P9_TA(2024)0156Evropski semester za usklajevanje ekonomskih politik za leto 2024Resolucija Evropskega parlamenta z dne 13. marca 2024 o evropskem semestru za usklajevanje ekonomskih politik za leto 2024 (2023/2063(INI))Evropski parlament,

–ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU), zlasti člena 121(2) in člena 136,

–ob upoštevanju Protokola št. 1 k Pogodbi o Evropski uniji (PEU) in PDEU o vlogi nacionalnih parlamentov v Evropski uniji,

–ob upoštevanju Protokola št. 2 k PEU in PDEU o uporabi načel subsidiarnosti in sorazmernosti,

–ob upoštevanju Pogodbe o stabilnosti, usklajevanju in upravljanju v ekonomski in monetarni uniji,

–ob upoštevanju Pariškega sporazuma, ki je del Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja, in ciljev trajnostnega razvoja,

–ob upoštevanju Direktive Sveta 2011/85/EU z dne 8. novembra 2011 o zahtevah v zvezi s proračunskimi okviri držav članic UL L 306, 23.11.2011, str. 41.,

–ob upoštevanju Uredbe Sveta (EU) št. 1177/2011 z dne 8. novembra 2011 o spremembi Uredbe (ES) št. 1467/97 o pospešitvi in razjasnitvi izvajanja postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem UL L 306, 23.11.2011, str. 33.,

–ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1173/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. novembra 2011 o učinkovitem izvrševanju proračunskega nadzora v euroobmočju UL L 306, 23.11.2011, str. 1.,

–ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1174/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. novembra 2011 o izvršilnih ukrepih za odpravljanje čezmernih makroekonomskih neravnotežij v euroobmočju UL L 306, 23.11.2011, str. 8.,

–ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1175/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. novembra 2011 o spremembi Uredbe (ES) št. 1466/97 o okrepitvi nadzora nad proračunskim stanjem ter o nadzoru in usklajevanju gospodarskih politik UL L 306, 23.11.2011, str. 12.,

–ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1176/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. novembra 2011 o preprečevanju in odpravljanju makroekonomskih neravnotežij UL L 306, 23.11.2011, str. 25.,

–ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 472/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. maja 2013 o okrepitvi gospodarskega in proračunskega nadzora v državah članicah euroobmočja, ki so jih prizadele ali jim grozijo resne težave v zvezi z njihovo finančno stabilnostjo UL L 140, 27.5.2013, str. 1.,

–ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 473/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. maja 2013 o skupnih določbah za spremljanje in ocenjevanje osnutkov proračunskih načrtov ter zagotavljanje zmanjšanja čezmernega primanjkljaja držav članic v euroobmočju UL L 140, 27.5.2013, str. 11.,

–ob upoštevanju Uredbe (EU) 2021/241 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. februarja 2021 o vzpostavitvi Mehanizma za okrevanje in odpornost UL L 57, 18.2.2021, str. 17. (v nadaljnjem besedilu: uredba o mehanizmu za okrevanje in odpornost),

–ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 4. marca 2021 z naslovom Akcijski načrt za evropski steber socialnih pravic (COM(2021)0102),

–ob upoštevanju socialne zaveze iz Porta z dne 7. maja 2021, ki so jo podpisali Svet, Komisija, Parlament in socialni partnerji,

–ob upoštevanju ocene Evropskega fiskalnega odbora z dne 28. junija 2023 o fiskalni naravnanosti, primerni za evroobmočje v letu 2024,

–ob upoštevanju letnega poročila Evropskega fiskalnega odbora z dne 4. oktobra 2023,

–ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 9. novembra 2022 o usmeritvah za reformo okvira ekonomskega upravljanja EU (COM(2022)0583),

–ob upoštevanju predloga Komisije z dne 26. aprila 2023 za uredbo Evropskega parlamenta in Sveta o učinkovitem usklajevanju ekonomskih politik in večstranskem proračunskem nadzoru ter razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1466/97 (COM(2023)0240),

–ob upoštevanju predloga Komisije z dne 26. aprila 2023 za uredbo Sveta o spremembi Uredbe (ES) št. 1467/97 o pospešitvi in razjasnitvi izvajanja postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem (COM(2023)0241),

–ob upoštevanju predloga Komisije z dne 26. aprila 2023 za direktivo Sveta o spremembi Direktive 2011/85/EU o zahtevah v zvezi s proračunskimi okviri držav članic (COM(2023)0242),

–ob upoštevanju izjave iz Granade, sprejete 6. oktobra 2023,

–ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 21. novembra 2023 z naslovom Letni pregled trajnostne rasti 2024 (COM(2023)0901),

–ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 21. novembra 2023 z naslovom Poročilo o mehanizmu opozarjanja 2024 (COM(2023)0902) in priporočila Komisije z dne 21. novembra 2023 za priporočilo Sveta o ekonomski politiki euroobmočja (COM(2023)0903),

–ob upoštevanju predloga za skupno poročilo Komisije in Sveta z dne 21. novembra 2023 o zaposlovanju (COM(2023)0904),

–ob upoštevanju jesenske gospodarske napovedi 2023, ki jo je Komisija objavila 15. novembra 2023,

–ob upoštevanju člena 54 Poslovnika,

–ob upoštevanju mnenja Odbora za proračun,

–ob upoštevanju poročila Odbora za ekonomske in monetarne zadeve (A9-0063/2024),

A.ker ima evropski semester bistveno vlogo pri usklajevanju ekonomskih, proračunskih, strukturnih, socialnih in zaposlitvenih politik v državah članicah, s čimer se varuje makroekonomsko stabilnost ekonomske in monetarne unije;

B.ker naj bi se po zimski gospodarski napovedi Komisije 2024 gospodarska aktivnost v letu 2023 v EU in evroobmočju zaradi visoke inflacije in zaostrenih pogojev financiranja po močnem okrevanju v letu 2022 povečala le za 0,5 %; ker je bila pričakovana rast BDP v evroobmočju za leto 2024 popravljena navzdol na 0,9 % (z 1,3 %) v EU in 0,8 % (z 1,2 %); ker naj bi se gospodarska aktivnost v evroobmočju leta 2025 kljub temu povečala za 1,7 % v EU in 1,5 %;

C.ker je bil trg dela EU v prvi polovici leta 2023 kljub počasnejši gospodarski rasti še naprej močan; ker pa je bilo glede na jesensko gospodarsko napoved Komisije 2023 v številnih sektorjih in poklicih še naprej pereče pomanjkanje delovne sile, zlasti na področjih, povezanih s širjenjem in uvajanjem neto ničelnih in nizkoemisijskih tehnologij; ker je brezposelnost v EU kot celoti dosegla zgodovinsko nizko raven, po državah članicah pa se stanje razlikuje; ker je po podatkih Eurostata brezposelnost mladih decembra 2023 dosegla 14,7 % v EU in 14,4 % v evroobmočju;

D.ker naj bi se inflacija v EU po zimski gospodarski napovedi Komisije 2024 znižala s 6,3 % v letu 2023 na 3,0 % v letu 2024 in 2,5 % v letu 2025, v evroobmočju pa s 5,4 % v letu 2023 na 2,7 % v letu 2024 in 2,2 % v letu 2025; ker mora fiskalna politika podpirati monetarno politiko pri zniževanju inflacije in ohranjanju vzdržnosti javnih financ, hkrati pa omogočati dovolj prostora za dodatne naložbe in podpirati dolgoročno rast;

E.ker inflacija na dohodkovne skupine vpliva različno in ker so skupine z nizkimi dohodki prizadete nesorazmerno; ker bi lahko inflacija pri nekaterih skupinah prebivalstva povzročila resnično krizo zaradi naraščajočih življenjskih stroškov, kar bi pomenilo izzive za socialno kohezijo;

F.ker naj bi se delež javnega dolga v BDP v EU leta 2023 zmanjšal na 83,1 % (90,4 % v evroobmočju); ker naj bi se še malce zmanjšal na približno 82,7 % leta 2024 in 82,5 % leta 2025; ker naj bi se delež javnega dolga v BDP v evroobmočju zmanjšal na približno 89,7 % leta 2024 in 89,5 % leta 2025; ker se raven dolga med državami članicami zelo razlikuje; ker lahko visok delež javnega dolga v BDP skupaj z visokimi obrestnimi merami in negotovimi makroekonomskimi razmerami ogrozi dolgoročno vzdržnost dolga in gospodarsko stabilnost;

G.ker naj bi se po jesenski gospodarski napovedi Komisije 2023 primanjkljaj državnega sektorja v EU in evroobmočju leta 2023 zmanjšal na 3,2 % BDP, leta 2024 na 2,8 % BDP, leta 2025 pa na 2,7 % BDP; ker je bila splošna odstopna klavzula pakta za stabilnost in rast ob koncu leta 2023 dezaktivirana; ker je Komisija napovedala, da bo v skladu z veljavnimi pravnimi določbami spomladi 2024 na podlagi podatkov o realizaciji za leto 2023 Svetu predložila predlog za začetek postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem;

H.ker naj bi se v letih 2023 in 2024 skupna fiskalna naravnanost spremenila v restriktivno, in sicer za 0,5 % BDP v obeh letih, predvsem zaradi skoraj popolne odprave energetskih ukrepov, povezanih s krizo;

I.ker je zaradi hitrega, odločnega in usklajenega odziva politike gospodarstvo EU lahko okrevalo in odpravilo posledice pandemije covida-19 in ruske vojaške agresije proti Ukrajini ter se prebilo skozi nastalo energetsko krizo; ker se je gospodarstvo leta 2023 upočasnilo; ker so za obete še vedno značilni velika negotovost in tveganja, povezana z razvojem ruske vojaške agresije proti Ukrajini in konflikta na Bližnjem vzhodu;

J.ker so ti prelomni geopolitični dogodki pokazali, da mora Evropska unija dodatno okrepiti svojo odprto strateško avtonomijo in ostati konkurenčna na svetovnem trgu, hkrati pa poskrbeti, da nihče ne bo zapostavljen;

K.ker je financiranje EU prispevalo k makroekonomski trdnosti na ravni EU ter povečuje notranjo in zunanjo odpornost EU v času krize, hkrati pa se z njim države članice podpira pri financiranju naložb v prednostne naloge EU, potrebne za soočanje z obstoječimi in novimi izzivi;

L.ker naj bi bila po znatni ekspanziji med letoma 2020 in 2022, ki je bila povezana s krizo, fiskalna naravnanost v evroobmočju v letih 2023 in 2024 restriktivna; ker bi morala fiskalna naravnanost kljub veliki negotovosti ostati prožna;

M.ker so se neto javne naložbe kot odstotek BDP v EU po finančni krizi zaradi pandemije covida-19 močno zmanjšale in v nekaterih primerih dosegle negativno raven; ker se ta delež še ni povsem vrnil na prejšnjo raven; ker je uspeh podnebno nevtralnih politik in digitalne preobrazbe odvisen od skupnega evropskega pristopa ter ker so zanj potrebni ukrepi na ravni EU in držav članic; ker je prihodnja odpornost EU tesno povezana z večjimi javnimi in zasebnimi naložbami za trajnostno rast in ambicioznim programom strukturnih reform; ker je nujno treba odgovoriti na potrebo po pravočasni strategiji za ustrezne ravni javnih naložb po izteku mehanizma za okrevanje in odpornost leta 2026; ker so za dosego ciljev evropskega zelenega dogovora in Pariškega sporazuma potrebne znatne javne in zasebne naložbe;

N.ker morajo države članice imeti potrebne mehanizme spremljanja in revizije, s katerimi bodo skrbele za spoštovanje pravne države in zaščito finančnih interesov EU, zlasti za preprečevanje goljufij, korupcije in nasprotij interesov ter omogočanje preglednosti; ker je pomembno, da države članice v zvezi s tem izvajajo ustrezna omogočitvena specifična priporočila za države;

Gospodarski obeti za EU

1.izraža zaskrbljenost zaradi gospodarskih razmer in stalne negotovosti ter šibkih rasti, konkurenčnosti in produktivnosti v EU; z zaskrbljenostjo ugotavlja, da cene energije in inflacija stalno vplivajo na kupno moč gospodinjstev, zaradi česar se za številne Evropejce povečuje tveganje revščine, vključno z energetsko revščino, te cene in inflacija pa vplivajo tudi na sposobnost delovanja podjetij EU, vključno z malimi in srednjimi podjetji (MSP); poziva države članice, naj sprejmejo nadaljnje ukrepe za premagovanje teh težav ter izvedejo ciljno usmerjene ukrepe, s katerimi bodo omogočile pošteno konkurenco na enotnem trgu in odpravile stalne inflacijske pritiske;

2.ugotavlja, da se številne države članice spoprijemajo s strukturnimi izzivi, ki ovirajo njihov potencial za rast; poudarja, da je reševanje strukturnih izzivov bistveno za trajnostno okrevanje in nadaljnjo rast ter da je izvajanje reform za odpravo strukturnih pomanjkljivosti bistveno ne le za izboljšanje sposobnosti za spoprijemanje z obstoječimi izzivi in njihovo obvladovanje, temveč tudi za trajnostno in pravično izvedbo dvojnega prehoda; poudarja, da so ambiciozne strukturne reforme še vedno bistvene, da bi okrepili gospodarsko bazo EU, spodbujali ustanavljanje podjetij in podjetništvo ter izboljšali konkurenčnost, produktivnost in splošni potencial rasti EU;

3.poudarja, da nezadostne javne in zasebne naložbe v nekaterih državah članicah ovirajo potencial za socialno uravnoteženo in trajnostno rast; meni, da so predvidljiva pravila, enaki konkurenčni pogoji ter manjši stroški izpolnjevanja obveznosti ključni dejavniki pri privabljanju naložb; poudarja, da so te naložbe ključne za sposobnost EU, da se spoprime z obstoječimi izzivi, vključno s pravičnim zelenim in digitalnim prehodom, ter poveča svojo odpornost in dolgoročno konkurenčnost v času prihodnjih izzivov; meni, da bi morale te naložbe spremljati reforme, ki spodbujajo rast in odpornost; opozarja na naložbe v obnovljive vire energije in energijsko učinkovitost, ki so potrebne, da bi EU med drugim postala neodvisna od uvoženih fosilnih goriv in omejila inflacijo, ki jo povzročajo cene energije; je seznanjen z restriktivno fiskalno naravnanostjo, ki se pričakuje v letih 2023 in 2024; poudarja, da se nobeno krčenje ne bi smelo zgoditi na račun naložb, ki bi jih bilo treba povečati po vsej Uniji;

4.poudarja, da bi z nadaljnjo poglobitvijo enotnega trga in odpravo ovir za naložbe, med drugim z reformami za racionalizacijo in digitalizacijo načrtovanja, izdajanja dovoljenj in drugih upravnih postopkov, pripomogli k spodbujanju zasebnih naložb; ponovno poudarja, da lahko industrijska politika ter poglobljeni in povezani kapitalski trgi EU in inovacije prispevajo tudi s podpiranjem naložb, ohranjanjem svetovne konkurenčnosti EU in zmanjševanjem tveganj, povezanih s prevelikim zanašanjem na omejeno število tretjih držav, kar zadeva ključne tehnologije, surovine in industrijske vložke;

5.poziva države članice, naj kot redni del (več)letnega proračunskega postopka izvajajo preglede porabe, kar bi izboljšalo učinkovitost in kakovost javnofinančnih odhodkov; se strinja s priporočilom Komisije v letnem pregledu trajnostne rasti 2024, da bi morale države članice čim prej odpraviti ukrepe za energetsko podporo, povezane s krizo, in postopno odpraviti subvencije za fosilna goriva; poudarja, da so javnofinančni prihodki in javna poraba bistveni za vzdržnost javnih financ; poziva države članice, naj sprejmejo ukrepe za boj proti davčnim goljufijam, izogibanju davkom, davčnim utajam in pranju denarja; v zvezi s tem pozdravlja dogovor o svežnju za preprečevanje pranja denarja;

6.se strinja z oceno Komisije, da so tveganja, povezana z velikimi razlikami v dolgu in cenah, še vedno občutna, zlasti v državah članicah, v katerih je za servisiranje dolga potrebno obsežno obnavljanje dolga ali v katerih se zasebni sektor sooča z znatnimi povečanji plačil obresti;

7.poziva države članice v evroobmočju, naj proučijo vse možnosti za dokončanje revizije pogodbe o ustanovitvi evropskega mehanizma za stabilnost, da se omogoči uvedba skupnega varovalnega mehanizma za enotni sklad za reševanje, kar bi dodatno okrepilo odpornost evroobmočja;

Evropski semester in mehanizem za okrevanje in odpornost

8.opozarja, da je evropski semester uveljavljen okvir za usklajevanje proračunskih, ekonomskih, socialnih in zaposlitvenih politik po vsej Uniji v skladu s pogodbama o EU, vključno z evropskim stebrom socialnih pravic, zato se z njim varujejo makroekonomska stabilnost, trajnostna konvergenca gospodarske uspešnosti držav članic in socialna kohezija EU; poziva k večji nacionalni odgovornosti držav članic v evropskem semestru, na primer prek njihovih lokalnih in regionalnih organov; ugotavlja, da je industrijski načrt v okviru zelenega dogovora iz leta 2023 del strategije EU za rast;

9.se strinja, da se je treba v specifičnih priporočilih za države za leto 2024 osredotočiti na specifična merila; poudarja, da jih je treba uporabljati tudi za spodbujanje zdrave in vključujoče gospodarske rasti, krepitev konkurenčnosti in makroekonomske stabilnosti, spodbujanje zelenega in digitalnega prehoda ter omogočanje socialne in medgeneracijske pravičnosti; upošteva razlike v nacionalnih napovedih glede rasti BDP, inflacije, brezposelnosti, salda sektorja država, bruto javnega dolga in salda tekočega računa ter ugotavlja, da kažejo na potrebo po prožnih pristopih, ki bi temeljili na posebnih razmerah v posamezni državi članici; v zvezi s tem poziva Komisijo, naj specifična priporočila za države tesneje poveže z ustreznimi poročili o državah; poziva k učinkovitemu spremljanju izvajanja specifičnih priporočil za države in ustreznih reform ter napredka pri zmanjševanju ugotovljenih naložbenih vrzeli; poudarja, da je treba v specifičnih priporočilih za države upoštevati socialno ranljivost in brezposelnost; ugotavlja, da se število specifičnih priporočil za države na socialnem področju na podlagi pregleda socialnih kazalnikov zmanjšuje;

10.pozdravlja prožnost pri prilagajanju mehanizma za okrevanje in odpornost, npr. v okviru načrta REPowerEU, na podlagi izkušenj, pridobljenih pri njegovem izvajanju; poudarja, da bi morali biti mejniki in cilji v nacionalnih načrtih za okrevanje skladni s specifičnimi priporočili za države ter da bi morale države članice v svojih nacionalnih načrtih za okrevanje in odpornost upoštevati vsaj pomemben del teh priporočil; poudarja, da je mehanizem za okrevanje in odpornost uspešen; opozarja, da se bosta uspešnost in učinkovitost financiranih projektov merili glede na njihov vpliv na gospodarstvo in zaposlovanje, ter poziva k njihovemu hitremu, preglednemu in učinkovitemu izvajanju; v zvezi s tem poudarja, da sta skladnost z uredbo o mehanizmu za okrevanje in odpornost ter ustrezno izvajanje bistvena za verodostojnost tega mehanizma;

11.opozarja na vlogo, ki jo ima mehanizem za okrevanje in odpornost pri reševanju globalnih izzivov, ki izhajajo iz zelenega prehoda in digitalne preobrazbe gospodarstva; poudarja, da reforme in naložbe v okviru načrtov za okrevanje in odpornost prispevajo k podnebnim ciljem iz uredbe o mehanizmu za okrevanje in odpornost ter da so v skladu z načelom, da se ne škoduje bistveno; poziva države članice, naj to priložnost kar najbolje izkoristijo ter mehanizem za okrevanje in odpornost uporabijo za preobrazbo svojih gospodarstev, da bi postala bolj konkurenčna; opozarja, da je treba preveriti, ali so sredstva dosegla realno gospodarstvo ter mala in srednja podjetja, ter poudarja, kako pomembni sta odgovornost in preglednost za organe, ki prejemajo sredstva EU;

12.poudarja, kako pomembne so zasebne in javne naložbe pri gospodarskem okrevanju in upravljanju dvojnega prehoda; opozarja, da mehanizem za okrevanje in odpornost ne nadomešča posebne vloge nacionalnih javnih naložb; ponovno poudarja, da je treba zaradi uskladitve s cilji dvojnega prehoda poskrbeti za kakovost, preglednost in odgovornost pri javnih naložbah in nacionalnih strategijah; poudarja, da bi morale te nacionalne strategije za dvojni prehod dopolnjevati mehanizem za okrevanje in odpornost ter druge evropske naložbene instrumente;

13.podpira racionalizacijo programov kohezijske politike EU ob upoštevanju potreb po naložbah, ki so opredeljene v okviru mehanizma za okrevanje in odpornost ter v specifičnih priporočilih za države; opozarja, da ima kohezijska politika širši nabor ciljev kot mehanizem za okrevanje in odpornost ter lahko dopolnjuje ukrepe, dogovorjene v okviru navedenega mehanizma; poziva, naj se sodelovanje deležnikov, vključno s socialnimi partnerji, organizacijami civilne družbe in poslovnim sektorjem, vključi tudi v pripravo in izvajanje nacionalnih načrtov za okrevanje in odpornost, kot to velja za programe kohezijske politike;

14.poudarja, da je usklajevanje med ustreznimi organi, tudi med nacionalnimi vladami ter regionalnimi in lokalnimi organi, bistveno za upravljanje mehanizma za okrevanje in odpornost ter za premagovanje upravnih ovir in birokracije;

15.je seznanjen z začasnim političnim dogovorom, ki sta ga sozakonodajalca dosegla 10. februarja 2024, o reformi okvira ekonomskega upravljanja EU, katere cilj je omogočiti učinkovito usklajevanje ekonomskih politik ter trajnostno konvergenco gospodarske in socialne uspešnosti držav članic;

16.pozdravlja izkušnje, pridobljene pri sprejemanju odločitev glede zasnove upravljanja mehanizma za okrevanje in odpornost; ugotavlja, da pri reformi okvira ekonomskega upravljanja niso bili dani na voljo mehanizmi finančnih spodbud EU za podpiranje in spodbujanje reform nacionalnih politik in naložb; poudarja, da je doseganje potrebne ravni javnih naložb bistveno za uresničevanje glavnih ciljev reforme okvira ekonomskega upravljanja ter za izpolnjevanje sedanjih in prihodnjih prednostnih nalog Unije; je zaskrbljen, da nekatere države članice finančno ne bodo zmogle same financirati pravičnega zelenega in digitalnega prehoda;

17.poudarja vlogo Evropskega parlamenta pri ekonomskem upravljanju EU in se zavzema za njegovo večje sodelovanje v evropskem semestru ob polnem spoštovanju pristojnosti, določenih s pogodbama o EU; je seznanjen z dialogom med Komisijo in državami članicami o njihovih posameznih fiskalno-strukturnih načrtih; poudarja, da je treba vse države članice obravnavati enako; poudarja, da se mora hkrati s povečanjem diskrecijskih pooblastil Komisije v postopku razvoja srednjeročnih fiskalno-strukturnih načrtov povečati tudi skladnost s pravili, ki je pod nadzorom Evropskega fiskalnega odbora, prav tako pa se morata povečati tudi odgovornost in pretok informacij v Evropski parlament; priznava, da je ekonomski dialog kot del evropskega semestra koristen temelj odgovornosti; meni, da bi moral za dosego ustrezne odgovornosti Evropski parlament imeti na voljo instrumente, ki bi mu omogočali, da v skladu s pogodbama o EU na podlagi svoje ocene smotrnosti evropskega semestra izvaja posledice;

° °

18.naroči svoji predsednici, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.