 244Izmenjava podatkov s tretjimi državami1.Komisija, carinski organi in carinski organ EU lahko za namene carinskega sodelovanja izmenjujejo in delijo podatke s carinskimi in drugimi organi tretjih držav, kadar mednarodni sporazumi Unije, carinska zakonodaja, zakonodaja Unije na področju skupne trgovinske politike ali skupne zunanje in varnostne politike ter druga zakonodaja Unije, ki jo uporabljajo carinski organi, določajo tako izmenjavo in je zagotovljena skladnost prenosa osebnih podatkov z določbami poglavja V Uredbe (EU) 2018/1725 oziroma poglavja V Uredbe (EU) 2016/679.Komisija se obvešča o izmenjavi podatkov med carinskimi organi in carinskim organom EU s carinskimi in drugimi organi tretjih držav.2.Izmenjava iz odstavka 1 se lahko nanaša zlasti na naslednje kategorije podatkov:(a)podatke, ki so vključeni v odločbe carinskih organov ali podobne odločbe, sprejete v tretjih državah, v zvezi z zavezujočimi informacijami, statusom pooblaščenega gospodarskega subjekta, carinsko vrednostjo blaga, carinskim statusom blaga ali posebnimi postopki;(b)podatke, ki so vključeni v deklaracije, obvestila in dokazila o carinskem statusu blaga ter v spremne listine, vložene pri carinskih organih držav članic ali Komisiji ali pri organih tretjih držav, pristojnih za carinske zadeve, ali ki jih izdajo ti organi;(c)podatke o ugotovljenih tveganjih ter ugotovitve in rezultati, ki jih v analizi tveganj in pri kontrolah pridobijo carinski organi držav članic ali Komisija na eni strani in organi tretjih držav, ki so pristojni za carinske zadeve, na drugi strani.3.Izmenjava podatkov iz odstavka 1 poteka prek ustreznih varnih komunikacijskih sredstev bodisi na zahtevo bodisi na lastno pobudo, pri čemer je treba spoštovati zaupne podatke in varstvo osebnih podatkov v skladu s členoma 31 in 35 ter odstavkom 1 tega člena.4.Izmenjava podatkov iz odstavka 1 ne posega v izmenjavo informacij v skladu z določbami o medsebojni upravni pomoči iz sporazumov med Unijo in tretjimi državami ali v določbe Uredbe (ES) št. 517/97.5.Na državo članico se lahko v skladu s postopki in pogoji, določenimi v delegiranem aktu, sprejetem v skladu z odstavkom 6, prenese pooblastilo za začetek pogajanj s tretjo državo z namenom sklenitve dvostranskega sporazuma o izmenjavi podatkov iz odstavka 1 ali ohranitve obstoječega sporazuma. Tak dvostranski sporazum se bo prenehal uporabljati z začetkom veljavnosti sporazuma o izmenjavi carinskih informacij med Unijo in zadevno tretjo državo.6.Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 261 za dopolnitev te uredbe z določitvijo pogojev in postopkov, v skladu s katerimi se lahko na državo članico prenese pooblastilo za začetek pogajanj iz odstavka 5. Ti vključujejo uradno obvestilo zadevne države članice Komisiji in vsem drugim državam članicam o morebitni vsebini dvostranskega sporazuma ter oceno Komisije o njegovem učinku na pravo Unije in prihodnja pogajanja na ravni Unije, vključno s tem, ali je njegova vsebina omejena na izvajanje obveznosti na podlagi prava Unije ali mednarodnega prava. Delegirani akt določa tudi spremljanje izvajanja teh sporazumov.7.Komisija v 90Na Komisijo se prenese izvedbeno pooblastilo, da v 60 dneh od prejema uradnega obvestila z izvedbenim aktomsprejme izvedbeni akt, s katerim odloči, ali bo državi članici dovolila sklenitev dvostranskega sporazuma. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 262(2). [Sprememba 272]V izredno nujnih primerih, povezanih s takim dovoljenjem in ustrezno utemeljenih s potrebo po tem, da se hitro omogoči zahtevana izmenjave informacij, Komisija v skladu s postopkom iz člena 262(5) sprejme izvedbene akte, ki se začnejo uporabljati takoj.

Naslov XIVSKUPNE DOLOČBE O CARINSKIH KRŠITVAH IN NEKAZENSKIH SANKCIJAHPoglavje 1Splošne določbe

Člen 245Predmet urejanjaTa naslov določa seznam carinskih kršitev in nekazenskih sankcij za te kršitve. Državam članicam ne preprečuje sprejetja strožjih ukrepov z določitvijo upravnih ali kazenskih sankcij v skladu s svojim nacionalnim pravom. Prav tako ne vpliva na druge kršitve, določene v zakonodaji Unije.

Člen 246Splošne zahteve1.Dejanja ali opustitve dejanj iz člena 252 pomenijo carinske kršitve.2.Napeljevanje ali pomoč pri dejanju ali opustitvi dejanja iz člena 252 pomeni carinsko kršitev.Poskus dejanja ali opustitve dejanja iz člena 252 pomeni carinsko kršitev.3.Države članice določijo, ali so kršitve iz člena 252 storjene namerno ali iz očitne malomarnosti ali očitne napake.4.Administrativne ali manjše napake ne pomenijo carinske kršitve, razen če carinski organ ugotovi, da so bile storjene namerno ali zaradi očitne malomarnosti ali očitne napake.5.V primeru dejanja ali opustitve dejanja, ki ima za posledico carinsko kršitev iz člena 252 in je storjeno kot odziv na neobičajne in nepredvidljive okoliščine, ki niso povezane z zadevno osebo in katerih posledicam se kljub vsej skrbnosti ni bilo mogoče izogniti, je odgovornost osebe, ki ga je storila, izključena.

Člen 247Olajševalne okoliščine1.Kadar oseba, odgovorna za dejanje ali opustitev dejanja, ki ima za posledico carinsko kršitev iz člena 252, predloži dokaze, da je ravnala v dobri veri, se to upošteva pri določanju sankcije iz člena 254.2.Za znižanje sankcije, ki se naloži za carinsko kršitev, se upoštevajo naslednje okoliščine:(a)za zadevno blago ne velja druga zakonodaja, ki jo uporabljajo carinski organi;(b)carinska kršitev ne vpliva na določitev zneska carin in drugih davkov, ki jih je treba plačati;(c)oseba, odgovorna za carinsko kršitev, učinkovito sodeluje s carinskim organom.(ca) zapletenost povezane transakcije in število podobnih transakcij. [Sprememba 273]

Člen 248Obteževalne okoliščinePri poostritvi sankcije iz člena 254, ki se uporabi za carinske kršitve, se upoštevajo naslednje okoliščine:(a)oseba, odgovorna za carinsko kršitev, je bila predhodno sankcionirana za carinsko kršitev ali je storila stalne in ponavljajoče se carinske kršitve;(b)carinska kršitev pomembno vpliva na drugo zakonodajo, ki jo uporabljajo carinski organi;(c)carinska kršitev ima znaten finančni učinek na pobiranje carinskih dajatev ali drugih dajatev;(d)carinska kršitev ogroža varnost in varstvo Unije in njenih prebivalcev.

Člen 249Omejitev1.Države članice določijo zastaralni rok za začetek postopkov v zvezi s carinsko kršitvijo iz člena 252 med 5 in 10 leti od datuma, ko je bilo dejanje ali opustitev storjeno.2.Države članice zagotovijo, da začne zastaralni rok v primeru trajnih ali ponavljajočih se kršitev teči na dan, na katerega preneha dejanje ali opustitev dejanja, ki se šteje za carinsko kršitev.3.Države članice zagotovijo, da vsako dejanje pristojnega organa, ki se sporoči zadevni osebi in je povezano s preiskavo ali pravnimi postopki v zvezi s carinsko kršitvijo, prekine zastaralni rok. Zastaralni rok začne teči na dan dejanja, ki prekine zastaralni rok.4.Države članice zagotovijo, da po preteku osmih let od dneva iz odstavka 1 ali 2 ni mogoče začeti ali nadaljevati nobenega postopka v zvezi s carinsko kršitvijo iz člena 252.5.Države članice zagotovijo, da je zastaralni rok za izvršitev odločbe o izreku sankcije tri leta. Ta rok začne teči na dan, na katerega postane odločba dokončna.6.Države članice določijo primere, v katerih se zastaralni roki iz odstavkov 1, 4 in 5 zadržijo.

Člen 250PristojnostDržave članice izvajajo pristojnost za carinske kršitve iz člena 252 v skladu z nacionalnim pravom in kadar je kršitev v celoti ali delno storjena na ozemlju te države članice.

Člen 251Sodelovanje med državami članicami1.Kadar so carinske kršitve iz člena 252 storjene v več kot eni državi članici in postopek v zvezi s to kršitvijo najprej začne pristojni organ države članice, ta pristojni organ sodeluje s pristojnimi organi držav članic, ki jih zadeva ista carinska kršitev, zoper isto osebo na podlagi istih dejstev.2.Komisija spremlja sodelovanje med državami članicami v skladu z odstavkom 1.

Poglavje 2Carinske kršitve v Uniji in nekazenske sankcije

Člen 252Carinske kršitve v Uniji1.Za carinske kršitve se štejejo naslednja dejanja ali opustitve dejanj:(a)imetnik odločbe v zvezi z uporabo carinske zakonodaje ni izpolnil obveznosti, ki izhajajo iz te odločbe, in ni nemudoma obvestil carinskih organov o vseh dejavnikih, nastalih po tem, ko so ti organi sprejeli odločbo, ki vplivajo na njeno nadaljevanje ali vsebino, v skladu z naslovoma I in II;(b)neizpolnjevanje obveznosti zagotavljanja informacij carinskim organom v skladu s to uredbo, vključno z nevložitvijo carinske deklaracije;(c)posredovanje nepopolnih, netočnih, neveljavnih, neavtentičnih, napačnih ali ponarejenih informacij ali dokumentov carinskim organom;(d)odgovorna oseba ne hrani dokumentov in informacij v zvezi z izpolnitvijo carinskih formalnosti;(e)odstranitev blaga izpod carinskega nadzora;(f)neizpolnjevanje obveznosti v zvezi s carinskimi postopki s strani odgovorne osebe;(g)oseba, ki je dolžna plačati uvozne ali izvozne dajatve, uvoznih ali izvoznih dajatev ne plača v roku, predpisanem v skladu z naslovom X, poglavje 3.(ga) neizpolnjevanje obveznosti uvoznika in domnevnega uvoznika v skladu s členoma 20 in 21. [Sprememba 274]2.Brez poseganja v odstavek 1 lahko države članice določijo nadaljnja dejanja in opustitve dejanj, ki pomenijo carinske kršitve.3.Države članice najpozneje v 180 dneh od dneva začetka uporabe tega člena Komisijo obvestijo o veljavnih nacionalnih določbah, kot so predvidene v odstavku 2 tega člena, in ji nemudoma sporočijo kakršne koli poznejše spremembe navedenih določb.

Člen 253Splošne zahteve za sankcije1.Brez poseganja v sankcije iz člena 254 lahko države članice določijo dodatne sankcije za carinske kršitve iz člena 252 in kakršne koli ukrepe, potrebne za zagotovitev izvajanja takih sankcij. Take sankcije so učinkovite, sorazmerne in odvračilne. Komisija, države članice in carinski organ EU si redno izmenjujejo primere dobre prakse in veljavne metodologije za revizije in izračun sankcij, da bi izboljšali konvergenco in skladnost sankcij po vsej Uniji. Komisija redno ocenjuje, ali so sankcije učinkovite za doseganje ciljev carinskih organov iz člena 2 in ali so potrebni ukrepi. [Sprememba 275]2.Države članice najpozneje v 180 dneh od dneva začetka uporabe tega člena Komisijo obvestijo o veljavnih nacionalnih določbah, kot so predvidene v odstavku 1 tega člena, in ji nemudoma sporočijo kakršne koli poznejše spremembe navedenih določb.

Člen 254Minimalne nekazenske sankcijeKadar se uporabijo sankcije za carinske kršitve iz člena 252, imajo tevsaka država članica določi sankcije vsaj eno ali več naslednjih oblik, pri čemer morajo biti, ki bodo učinkovite, sorazmerne in odvračilne, upoštevajo pa se tudi olajševalne okoliščine iz člena 247 in obteževalne okoliščine iz člena 248: [Sprememba 276](a)denarna kazen, ki jo naložijo carinski organi, po potrebi vključno s poravnavo, ki se uporabi namesto kazenske sankcije in izračuna na podlagi naslednjih minimalnih zneskov ali odstotkov:(i)kadar carinska kršitev vpliva na carine in druge dajatve, se denarna kazen izračuna na podlagi zneska utajenih carin in drugih dajatev, kot sledi:(1)če je bila carinska kršitev storjena namerno, denarna kazen znaša 100 % do 200 % zneska utajenih carin in drugih dajatev;(2)v drugih primerih znaša denarna kazen 30 % do 100 % zneska utajenih carin in drugih dajatev;(ii)kadar denarne kazni ni mogoče izračunati v skladu s točko (i), se izračuna na podlagi carinske vrednosti blaga, kot sledi:(1)če je bila carinska kršitev storjena namerno, denarna kazen znaša 100 % do 200 % zneska carinske vrednosti blaga;(2)v drugih primerih znaša denarna kazen 30 % do 100 % zneska carinske vrednosti blaga;(iii)kadar carinska kršitev ni povezana s specifičnim blagom, denarna kazen znaša 150 do 150 000 EUR;(b)razveljavitev, zadržanje ali sprememba carinskih odločb, ki se nanašajo na zadevno osebo, kadar kršitev vpliva na tako odločbo;(c)zaplemba blaga in prevoznih sredstev.Države članice odločajo o uporabi prihodkov, ki izhajajo iz izvrševanja nekazenskih sankcij, razen kadar so določeni kot lastna sredstva v skladu s členom 311, tretji pododstavek, PDEU. [Sprememba 277]Ukrepi ali odločbe glede sankcij, ki se uporabijo za vsako carinsko kršitev, se evidentirajo v EU vozlišču carinskih podatkov skupaj z rezultati carinskih kontrol.

Naslov XVKONČNE DOLOČBEPoglavje 1Merjenje uspešnosti carinske unije

Člen 255Področje uporabe in cilji1.Komisija vsaj enkrat letno ovrednoti in oceni uspešnost carinske unije. To vključuje merjenje carinskih dejavnosti, ki jih izvajajo carinski organi držav članic in po možnosti držav kandidatk na nacionalni ravni in na ravni mejnih prehodov ter redno spremljanje ravni odhodkov, ki jih imajo nacionalni carinski organi pri izvajanju svojih dejavnosti. Merjenje lahko temelji na obstoječih orodjih, ki so jih v ta namen razvile Komisija in države članice. [Sprememba 278]2.Komisiji pri tem pomaga carinski organ EU. Carinski organ EU v podporo Komisiji pomaga pri ocenjevanju uspešnosti carinske unije. V ta namen carinski organ EU opredeli, kako carinske dejavnosti in operacije podpirajo doseganje strateških ciljev in prednostnih nalog carinske unije ter prispevajo k poslanstvu carinskih organov iz člena 2. Carinski organ EU bo zlasti opredelilopredeli ključne trende, prednosti, pomanjkljivosti, vrzeli in morebitna tveganja, podpira Komisijo pri zbiranju ustreznih podatkov o ravneh odhodkov nacionalnih carinskih organov, da se zagotovi njihovo delovanje, ter Komisiji predložitipredloži priporočila za izboljšave. [Sprememba 279]

Člen 256Opredelitev okvira in letno poročanje1.Carinski organ EU v sodelovanju s carinskimi organi pripravi poročila in druge vrste dokumentov za doseganje ciljev iz člena 255.2.Države članice carinskemu organu EU zagotovijo podatke, ki vsebujejo informacije na nacionalni ravni in na ravni mejnih prehodov. Carinski organ EU na podlagi podatkov, ki jih prejme od carinskih organov, pripravi letno poročilo, ki vsebuje dejstva in podatke o preteklem letu za vsak carinski organ na nacionalni ravni in na ravni mejnih prehodov.3.Carinski organ EU pošlje osnutek letnega poročila Komisiji v odobritev.4.Komisija preveri poročilo in ga nato posreduje državam članicamEvropskemu parlamentu in Svetu v vednost. [Sprememba 280]5.Komisija z izvedbenimi akti določi podatke iz odstavka 2 in njihovo raven zaupnosti ter zasnovo okvira za merjenje uspešnosti. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 262(4).

Poglavje 2Spremljanje, ocenjevanje in poročanje

Člen 257SpremljanjeKomisija redno spremlja izvajanje te uredbe, pri čemer med drugim upošteva informacije in analize, pomembne za namene spremljanja, ki jih carinski organi in carinski organ EU predložijo ali dajo na voljo v EU vozlišču carinskih podatkov.

Člen 258Ocenjevanje in poročanje1.Komisija do ... [Urad za publikacije: vstaviti datum = 5 let3 leta po začetku veljavnosti] in nato vsakih pet let oceni izvajanje te uredbe glede na cilje, za katere si prizadeva, ter o tem predloži poročilo Evropskemu parlamentu, Svetu in Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru. [Sprememba 281]Poročilo vključuje:(a)pregled napredka, ki so ga države članice dosegle pri izvajanju te uredbe;(b)oceno uspešnosti, učinkovitosti, skladnosti, ustreznosti in dodane vrednosti Unije te uredbe, zlasti v zvezi s cilji iz člena 2.(ba) pregled razčlenjenih stroškov, ki jih imajo Unija in države članice zaradi izvajanja te uredbe, tudi v primerjavi s stroški, nastalimi na dan začetka njene veljavnosti. [Sprememba 282]2.Države članice na zahtevo Komisije in v skladu s poglavjem 1 tega naslova zagotovijo informacije o izvajanju te uredbe, ki so potrebne za pripravo poročila iz odstavka 2.

Poglavje 3Pretvorba valute in roki

Člen 259Pretvorba valute1.Pristojni organi objavijo veljavni menjalni tečaj in/ali je ta objavljen na spletnih straneh, kadar je potrebna pretvorba valute zaradi enega od naslednjih razlogov:(a)ker so elementi, ki se uporabljajo za določitev carinske vrednosti blaga, izraženi v valuti, ki ni valuta države članice, v kateri se določa carinska vrednost;(b)ker je v nacionalnih valutah vrednost eura potrebna za določitev tarifne uvrstitve blaga in zneska uvozne in izvozne dajatve, vključno z mejnimi vrednostmi v skupni carinski tarifi.2.Kadar je pretvorba valute potrebna zaradi drugih razlogov razen tistih iz odstavka 1, se vrednost eura v nacionalnih valutah, ki se uporabi v okviru carinske zakonodaje, določi vsaj enkrat letno.3.Komisija z izvedbenimi akti določi pravila za pretvorbe valute za namene iz odstavkov 1 in 2. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 262(4).

Člen 260Obdobja, datumi in roki1.Kadar carinska zakonodaja določa obdobje, datum ali rok, se takšno obdobje ne podaljša ali skrajša oziroma se takšen datum ali rok ne odloži ali premakne, razen če ni določeno drugače.2.Uporabljajo se pravila glede obdobij, datumov in rokov, določena v Uredbi Sveta (EGS, Euratom) št. 1182/71Uredba (EGS, Euratom) št. 1182/71 Sveta z dne 3. junija 1971 o določitvi pravil glede rokov, datumov in iztekov rokov (UL L 124, 8.6.1971, str. 1)., razen kadar carinska zakonodaja določa drugače.

Poglavje 4Prenos pooblastila in postopek v odboru

Člen 261Izvajanje pooblastila1.Pooblastilo za sprejetje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji iz tega člena.2.Pooblastilo za sprejetje delegiranih aktov iz členov 4, 6, 7, 10, 14, 19, 23, 24, 25, 27, 28, 29, 31, 32, 40a, 40b, 51, 56, 58, 59, 60, 63, 65, 66, 71, 72, 73, 77, 80, 81, 83, 85, 86, 88, 90, 91, 95, 97, 99, 101, 102, 105, 107, 108, 109, 111, 115, 116, 119, 123, 132, 148, 150, 156, 167, 168, 169, 170, 173, 175, 176, 179, 181, 186, 193, 199, 242, 244, in 265 se prenese na Komisijo.3.Pooblastilo iz členov 4, 6, 7, 10, 14, 19, 23, 24, 25, 27, 28, 29, 31, 32, 40a, 40b, 51, 56, 58, 59, 60, 63, 65, 66, 71, 72, 73, 77, 80, 81, 83, 85, 86, 88, 90, 91, 95, 97, 99, 101, 102, 105, 107, 108, 109, 111, 115, 116, 119, 123, 132, 148, 150, 156, 167, 168, 169, 170, 173, 175, 176, 179, 181, 186, 193, 199, 242, 244, in 265 lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. Z odločitvijo o preklicu preneha veljati prenos pooblastila, naveden v tej odločitvi. Odločitev začne učinkovati dan po njeni objavi sklepa v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je v njej določen. Odločitev ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov. [Sprememba 283]4.Komisija se pred sprejetjem delegiranega akta posvetuje s strokovnjaki, ki jih imenujejo države članice, v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje.5.Takoj ko Komisija sprejme delegirani akt, o tem istočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.6.Delegirani akt, sprejet v skladu s členi 4, 6, 7, 10, 14, 19, 23, 24, 25, 27, 28, 29, 31, 32, 40a, 40b, 51, 56, 58, 59, 60, 63, 65, 66, 71, 72, 73, 77, 80, 81, 83, 85, 86, 88, 90, 91, 95, 97, 99, 101, 102, 105, 107, 108, 109, 111, 115, 116, 119, 123, 132, 148, 150, 156, 167, 168, 169, 170, 173, 175, 176, 179, 181, 186, 193, 199, 242, 244, in 265 začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotujeta v dveh mesecih od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če sta pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestila Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca. [Sprememba 284]

Člen 262Postopek v odboru1.Komisiji pomaga Odbor za carinski zakonik. Ta odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011.2.Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 4 Uredbe (EU) št. 182/2011.3.Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 8 Uredbe (EU) št. 182/2011 v povezavi s členom 4 Uredbe.4.Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 5 Uredbe (EU) št. 182/2011.5.Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 8 Uredbe (EU) št. 182/2011 v povezavi s členom 5 Uredbe.6.Kadar je treba pridobiti mnenje odbora na podlagi pisnega postopka, ob sklicevanju na ta odstavek, se ta postopek zaključi brez izida le, če se v roku za izdajo mnenja tako odloči predsednik odbora.

Poglavje 5Končne določbe

Člen 263Razveljavitev1.Uredba (EU) št. 952/2013 in Uredba (EU) 2022/2399 se razveljavitase razveljavi. [Sprememba 285]2.Sklicevanja na Uredbo (EU) št. 952/2013 se štejejo kot sklicevanja na to uredbo in se berejo v skladu s korelacijsko tabelo v Prilogi.3.Od datuma iz člena 265(4) se sklicevanja na carinsko deklaracijo štejejo, kot da zajemajo posredovanje podatkov, potrebnih za dajanje blaga v carinski postopek z uporabo zmogljivosti EU vozlišča carinskih podatkov.4.Od datuma iz člena 265(4) se sklicevanja na deklaranta štejejo kot sklicevanja na prevoznika, uvoznika, izvoznika ali imetnika tranzitnega postopka, kot je ustrezno.

Člen 264Začetek veljavnostiTa uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Člen 265Uporaba1.Členi 205 do 237 se uporabljajo od 1. januarja 20282026. [Sprememba 286]2.Druge določbe bi bilo treba uporabljati od 1. marca 20282026: [Sprememba 287](a)določbe o poenostavljeni tarifni obravnavi iz člena 145(5), (6) in (7) ter člena 147, točka (a)(ii);(b)določbe o poenostavljeni tarifni obravnavi za prodajo na daljavo iz členov 149(4), 150(10) in 156(2);(c)določbe o domnevnih uvoznikih iz člena 20(3), točka (e), člena 21, člena 59(2), člena 60(6), točka (a), člena 67(2), člena 67(4), točka (d) ter členov 159(2), 181(5) in 184(3).3.Funkcije EU vozlišča carinskih podatkov iz člena 29 bodo v celoti operativne do 31. decembra 20372032. [Sprememba 288]4.Gospodarski subjekti lahko od 1. marca 2032januarja 2029 začnejo izpolnjevati svoje obveznosti poročanja iz te uredbe z uporabo EU vozlišča carinskih podatkov. [Sprememba 289]5.Carinski organi od 1. januarja 2035 do 31. decembra 2037 ponovno ocenijo dovoljenja, izdana v skladu z Uredbo (EU) št. 952/2013.6.Komisija do 31. decembra 2027 Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo z oceno centraliziranega carinjenja iz člena 72. Komisija lahko po potrebi predloži zakonodajni predlog za zagotovitev pravične porazdelitve pravic in obveznosti držav članic v zvezi z oceno in odgovornostjo za carinski dolg pri uvozu. To poročilo je javno dostopno. [Sprememba 290]7.Komisija do 31. decembra 20352031 Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo in ga objavi, v njem pa, v katerem oceni zlasti: [Sprememba 291](a)učinkovitost carinskega nadzora zaupanja vrednih preverjenih gospodarskih subjektov, ki ga izvajajo carinski organi države članice sedeža, in izvajanja določb, ki urejajo kraj nastanka carinskega dolga;(b)učinkovitost carinskega nadzora gospodarskih subjektov, ki niso zaupanja vredni in preverjeni gospodarski subjekti;(c)možni učinek sprememb, predvidenih v odstavku 8.8.Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 261 za spremembo te uredbe, če je to ustrezno glede na poročilo iz odstavka 7, in sicer s črtanjem ali spremembo odstopanj, predvidenih v členu 42(3), drugi pododstavek, in členu 169(1), drugi pododstavek.Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V …,

Za Evropski parlament Za Svet

predsednica predsednik/predsednica

PRILOGA Ia

Unijska necarinska formalnost
Kratica
Unijski necarinski sistem
Ustrezna zakonodaja Unije
Datum začetka uporabe
Skupni zdravstveni vstopni dokument za živali
SZVD-A
sistem Traces
Uredba (EU) 2017/625 Evropskega parlamenta in Sveta
3. marec 2025
Skupni zdravstveni vstopni dokument za proizvode
SZVD-P
sistem Traces
Uredba (EU) 2017/625
3. marec 2025
Skupni zdravstveni vstopni dokument za krmo in živila neživalskega izvora
SZVD-D
sistem Traces
Uredba (EU) 2017/625
3. marec 2025
Skupni zdravstveni vstopni dokument za rastline in rastlinske proizvode
SZVD-PP
sistem Traces
Uredba (EU) 2017/625
3. marec 2025
Potrdilo o kontrolnem pregledu
COI
sistem Traces
Uredba (EU) 2018/848 Evropskega parlamenta in Sveta Uredba (EU) 2018/848 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. maja 2018 o ekološki pridelavi in označevanju ekoloških proizvodov in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 834/2007 (UL L 150, 14.6.2018, str. 1).
3. marec 2025
Dovoljenje za snovi, ki tanjšajo ozonski plašč
ODS
Sistem za izdajanje dovoljenj ODS 2
Uredba (ES) št. 1005/2009 Evropskega parlamenta in Sveta Uredba (ES) št. 1005/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. septembra 2009 o snoveh, ki tanjšajo ozonski plašč (UL L 286, 31.10.2009, str. 1).
3. marec 2025
Fluorirani toplogredni plini
F-plin
Portal F-GAS in sistem za izdajanje dovoljenj za HFC
Uredba (ES) št. 517/2014 Evropskega parlamenta in Sveta Uredba (EU) št. 517/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. aprila 2014 o fluoriranih toplogrednih plinih in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 842/2006 (UL L 150, 20.5.2014, str. 195).
3. marec 2025
Uvozno dovoljenje za predmete kulturne dediščine
ICG-L
sistem Traces
Uredba (EU) 2019/880 Evropskega parlamenta in Sveta Uredba (EU) 2019/880 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. aprila 2019 o vnosu in uvozu predmetov kulturne dediščine (UL L 151, 7.6.2019, str. 1).
3. marec 2025
Izjava uvoznika za predmete kulturne dediščine
ICG-S
sistem Traces
Uredba (EU) 2019/880
3. marec 2025
Splošen opis predmetov kulturne dediščine
ICG-D
sistem Traces
Uredba (EU) 2019/880
3. marec 2025
Unijska necarinska formalnost
Kratica
Unijski necarinski sistem
Ustrezna zakonodaja Unije, ki ni carinska zakonodaja
Najpoznejši datum povezave
Uvozno dovoljenje za namene izvrševanja zakonodaje, upravljanja in trgovanja na področju gozdov
FLEGT
sistem Traces
Uredba Sveta (ES) št. 2173/2005
3. marec 2025
Režim Unije za nadzor izvoza, posredovanja, tehnične pomoči, tranzita in prenosa blaga z dvojno rabo
DuES
Sistem elektronskega izdajanja dovoljenj
Uredba (EU) 2021/821
3. marec 2025
Potrdila za mednarodno trgovino z ogroženimi prostoživečimi živalskimi in rastlinskimi vrstami
CITES
sistem Traces
Uredba Sveta (ES) št. 338/97
1. oktober 2025
Informacijski in komunikacijski sistem za nadzor trga
ICSMS
ICSMS
Uredba (EU) 2019/1020 Evropskega parlamenta in Sveta
16. december 2025

[Sprememba 292]

PRILOGA

Korelacijska tabela

Uredba (EU) št. 952/2013
Ta uredba
Člen 1
Člen 1
Člen 3
Člen 2
Člen 4
Člen 3
Člen 2
Člen 4
Člen 5
Člen 5
Člen 22
Člen 6
Člen 23
Člen 7
Člen 26
Člen 8
Člen 27
Člen 9
Člen 28
Člen 10
Člen 29
Člen 11
Člen 30
Člen 12
Člen 33
Člen 13
Člen 34
Člen 14
Člen 43
Člen 15
Člen 44
Člen 16
Člen 45
Člen 17
Člen 52
Člen 18
Člen 9
Člen 19
—
Člen 20
—
Člen 21
—
Člen 22
Člen 38
Člen 23
Člen 39
Člen 24
—
Člen 25
—
Člen 26
Člen 18
Člen 27
Člen 19
Člen 28
—
Člen 29
—
Člen 30
—
Člen 31
—
Člen 32
—
Člen 33
—
Člen 34
—
Člen 35
—
Člen 36
—
Člen 37
Člen 13
Člen 38
Člen 14
Člen 39
Člena 51 in 163
Člen 40
Člen 134(1), prvi stavek, in člen 158
Člen 41(1)
Člen 134(1), drugi pododstavek
Člen 41(2)
Člen 134(1), četrti pododstavek
Člen 41(3)
Člen 158(3)
Člen 41(6)
Člen 134(2)
Člen 41(7)
Člen 159(1) in (2)
Člen 42(1) in (2)
Člen 46(1)
Člen 43(1) in (2)
Člen 47(1)
Člen 43(3)
Člen 188(1)
Člen 44(1)
Člen 189
Člen 45(1), (2) in (3)
Člen 190(1)
Člen 45(4)
Člen 191
Člen 46
Člen 192
Člen 47
Člen 48
Člen 48(1) in (2)
Člen 49
Člen 49
Člen 46(4), drugi pododstavek
Člen 50(2)
Člen 46(6) in (7)
Člen 52
Člen 153
Člen 51
Člen 154
Člen 52
—
Člen 53
—
Člen 54
—
Člen 55
Člen 153
Člen 56
Člen 154
Člen 57
Člen 155
Člen 58
—
Člen 59
Člen 194(1), prvi pododstavek
Člen 60(2)

Člen 61
Člen 129
Člen 62(1) in (2)
Člen 158(1) in (2)
Člen 63(1) in (3)
Člen 159(3)
Člen 63(4)
Člen 162
Člen 64
Člen 166
Člen 65
Člen 167
Člen 66
Člen 170
Člen 67
Člen 171
Člen 68
Člen 172
Člen 69
Člen 173
Člen 70
Člen 174
Člen 71
Člen 179
Člen 72
Člen 182
Člen 73
—
Člen 74
—
Člen 75
Člen 197
Člen 76
Člen 198
Člen 77
Člen 199
Člen 78
Člen 127(1)
Člen 79
Člen 127(3), prvi pododstavek, in (4), prvi pododstavek
Člen 80(1)
Člen 127(2)
Člen 80(6)
Člen 128
Člen 81(1)
Člen 129
Člen 82
Člen 133
Člen 83
Člen 135
Člen 84
Člen 139
Člen 85
Člen 147(1) in (2)
Člen 86(2) in (3)
—
Člen 87
Člen 201(1)
Člen 88(1)
Člen 201(2)
Člen 88(3)
Člen 202
Člen 89
Člen 203
Člen 90
Člen 204
Člen 91
Člen 205
Člen 92
Člen 208
Člen 93
—
Člen 94
Člen 263(1) in (2), členi 270, 271, 274
Člen 95(1) in (2)
Člena 272 in 275
Člen 96
Člen 264
Člen 97
—
Člen 98
Člen 269(1) in člen (274)
Člen 99(1)
Člen 277
Člen 100
Člen 210
Člen 101
Člen 211
Člen 102
Člen 211(2)
Člen 103
Člen 214
Člen 104
Člen 215
Člen 105
Člen 218
Člen 106
Člen 219
Člen 107
Člen 220
Člen 108
Člen 223
Člen 109
—
Člen 110
Člen 226
Člen 111
Člen 227
Člen 112
Člen 228
Člen 113
Člen 229
Člen 114
Člen 230
Člen 115
Člen 233
Člen 116
Člen 234
Člen 117
Člena 237 in 246
Člen 118
Člen 145(1)
Člen 119(1)
Člen 146
Člen 120
Člen 238
Člen 121
Člen 240
Člen 122
Člen 148(1), (2) in (3)
Člen 123
Člen 148(5) in (6), člen 240(3)
Člen 124
Člen 241
Člen 125
Člen 242
Člen 126
Člen 243
Člen 127
Člen 244
Člen 128
Člen 247
Člen 129
Člen 248
Člen 130
Člen 249
Člen 131
Člen 250
Člen 132
Člen 251
Člen 133
Člen 252
Člen 134
Člen 254
Člen 135
Člen 255
Člen 136
Člen 256
Člen 137
Člen 257
Člen 138
Člen 258
Člen 139
Člen 259
Člen 140
Člen 260
Člen 141
Člen 260a
Člen 142
Člen 261
Člen 143
Člen 262
Člen 144
Člen 56
Člen 145
Člen 57
Člen 146
Člen 59
Člen 147
Člen 60
Člen 148
Člen 61
Člen 149
Člen 64
Člen 150
Člen 67
Člen 151
Člen 69
Člen 152
Člen 70
Člen 153
Člen 71
Člen 154
Člen 72
Člen 155
Člen 73
Člen 156
Člen 74
Člen 157
—
Člen 158
Člen 77
Člen 159
Člen 78
Člen 160
Člen 79
Člen 161
Člen 80
Člen 162
Člen 81
Člen 163
Člen 82
Člen 164
Člen 83
Člen 165
Člen 84
Člen 166
Člen 85
Člen 167
Člen 86
Člen 168
Člen 87
Člen 169
Člen 89
Člen 170
Člen 90
Člen 171
Člen 91
Člen 172
Člen 92
Člen 173
Člen 93
Člen 174
Člen 94
Člen 175
Člen 95
Člen 176
Člen 96
Člen 177
Člen 97
Člen 178
Člen 98
Člen 179
Člen 101
Člen 180
Člen 102
Člen 181
Člen 103
Člen 182
Člen 104
Člen 183
Člen 105
Člen 184
Člen 107
Člen 185
Člen 108
Člen 186
Člen 109
Člen 187
Člen 110
Člen 188
Člen 111
Člen 189
Člen 112
Člen 190
Člen 113
Člen 191
Člen 114
Člen 192
Člen 116
Člen 193
Člen 117
Člen 194
Člen 118
Člen 195
Člen 119
Člen 196
Člen 120
Člen 197
Člen 121
Člen 198
Člen 124
Člen 199
Člen 125
Člen 200
—
Člen 201
—
Člen 202
—
Člen 203
—
Člen 204
—
Člen 205
—
Člen 206
—
Člen 207
—
Člen 208
—
Člen 209
—
Člen 210
—
Člen 211
—
Člen 212
—
Člen 213
—
Člen 214
—
Člen 215
—
Člen 216
—
Člen 217
—
Člen 218
—
Člen 219
—
Člen 220
—
Člen 221
—
Člen 222
—
Člen 223
—
Člen 224
—
Člen 225
—
Člen 226
—
Člen 227
—
Člen 228
—
Člen 229
—
Člen 230
—
Člen 231
—
Člen 232
—
Člen 233
—
Člen 234
—
Člen 235
—
Člen 236
—
Člen 237
—
Člen 238
—
Člen 239
—
Člen 240
—
Člen 241
—
Člen 242
—
Člen 243
—
Člen 244
—
Člen 245
—
Člen 246
—
Člen 247
—
Člen 248
—
Člen 249
—
Člen 250
—
Člen 251
—
Člen 252
—
Člen 253
—
Člen 254
—
Člen 255
—
Člen 256
—
Člen 257
—
Člen 258
Člen 53
Člen 259
Člen 56
Člen 260
Člen 284
Člen 261
Člen 285
Člen 262
Člen 286
Člen 263
Člen 287
Člen 264
Člen 288
Člen 265