1.vztrajno zagovarja, da je v času geopolitičnih in institucionalnih sprememb, finančnega pritiska, podnebnih sprememb in družbenih izzivov zanesljiv, trden, prožen in v naložbe usmerjen proračun EU še naprej ključnega pomena, da se lahko izvedejo politike Unije, in osrednjega pomena, da se lahko zadosti vse večjim potrebam ljudi, da se pri zelenem in digitalnem prehodu nihče ne zapostavlja, da se lahko zagotavljata blaginja in varnost ljudi ter krepi konkurenčnost gospodarstva EU;

2.opozarja, da proračunski postopek za leto 2025 poteka v težkih okoliščinah, ki jih zaznamujejo velike mednarodne napetosti in negotovosti, ter v volilnem letu, ko se bosta morala Parlament in Komisija spoprijeti s prehodom v novo zakonodajno obdobje; se v celoti zaveda velikega časovnega pritiska, ki pa je neizogiben, in poziva vse akterje, naj to v duhu konstruktivnosti ustrezno upoštevajo;

3.globoko obžaluje, da Svetu do konca leta 2023 ni uspelo doseči dogovora o reviziji večletnega finančnega okvira; zato ugotavlja, da je moral začeti proračunski postopek, čeprav v zvezi z več ključnimi elementi finančnega načrtovanja za leto 2025 še vedno vlada negotovost, in se še predobro zaveda, da so razlike do zgornjih mej večletnega finančnega okvira žal zelo majhne, v nekaterih primerih tudi negativne;

4.meni, da je izid revizije večletnega finančnega okvira pod prvotnimi ambicijami Evropskega parlamenta; poudarja, da je revizija uredbe o večletnem finančnem okviru nujen osnovni pogoj, da bi lahko Ukrajini priskrbeli srednjeročno finančno podporo, povečali financiranje ciljno usmerjenih prednostnih nalog politik, vključno s spodbujanjem strateške avtonomije EU, ter ohranili programe Unije in prožnost njenega proračuna glede na to, da so obrestne mere višje od napovedanih, posledično pa so tudi unijski stroški izposojanja višji, kot je načrtovala; ugotavlja, da bo letni proračunski postopek za leto 2025 prvi postopek, ki bo v celoti temeljil na revidirani uredbi o večletnem finančnem okviru;

5.želi spomniti, da skupna izjava, o kateri so se tri institucije dogovorile v sklopu sporazuma iz leta 2020 o večletnem finančnem okviru, v skladu s katero je namen odhodkov za kritje stroškov financiranja Instrumenta Evropske unije za okrevanje (v nadaljnjem besedilu: NextGenerationEU) „zagotoviti, da se odhodki za programe in sklade Unije ne bodo zmanjšali“, še vedno velja in proračunskemu organu služi kot referenca, zlasti pri uporabi instrumenta NextGenerationEU, da se pokrije vsaj del izpada sredstev zaradi stroškov izposojanja v okviru navedenega instrumenta; zato namerava poskrbeti, da bodo vsem programom dodeljena ustrezna sredstva in da bosta med celotnim letnim proračunskim postopkom ohranjeni prožnost in odzivnost proračuna; vztraja, da mora Komisija v celotnem proračunskem postopku zagotavljati zanesljive, ažurne in točne informacije o stroških izposojanja v okviru instrumenta NextGenerationEU ter o izplačilih iz mehanizma za okrevanje in odpornost;

6.poziva Svet in Komisijo, naj v celoti izvajata Uredbo (EU, Euratom) 2020/2092 o splošnem režimu pogojenosti za zaščito proračuna Unije; zlasti poudarja, da je spoštovanje načela pravne države bistven osnovni pogoj za dostop do sredstev EU; poudarja, da državam članicam sredstva ne morejo biti izplačana, če ne izpolnjujejo vseh ustreznih zahtev; ponavlja, da sistemske težave, povezane s pravno državo, kot so kršitev načela delitve oblasti ali nedavni poskusi v nekaterih državah članicah, da bi spodkopali neodvisnost sodstva, pomenijo očitno tveganje za finančne interese EU in zaščito proračuna EU, ter poziva Komisijo, naj ne dovoli nazadovanja pri dosežkih na področju pravne države; ponovno poziva Komisijo, naj nujno poskrbi, da bodo zadržana sredstva EU v skladu z mehanizmom pogojevanja s pravno državo prek lokalnih vlad in organizacij civilne družbe prišla do državljanov, podjetij, regionalnih in lokalnih organov, nevladnih organizacij in vseh drugih ustreznih deležnikov;

7.poudarja, da je EU pravno zavezana povrniti stroške izposojanja v okviru instrumenta NextGenerationEU in da gre pri njih za nediskrecijsko odhodkovno postavko v proračunu EU; ugotavlja, da so stroški izposojanja odvisni od hitrosti izplačil iz mehanizma za okrevanje in odpornost ter od tržnih nihanj pri donosnosti obveznic, kot taki pa so posledično nepredvidljivi in nestabilni; ponavlja svoje stališče, da bi bilo treba stroške izposojanja v okviru instrumenta NextGenerationEU nad zgornjimi mejami večletnega finančnega okvira vključiti v poseben instrument v sklopu tega instrumenta, da bi v razdelku 2b ponovno vzpostavili določeno razliko do zgornje meje in zaščitili proračunski manevrski prostor v instrumentu prilagodljivosti in enotnem instrumentu za rezervo; bo skušal poskrbeti, da uporaba kaskadnega mehanizma instrumenta NextGenerationEU v revidiranem večletnem finančnem okviru ne bo privedla do ureditev, ki bi po nepotrebnem posredno negativno vplivale na načrtovane odhodke ali razpoložljivost sredstev v sklopu netematskih posebnih instrumentov;

8.opozarja, da bo rast evropskega gospodarstva po napovedih Evropska komisija, „Winter 2024 Economic Forecast: A delayed rebound in growth amid faster easing of inflation“ (Zimska gospodarska napoved 2024: zapoznelo oživljanje rasti ob hitrejšem umirjanju inflacije), 2023. zelo skromna (0,9 % leta 2024 in 1,7 % leta 2025), inflacija pa naj bi ostala precej nad 2 %, kar se uporablja kot samodejni deflator za večletni finančni okvir (3,0 % leta 2024 in 2,5 % leta 2025); priznava, da to pomeni nadaljnjo izgubo kupne moči za proračun, ki mora ostati uravnotežen in ki je omejen z absolutnimi zneski; opozarja na zelo nizko vpoklicno stopnjo lastnih sredstev na podlagi bruto nacionalnega dohodka (BND) v zadnjih letih (0,46 % v predlogu proračuna za leto 2024), ki je posledica skupnega učinka inflacije, nizke stopnje odobritev plačil in višjih prihodkov iz nekaterih drugih lastnih sredstev; opozarja na svoje stališče, da bi bilo treba rabate in druge popravne mehanizme odpraviti za zmeraj in da bi bilo treba, dokler ne bodo odpravljeni za zmeraj, za bruto znižanja nacionalnih prispevkov na podlagi BND uporabljati fiksni deflator v višini do 2 % letno;

9.obžaluje, da Svet ne napreduje pri reformi sistema virov lastnih sredstev; želi spomniti na svoje stališče o spremenjenih predlogih Komisije, ki podpira uvedbo novih virov lastnih sredstev; meni, da bi z uvedbo novih dejanskih virov prihodkov v skladu s časovnim načrtom iz medinstitucionalnega sporazuma pokrili dodatno proračunsko breme, ki bi nastalo zaradi najemanja posojil za Instrument Evropske unije za okrevanje, in s tem zaščitili razlike do zgornje meje in mehanizme prilagodljivosti, kar bi olajšalo proračunsko odločanje o nepredvidenih potrebah in novih pobudah za strateško predvidevanje; poleg tega poziva Komisijo, naj si še naprej prizadeva za iskanje svežih, novih in po možnosti pristnih virov lastnih sredstev in drugih virov prihodkov za proračun EU, ki presegajo medinstitucionalni sporazum;

10.obžaluje, da pomanjkanje proračunskih sredstev močno vpliva na sposobnost odzivanja na nepredvidene dogodke ali na izvajanje novih pobud, in namerava to stanje popraviti, kolikor je mogoče, pri tem pa upoštevati tudi večja pričakovanja državljanov EU; opozarja, da je treba poleg zgornjih mej večletnega finančnega okvira vzpostaviti dodaten poseben instrument, da bi se lahko proračun EU bolje prilagajal in hitro odzival na krize ter njihove socialne in gospodarske posledice;

11.je odločen, da bo kljub tem številnim omejitvam ohranil dosledno in enotno stališče, ki odraža njegove uveljavljene prednostne naloge politike in institucionalne interese, vključno s povečanjem konkurenčnosti Unije, zmanjšanjem strateških odvisnosti, pospeševanjem uvajanja čiste energije, izpolnjevanjem ciljev Unije glede vključevanja podnebja in biotske raznovrstnosti, krepitvijo njenih varnostnih in obrambnih zmogljivosti in prispevanjem k zelenemu in digitalnemu prehodu ter hkratnim minimiziranjem negativnih učinkov na vodilne programe in maksimiranjem koristi prelivanja gospodarske rasti za vse ljudi v EU;

12.ugotavlja, da sta cenovno dostopno življenje in družbena kohezija še naprej stalna izziva v državah članicah EU in njihovih regijah, ter v zvezi s tem opozarja na vlogo visokokakovostnih in dostopnih javnih storitev; želi poudariti vključevanje in dostopnost financiranja, kjer je to primerno in v skladu z ustreznimi merili upravičenosti, ter v največji možni meri povečati možnosti financiranja, tako da obstoječa sredstva uporabi kot vzvod; meni, da bi morala biti socialna razsežnost porabe EU, ki je nujna za njeno legitimnost, še naprej medsektorsko merilo za vsa področja politike;

13.poudarja, da je proračun EU predvsem naložbeni proračun z učinkom vzvoda, ki je sposoben podpirati cilje in oblikovanje politik Unije, dopolnjevati nacionalne politike in se tako odzivati na potrebe vseh ljudi v EU; opozarja na pomen mehanizma za okrevanje in odpornost pri izboljšanju odpornosti Unije in blaženju družbeno-gospodarskih posledic preteklih in sedanjih kriz; meni, da si je treba z vsemi silami prizadevati za učinkovito in takojšnjo porabo teh dveh glavnih virov financiranja EU;

14.je trdno odločen, da bo proračun EU uporabil za doseganje oprijemljivih in vidnih razlik za državljane in gospodarstvo na enotnem trgu ter ciljev zelenega dogovora, in sicer s podpiranjem ustvarjanja kakovostnih delovnih mest v najsodobnejših industrijah, prilagajanjem trga dela na prihodnost z razvojem znanj in spretnosti ter programi za spodbujanje talentov, bojem proti brezposelnosti, krepitvijo evropske konkurenčnosti in povečanjem obrambne pripravljenosti Unije; meni, da sta tehnološka avtonomija in vzdržna rast ključni za doseganje dolgoročnih energetskih in podnebnih ciljev Unije; ponovno poziva k ohranitvi ustreznega financiranja za podpiranje malih in srednjih podjetij, ki so hrbtenica evropskega gospodarstva, zagonskih podjetij ter mladih, kmetov, učiteljev in delavcev v prometu; poudarja, da je treba dodatno izboljšati energetsko in prometno infrastrukturo, vlagati v nadgradnjo javnih zdravstvenih in socialnih storitev, socialno in teritorialno kohezijo ter vključevanje, pa tudi v podporo ranljivim, oddaljenim in podeželskim skupnostim, vključno s pametnimi vasmi; poudarja, da je treba s proračunom zagotoviti zeleni prehod in obenem podpirati kakovostno kmetijstvo ter zagotoviti dostop do kakovostnega zdravstva in izobraževanja;

15.poudarja velik vpliv raziskav in inovacij na konkurenčnost, dolgoročno rast in zaposlovanje v Evropski uniji; opozarja na dolgotrajno pobudo, da se intenzivnost naložb EU v raziskave in razvoj poveča na 3 % BDP; priznava obstoječo vrzel med ciljem in dejansko zagotovljenim financiranjem; poudarja, da je vodilni položaj Evrope na področju tehnologije bistven za izvajanje zelenega dogovora in zdravstvene unije, saj ustvarja visokokvalificirana delovna mesta v Uniji vzdolž celotne vrednostne verige ter krepi odličnost raziskav in inovacij v Uniji; je zelo zaskrbljen, ker razpoložljiva sredstva pokrivajo le del vseh predloženih vlog, zaradi česar so prijave za programe občutno preveč številčne, raziskovalci pa zapuščajo Unijo in odhajajo v konkurenčne regije;

16.poudarja, da je treba zagotoviti vzdržne in dolgoročne rešitve za uspešen boj s strukturnimi demografskimi izzivi ter za brzdanje bega možganov iz manj razvitih regij in mest EU; poudarja, da so potrebna finančna sredstva za oživitev regij, ki se soočajo z upadanjem prebivalstva, in sicer z naložbami v socialne in demografske politike, ki podpirajo družine, ter da je treba starajočemu se prebivalstvu v Evropi ponuditi ustrezno podporo v smislu zdravstvenega varstva, mobilnosti in javnih storitev;

17.vztraja, da bi bilo treba prek programa Erasmus+ in Evropske solidarnostne enote mobilizirati kar največ sredstev za spodbujanje učenja in podjetništva ter izboljšanje spretnosti mladih, formalnega, neformalnega in priložnostnega izobraževanja ter zaposljivosti, pa tudi za spodbujanje družbenega vključevanja; ponovno poudarja, da je treba pri obeh programih zagotoviti, da nudita enake možnosti, s posebnim poudarkom na ljudeh iz prikrajšanih okolij v EU in pridruženih državah; vztraja pri stališču, da je treba še naprej podpirati štipendije za mobilnost v okviru programa Erasmus+, da bi pokrili rast življenjskih stroškov ter zagotovili dostopnost, enake možnosti in vključujočo udeležbo, zlasti z ustreznim povečanjem minimalne štipendije na udeleženca;

18.poudarja pomen izvajanja evropskega stebra socialnih pravic in poziva Komisijo, naj začne razmišljati o metodologiji za spremljanje socialnih odhodkov iz proračuna EU v naslednjem programskem obdobju; poudarja, da proračun EU bistveno prispeva k pobudam, ki krepijo socialni dialog ter lokalne in regionalne socialne ukrepe in omogočajo dostop do ključnih storitev za vse; ponovno poudarja, da je potrebna evropska strategija za starejše, ki bo zajemala posebne ukrepe za boj proti marginalizaciji, osamljenosti in izolaciji; poleg tega opozarja, da je treba v celoti izvajati strategijo o pravicah invalidov za obdobje 2021–2030, da bi izboljšali njihove življenjske razmere v Uniji; opozarja na primer evropskih prevoznikov, ki se v vsaki državi članici spopadajo z različnimi izzivi, od naraščajočih stroškov do pomanjkanja zmogljivosti ter potrebe po prožnosti in boljših delovnih pogojih; poudarja, da je treba okrepiti veljavna pravila za njihovo zaščito in dodeliti dodatna sredstva za spremljanje delovnih pogojev v državah članicah; v zvezi s tem poudarja, da bi bilo koristno na ravni EU razviti orodja IT, ki bi prispevala k izboljšanju izvajanja birokratskih zahtev in standardizacije certifikatov;

19.poziva Komisijo in države članice, naj dodelijo ustrezna sredstva za učinkovito izvajanje pravil EU o koordinaciji sistemov socialne varnosti, da bi olajšale mobilnost delovne sile in enostavnejše prenose prejemkov socialne varnosti; poziva k uporabi sredstev EU za razvoj sistema elektronske izmenjave informacij o socialni varnosti in podporo nadaljnji digitalizaciji sistemov socialne varnosti za pravično mobilnost delovne sile;

20.priznava, da tehnologija in umetna inteligenca hitro spreminjata razmere na področju zaposlovanja; poudarja, da lahko zaupanja vredne tehnologije umetne inteligence, osredotočene na človeka, prispevajo h gospodarski rasti Evrope in hkrati izboljšajo življenje državljanov na številnih področjih, kot so zdravje, kmetijstvo, energija, promet in varnost; poziva, naj se to z dodelitvijo ustreznih finančnih sredstev odrazi v programih in politikah EU; poudarja, da je treba izboljšati osnovne digitalne spretnosti državljanov, da bodo ustrezale potrebam podjetij in da bodo državljani opremljeni za soočanje z dezinformacijami; podpira ukrepe EU, s katerimi se usklajeno dopolnjujejo nacionalne strategije zaposlovanja za preoblikovanje delovnih mest in mobilnost na ravni EU, in obenem sprejema potencial teh sprememb za uspešno in prilagodljivo delovno silo, tudi s spodbujanjem preusposabljanja in mobilnosti, s čimer se zagotovi nemoten prehod v nove in porajajoče se sektorje zaposlovanja;

21.je zaskrbljen zaradi vse večjega števila ekstremnih vremenskih pojavov, kot so hudi požari, poplave in druge naravne nesreče, povezane z vse hujšimi podnebnimi spremembami po vsej Evropi; zato poudarja, da je treba zagotoviti zadostna sredstva za mehanizem civilne zaščite EU, in poziva k boljši konsolidaciji zmogljivosti EU za odzivanje na izredne razmere s krepitvijo skupnih zdravstvenih ekip in ekip za posredovanje v izrednih razmerah; poziva Komisijo, naj zagotovi, da bodo sredstva lahko hitro na voljo tudi prek Solidarnostnega sklada EU in rezerve za nujno pomoč;

22.poudarja, kako pomembno je, da se za dejavnosti iz uredbe EU za zdravje dodelijo ustrezna sredstva; priznava, da cena zdravil in zdravstvenih tehnologij močno vpliva na možnost dostopa bolnikov do njih; poudarja, da so previsoke cene zdravil resnična ovira za zdravljenje, in poziva k izvajanju posebnih ukrepov za reševanje teh izzivov; v zvezi s tem poziva k boljšemu usklajevanju na ravni EU in skupnemu javnemu naročanju zdravil, da bi se zmanjšali stroški; poudarja pomen boja proti boleznim otrok s posebnim poudarkom na redkih boleznih; poudarja zlasti pomen načrta za boj proti raku; poziva k ambicioznemu proračunu za sklop za zdravje v programu Obzorje Evropa, da se poskrbi, da se bo EU lahko učinkovito odzivala na prihodnje zdravstvene krize, pripomore h krepitvi zdravstvenih sistemov ter izboljšata telesno in duševno zdravje ljudi s cenovno ugodnejšim in dostopnejšim zdravstvenim varstvom; priznava, da bolezni srca in ožilja ostajajo glavni vzrok smrti v EU; meni, da je ključno obravnavati bolezni srca in ožilja z naložbami v ukrepe, usmerjene v personalizirano medicino in e-zdravje, saj bi tako povečali standarde preprečevanja in zdravljenja bolezni ter vsem državljanom omogočili enak dostop do zdravstvenega varstva; poudarja, da je treba preprečiti pomanjkanje zdravil v nekaterih državah članicah v zadnjih letih; priznava, da je treba zmanjšati neenakosti na področju zdravja, da bi vsem ženskam zagotovili pravično zdravstvo, vključno z dostopom do spolnega in reproduktivnega zdravja, in opozarja, da mora zdravje žensk ostati prednostna naloga politike in raziskav;

23.opozarja, da se je treba spoprijeti s pomanjkanjem spretnosti, vprašanjem bega možganov ter medsebojno povezavo med potrebami trga in spretnostmi, ne nazadnje z vidika razmer v različnih regijah EU; meni, da je treba opredeliti glavna področja za usposabljanje in preusposabljanje, zlasti za spodbujanje zelenih in digitalnih spretnosti, če želimo ohraniti konkurenčnost delovne sile EU v prihodnosti; poudarja, da so potrebne dodatne naložbe za posodobitev izobraževalnih sistemov Unije, oblikovanje programov za spodbujanje talentov in spodbujanje mladih podjetnikov; poziva k hitrejšemu izvajanju evropskega leta spretnosti in evropskega izobraževalnega prostora; poziva Komisijo, naj hitro izvede rešitve, ki so bile v evropskem letu spretnosti opredeljene kot najpomembnejše, kar poudarja potrebo po boljšem sodelovanju s podjetji, vključno z oceno učinka z vidika mladih v EU in prepovedjo neplačanih pripravništev; po priporočilih, ki jih je sprejela Konferenca o prihodnosti Evrope, opozarja na pomen oblikovanja evropskega izobraževalnega načrta s finančnimi sredstvi za podporo kakovostnemu izobraževanju in usposabljanju učiteljev ter za znižanje ravni prezgodnjega osipa v šolah;

24.poudarja dodano vrednost programov financiranja na področju demokracije in pravic ter opozarja, kako pomemben je proračun EU pri spodbujanju evropskih vrednot iz člena 2 PEU, kulture in pravic državljanov ter oblikovanju odpornih družb, pa tudi pri podpiranju osrednjih načel demokracije, pravne države, solidarnosti, vključenosti, pravosodja ter nediskriminacije in enakosti, vključno z enakostjo spolov; želi, da se povečajo ustrezne proračunske postavke in okrepijo organi, da bi odpravili polarizacijo, obravnavali porast političnega ekstremizma in nizko zaupanje v institucije, spodbujali participativno demokracijo in temeljne pravice, preprečili nazadovanje demokracije, spodkopavanje pravne države, krčenje prostora za organizacije civilne družbe, ki delujejo na tem območju na lokalni, nacionalni in evropski ravni, ter onemogočili instrumentalizacijo evroskepticizma; poziva, naj se priskrbi dovolj sredstev EU za program Državljani, enakost, pravice in vrednote ter poudarja, da je bilo v okviru sklopa „Vrednote Unije“, ki omogoča neposredno financiranje organizacij civilne družbe, pa tudi v okviru programov Daphne ter enakost in pravice opravljeno dragoceno delo; ponovno poudarja, da so potrebna sredstva za boj proti nasilju na podlagi spola, podporo pri pravicah in dostopu do varnih storitev na področju spolnega in reproduktivnega zdravja ter za organizacije za pravice žensk, pa tudi za pobude in organe EU, ki se borijo proti diskriminaciji žensk; poziva Komisijo, naj olajša dostop do programa Državljani, enakost, pravice in vrednote ter zagotovi prožnost pri postopku ponovne dodelitve nepovratnih sredstev lokalnim in lokalnim organizacijam s strani izvajalcev v državah članicah, s čimer bi zagotovili, da bo financiranje doseglo tiste, ki so državljanom najbliže;

25.poziva Komisijo, naj poveča podporo Unije za zaščito državljanov, manjšin in verskih skupnosti ter javnih prostorov pred terorističnimi grožnjami, za boj proti radikalizaciji in terorističnim vsebinam na spletu ter za boj proti porastu sovražnega govora, antisemitizma, sovraštva do muslimanov in rasizma v Evropi in po svetu;

26.poudarja vse večje grožnje in nevarnosti organiziranih in ciljno usmerjenih dezinformacijskih kampanj, ki jih tuji deležniki vodijo proti Evropski uniji; zahteva sredstva za program Obzorje Evropa in dejavnosti, ki jih upravljata Komisija in ESZD, da bi se borili proti velikopoteznemu širjenju dezinformacij in oblikovali učinkovitejše protiukrepov; poziva Unijo in države članice, naj s sredstvi EU financirajo dejavnosti za povečanje medijske pismenosti državljanov; poziva, naj se povečajo sredstva za boj proti sovražnemu govoru in terorističnim vsebinam na spletu; poudarja, da je treba v skladu z veljavnimi predpisi z ustreznimi sredstvi povečati novinarsko svobodo in pluralnost medijev ter podpreti novinarje, tudi preiskovalne, zagovornike človekovih pravic in člane civilne družbe, ki jim grozijo povračilni ukrepi, kot so strateške tožbe za onemogočanje udeležbe javnosti; poziva k ustrezni podpori kulturnemu sektorju, tudi s spodbujanjem čezmejnega kroženja evropskih filmov, glasbe in videoiger; zato poziva, naj se povečajo sredstva za program Ustvarjalna Evropa;

27.poudarja, kako pomembno je zmanjšati strateško odvisnost Unije v ključnih sektorjih; pozdravlja novo uredbo o platformi STEP, a poudarja, da je potreben strukturni odgovor na naložbene potrebe strateških panog, da bi olajšali opredelitev, razvoj in razširitev prelomnih tehnologij; obžaluje, da obstoječa raven financiranja programa Obzorje Evropa v zvezi s tem ne zadošča, zato poziva, naj se povečajo sredstva za program Obzorje Evropa in druge ključne programe Unije na tem področju, kot je InvestEU, da bi uresničili cilj odprte strateške avtonomije; meni, da je odvisnost EU pri oskrbi z viri vse bolj zaskrbljujoča; poziva, naj EU še naprej vlaga v izgradnjo odprte strateške avtonomije, pri tem pa poskrbi za pospešeno uvajanje energije iz obnovljivih virov, hitrejše postopke izdaje dovoljenj, razogljičenje stavb, dostop do kritičnih surovin in razvoj odpornih vrednostnih verig za industrijske ekosisteme EU, zlasti na ključnih področjih, kot sta zdravje in obramba; poziva, naj se priskrbijo ustrezna sredstva za stalni razvoja aktualnih vodilnih evropskih programov v vesoljskem sektorju, med katerimi so Copernicus, Galileo/EGNOS, evropska pobuda za satelitsko komunikacijo (GOVSATCOM) in program za spremljanje razmer v vesolju (SSA);

28.meni, da digitalni prehod ponuja številne priložnosti za izboljšanje digitalne infrastrukture in povezljivosti ter razvoj digitalnih spretnosti; v zvezi s tem opozarja na pomen programa Digitalna Evropa in Instrumenta za povezovanje Evrope (IPE Digitalno), pa tudi akcijskega načrta za digitalno izobraževanje; ponovno poudarja, da je potreben izobraževalni program za umetno inteligenco, kodiranje in robotiko, ki bi bil namenjen učiteljem in učencem ter bi se financiral prek ustreznih programov; poudarja, da mora proračun EU ustrezno podpirati etično in nediskriminatorno uporabo umetne inteligence, zlasti v sektorjih izobraževanja in kulture; opozarja, da morajo programi, ki jih financira EU, še naprej vlagati v izboljševanje digitalne pismenosti v družbi in odpravljanje digitalne vrzeli v izobraževanju in vseživljenjskem učenju, vključno z digitalnim razkorakom med spoloma;

29.poudarja osrednjo vlogo proračuna EU pri uresničevanju evropskega zelenega dogovora in boju proti podnebnim spremembam z zmanjševanjem emisij, večjo uporabo energije iz obnovljivih virov, vzpostavitvijo krožnega gospodarstva, zaščito ekosistemov in spreobrnitvijo zaskrbljujočega trenda izgube biotske raznovrstnosti ob hkratnem varovanju konkurenčnosti in ustvarjanju ekoloških delovnih mest ter rasti v EU; poudarja osrednjo vlogo, ki jo ima program LIFE pri uresničevanju evropskega zelenega dogovora in doseganju cilja Unije glede podnebne nevtralnosti v skladu s podnebnimi pravili EU in Pariškim sporazumom; je zelo zaskrbljen zaradi resnih posledic podnebnih sprememb, tudi v obliki pomanjkanja vode;

30.poudarja, da je vprašanje energetske revščine zaradi pomislekov o zanesljivosti oskrbe z energijo in visokih cen energije ključno in pomeni izziv za evropsko industrijo, zlasti za mala in srednja podjetja; v zvezi s tem poudarja, da mora EU povečati naložbe za prehod na podnebno nevtralnost, ki poteka, med drugim za energijsko učinkovitost, raziskave in inovacije na področju trajnostnih nizkoogljičnih in brezogljičnih tehnologij, zlasti na področjih s pozitivnim učinkom na znižanje življenjskih stroškov gospodinjstev, kot sta izboljšanje energijske učinkovitosti stavb in uporaba obnovljivih virov energije; je seznanjen z velikimi potrebami po naložbah za razogljičenje prometa ter s stalnim naraščanjem cen gradnje in surovin; priznava strateško vrednost razširitve omrežja TEN-T v vzhodno sosedstvo in močnejše povezljivosti s strateškimi partnerji EU; poudarja, da je program IPE-Promet pomemben in da pozitivno vpliva na doseganje ciljev zelenega dogovora in prehod na čisto energijo;

31.poudarja, da mora biti proračun za leto 2025 usklajen s političnimi cilji in mednarodnimi zavezami Unije; poudarja, da si je treba še naprej prizadevati za doseganje ciljev vključevanja podnebja in biotske raznovrstnosti v porabo proračuna Unije, kot je določeno v medinstitucionalnem sporazumu, v okviru širšega cilja, na podlagi katerega naj bi Unija najpozneje do leta 2050 postala podnebno nevtralna; opozarja na določbo iz medinstitucionalnega sporazuma, da se opredelijo ustrezni ukrepi, ki jih je treba sprejeti, če redni pregled stanja pokaže nezadosten napredek pri doseganju ustreznih ciljev; je zaskrbljen zaradi ocene Komisije, da cilj 10-odstotne porabe za biotsko raznovrstnost v letih 2026 in 2027 najverjetneje ne bo dosežen in da ni jasne poti do uresničitve dogovorjenih ciljev; poziva Komisijo, naj spremlja izvajanje načela, da se ne škoduje bistveno, in po potrebi sprejme popravne ukrepe;

32.poudarja pomen evropske pobude za mesta in njenega ustreznega financiranja za izpolnitev vseh njenih ciljev; poziva k bolj neposrednemu financiranju lokalnih organov, da bi izboljšali njihovo krepitev zmogljivosti, tehnično podporo in izmenjavo najboljše prakse; poziva, naj se povečajo sredstva za ustrezne agencije v skladu z delovno obremenitvijo, ki izhaja iz agende EU za zeleni dogovor, zlasti svežnja „Pripravljeni na 55“;

33.poudarja, da kmetje in ribiči pomembno prispevajo k družbi, zato izpostavlja osrednji pomen skupne kmetijske politike (SKP) in skupne ribiške politike za prehransko varnost in večjo avtonomijo EU pri proizvodnji visokokakovostne hrane; poudarja vlogo SKP pri zagotavljanju trajnostnega in dostojnega dohodka kmetov v EU, zlasti majhnih in mladih kmetov; poziva h konkretnim ukrepom za odpravo temeljnih vzrokov nezadovoljstva kmetov po vsej EU ter zlasti poziva k takojšnjim sredstvom in ukrepom za pomoč kmetom pri spopadanju s posledicami inflacije, stroškov goriva, novih proizvodnih standardov in sprememb na svetovnem trgu hrane; poudarja, da je treba pomagati novim in mladim kmetom ter tako omogočiti generacijsko pomladitev, hkrati pa odpraviti pomanjkanje delovne sile in spretnosti v agroživilskem sektorju; poudarja, da se evropski kmetje soočajo s številnimi izzivi, zlasti prekomerno birokracijo in upravnim bremenom, vse večjim prekrivanjem predpisov, pomanjkanjem in težkimi delovnimi pogoji; poudarja, da je treba z namenskimi podpornimi ukrepi bolje obravnavati vpliv vse pogostejših in intenzivnejših poplav, suš in požarov v naravi na sektorje; poziva, naj se vsem v kmetijskem sektorju zagotovi ustrezen dohodek; poudarja, da je treba ustrezno podpreti raziskave in inovacije ter spoštovati delovne standarde, prav tako pa je treba z ustreznimi naložbami ponuditi alternativne vire dohodka in olajšati prehod na bolj trajnosten in cenovno dostopen prehranski sistem, zlasti z inovacijami, pri čemer je treba ohraniti dohodek kmetov, hkrati pa preprečiti, da bi se evropski kmetje soočali z nepošteno konkurenco zaradi uvoza, ki ne izpolnjuje naših standardov; pričakuje, da bo strateški dialog o prihodnosti kmetijstva obravnaval vsa pomembna vprašanja, vključno s preventivnimi vidiki;

34.ponovno poudarja, da bi bilo treba vse programe, politike in dejavnosti EU izvajati na način, ki bi spodbujal enakost spolov pri uresničevanju njihovih ciljev; v zvezi s tem pozdravlja delo, ki ga je Komisija opravila v zvezi z vključevanjem vidika spola v proračun, in poudarja, da je treba dodatno razviti metodologijo za spremljanje enakosti spolov, da bi merili vpliv spola na porabo Unije, kot določa medinstitucionalni sporazum; poziva Komisijo, naj predstavi rezultate te metodologije za proračun za leto 2025, skupaj s sistematičnim zbiranjem, poročanjem in ocenjevanjem podatkov, razčlenjenih po spolu;

35.ponovno poudarja, da je treba izvajati migracijsko in azilno politiko, ki bo temeljila na solidarnosti, skupni odgovornosti in spoštovanju človekovih pravic, v skladu z vrednotami in mednarodnimi zavezami Unije; poudarja, da je učinkovito, človeško in pravično upravljanje in varovanje zunanjih meja Unije ključnega pomena za njeno varnost, saj omogoča nemoteno in učinkovito izvajanje migracijske in azilne politike Unije, zlasti za pripravo noveega pakta o migracijah in azilu, tudi v zvezi z učinkovitimi, varnimi in dostojnimi postopki sprejemanja, vključevanja ter vračanja in ponovnega sprejemanja; v zvezi s tem poudarja ključno vlogo Sklada za azil, migracije in vključevanje ter instrumenta za upravljanje meja in vizume; opozarja, da je treba ohraniti prosto gibanje oseb v Uniji; želi spomniti, da sta se Romunija in Bolgarija marca 2024 pridružili evropskemu schengenskemu območju prostega gibanja brez meja, ter ponovno poudarja, da je treba nujno skleniti in izvesti celovit pristop, vključno s kopenskimi in železniškimi povezavami; si bo prizadeval, da bo v proračunu za leto 2025 na voljo čim več sredstev za te namene; meni, da mora EU tesno sodelovati s svojimi sosedami ter tretjimi državami izvora in tranzita, da bi spodbudila stabilen, trajnosten in vključujoč razvoj ter odpravila temeljne vzroke migracij, s čimer bi preprečila nedovoljene migracije in zaščitila ranljive osebe pred tihotapskimi mrežami in trgovci z ljudmi, pa tudi pred smrtjo na morju; poudarja zlasti vse večjo odgovornost agencij, pristojnih za varovanje in upravljanje meja, podporo državam članicam pri izvajanju njihovih nalog v okviru skupnega evropskega azilnega sistema in spoštovanje temeljnih pravic; poudarja potrebo po ustreznem financiranju, osebju in usposabljanju za vse agencije, ki delujejo na področju varnosti, pravosodja, kazenskega pregona, azila in migracij ter upravljanja meja, da bodo lahko izpolnile svoj mandat; poziva, naj se posebna pozornost nameni natančnemu izvajanju in upravljanju obsežnih informacijskih sistemov EU, ki prispevajo k varnostnemu okolju Unije;

36.poudarja, da varnostno okolje EU ostaja zelo nestanovitno; še naprej močno poudarja evropsko varnost in obrambne zmogljivosti, da bi se bilo mogoče bolje odzivati na geopolitične izzive brez primere; meni, da je proračun EU ključnega pomena v okviru skupne obrambne strategije EU ter okrepljenega usklajevanja varnosti in obrambe med državami članicami; želi okrepiti svoje najuspešnejše in najustreznejše programe, kot so Evropski obrambni sklad in njegove agencije, da bi izboljšali evropsko suverenost; želi poudariti sinergije in učinkovitost naložb na ravni EU na področju obrambe, zlasti pri vojaški mobilnosti, zaščiti in interoperabilnosti infrastrukture; poudarja, da je treba vprašanja, kot so dezinformacije, pa tudi kibernetska kriminaliteta ali organizirani kriminal s čezmejno razsežnostjo, obravnavati kot vse večji politični in varnostni izziv, zlasti po ruski vojni proti Ukrajini;

37.ponovno obsoja rusko vojno proti Ukrajini in poudarja, da s tem vojna ponovno poteka v sosedstvu Evropske unije in da to vpliva na dobavne verige, trgovino in gospodarske odnose; ponovno izraža polno podporo Ukrajini v boju za svobodo in demokracijo; je ogorčen nad grozljivimi posledicami, ki jih ima ta neizzvana in neupravičena ruska vojaška agresija za življenje ukrajinskega ljudstva, in nad trpljenjem, ki mu ga je povzročila, pa tudi nad znatnimi gospodarskimi in socialnimi posledicami za prebivalce Evrope; meni, da bi morali s proračunom za leto 2025 pomagati ublažiti posledice krize, povezane z visokimi življenjskimi stroški in inflacijo; opozarja, da nekatere države članice, zlasti tiste, ki so najbližje konfliktu, in ranljivi gospodarski sektorji ostajajo še posebej izpostavljeni posledicam ruske vojne agresije proti Ukrajini in bi morale biti – v duhu solidarnosti EU – deležne podpore na področjih, kot so kmetijstvo ali infrastruktura, pa tudi vojaška mobilnost;

38.ostaja odločen pomagati Ukrajini in jo podpirati s predlaganim instrumentom za Ukrajino, ki ji bo v obliki nepovratnih sredstev in posojil zagotavljal podporo za sanacijo, okrevanje in obnovo, makrofinančno pomoč, navzgor usmerjeno socialno, gospodarsko in okoljsko konvergenco ter javne naložbe, pa tudi za njen napredek na poti k pristopu k EU; poudarja, da je treba izkoristiti priložnost ter podporo Ukrajini in prizadevanja za njeno obnovo povezati s konstruktivnim predpristopnim procesom, ki bo spodbujal reforme in postopno približevanje pravnemu redu EU; opozarja, da omenjeni instrument ne bo zajemal humanitarne pomoči Ukrajini, zato poudarja, da bo treba v ta namen zagotoviti zadostna sredstva tudi v proračunu za leto 2025;

39.meni, da je v podpora državam Zahodnega Balkana v zvezi s širitvijo EU še naprej pomembna, in pozdravlja novi načrt za rast za Zahodni Balkan, ki ga je sprejela Komisija, saj je ustrezen korak k nadaljnji podpori državam Zahodnega Balkana pri gospodarskem zbliževanju z enotnim trgom EU; poudarja, da je pomembno države kandidatke stalno podpirati pri izvajanju potrebnih reform, povezanih s pristopom, zlasti v zvezi s pravno državo, bojem proti korupciji in demokracijo, pa tudi pri krepitvi njihove odpornosti ter preprečevanju hibridnih groženj in boju proti njim;

40.pozdravlja odločitev, da se Ukrajini in Republiki Moldaviji podeli status držav kandidatk, in vztraja, da je treba dovolj sredstev nameniti za podporo njunemu pristopnemu procesu; poudarja, da bi morali z dodelitvijo sredstev za instrument za predpristopno pomoč (IPA III) in za ustrezne proračunske postavke v okviru Instrumenta za sosedstvo ter razvojno in mednarodno sodelovanje (NDICI) – Globalna Evropa v letu 2025 – ki je v skladu z dogovorom o reviziji večletnega finančnega okvira – spodbuditi sodelovanje z Moldavijo in Gruzijo;

41.poudarja, da je instrument NDCI –Globalna Evropa ključnega pomena za položaj Unije, če želi biti svetovna vodilna sila in povsod po svetu uresničevati vlogo miroljubne stabilizacijske sile, s čimer se v svetu krepijo tudi njeni geopolitični interesi; opozarja, da je finančna rezerva tega instrumenta izčrpana in da bi moral prejeti nujna dodatna sredstva;

42.poleg tega poudarja, da je v okviru celovitega sistema spremljanja in nadzora program NDICI pomemben za podporo pri spoprijemanju s svetovnimi izzivi, uveljavljanju človekovih pravic, svoboščin in demokracije, pa tudi za razvoj zmogljivosti organizacij civilne družbe in za uresničevanje mednarodnih zavez Unije na področju podnebja in biotske raznovrstnosti;

43.obžaluje, da Komisija plačil tretjim državam ni učinkoviteje pogojevala kot sredstva za uveljavljanje geopolitičnih interesov Unije, zlasti v zvezi z migracijskimi politikami Unije, obrambnimi vprašanji in človekovimi pravicami; poziva Komisijo, naj določi posebne pogoje in mejnike za plačila tretjim državam v skladu s posebnimi političnimi interesi Unije ter brez nepotrebnega odlašanja začasno ustavi zadevni del plačil, če tretja država ne izpolnjuje določenih pogojev; pričakuje, da se bodo vsi kandidati za komisarje na predstavitvah zavezali, da bodo v odnosih s tretjimi državami strožje pogojevali sredstva EU z interesi;

44.poudarja, da je pomembno okrepiti proračunske postavke za južno in vzhodno sosedstvo, da bi podprli politične, gospodarske in socialne reforme v teh regijah ter zagotovili pomoč beguncem, in sicer zlasti s stalnim, povečanim in predvidljivim financiranjem ustreznih akterjev in agencij, ki bo sorazmerno s potrebami za pomoč ljudem na terenu in bo temeljilo na preudarnem mehanizmu razdeljevanja, ki bo popolnoma skladen s pravili EU, da bi preprečili nezakonito uporabo evropskih sredstev;

45.opozarja, da je humanitarna pomoč EU civilistom, ki nujno potrebujejo pomoč, nepogrešljiva in prispeva k izgradnji stabilnosti in miru v prizadetih regijah ter da je treba v skladu z mednarodnimi sodbami zagotoviti izvajanje nujno potrebnih osnovnih storitev in humanitarno pomoč – ne pa jih ovirati –, spremljati pa jih morajo običajnimi postopki preverjanja in spremljanja; pričakuje, da bodo finančne potrebe po humanitarni pomoči zaradi vojn, naraščajoče geopolitične nestabilnosti, dolgotrajne skrajne revščine in pogostejših naravnih nesreč še naraščale; na podlagi teh predpostavk meni, da bo morala EU znatno povečati humanitarno pomoč, da bi se lahko odzvala na povečane potrebe na terenu, zlasti v zvezi z ljudmi, ki potrebujejo pomoč, na Bližnjem vzhodu;

46.ponovno poudarja, da odločno obsoja brutalne teroristične napade Hamasa na Izrael in njegove prebivalce 7. oktobra 2023 ter izraža globoko obžalovanje zaradi nedolžnih žrtev na obeh straneh; poudarja, da je treba s proračunom Unije še naprej podpirati gradnjo miru in stabilnosti v regiji, boj proti sovraštvu, političnemu ekstremizmu in fundamentalizmu ter uveljavljanje človekovih pravic;

47.opozarja na svojo resolucijo, sprejeto 18. januarja 2024, v kateri priznava vlogo Agencije OZN za pomoč in zaposlovanje palestinskih beguncev na Bližnjem vzhodu (UNRWA), ki trenutno daje zatočišče že več kot milijonu notranje razseljenih oseb in je glavna platforma za humanitarno pomoč prebivalstvu Gaze, kjer celotno prebivalstvo živi v vse slabših humanitarnih razmerah, saj primanjkuje varnih prebivališč, čiste vode, hrane in zdravstvene pomoči; zato ponovno poudarja, kako pomembno je stalno in predvidljivo financiranje EU; pozdravlja, da je po resnih obtožbah o posameznikih, ki so bili člani osebja agencije UNRWA in naj bi bili vpleteni v teroristične napade na Izrael 7. oktobra 2023, OZN nemudoma začela preiskavo, agencija pa je v zvezi s tem podala informacije in takoj ukrepala, zlasti je zadevne pogodbe takoj prekinila; je seznanjen, da je Komisija agencijo UNRWA pozvala, naj se pri njej opravi zunanja revizija, s katero bi pregledali stebrno oceno kontrolnih sistemov OZN, in da je agencija ta poziv sprejela; podpira sisteme nadzora, spremljanja in pregleda, ki jih izvaja Komisija, in opozarja, da morajo upravičenci pri uporabi sredstev EU spoštovati pravila in zaščitne ukrepe EU ter mednarodno pravo; v zvezi s tem pozdravlja, da je Komisija pri pregledu pomoči EU Palestini ugotovila, da nadzor ter obstoječi dejanski zaščitni ukrepi dobro delujejo in da doslej ni dokazov, da bi bil denar preusmerjen v nepredvidene namene, podpira pa tudi ocene tveganja in s tem povezane dodatne ukrepe;

48.želi spomniti, da Parlament v celoti podpira kohezijsko politiko pri uresničevanju političnih prednostnih nalog EU in spodbujanju gospodarstva EU, saj prispeva k pravični, vključujoči in trajnostni rasti in razvoju, spodbuja gospodarsko in socialno zbliževanje med državami članicami in njihovimi regijami ter podpira zeleni in digitalni prehod ter inovacije in zaposlovanje; ponovno izraža prepričanje, da je cilje kohezijske politike mogoče doseči le, če se zamude pri izvajanju programov obravnavajo takoj in prednostno; meni, da bi bil s takim pristopom k pospeševanju črpanja sredstev in izvajanja tudi najučinkoviteje dosegli, da bi dodana vrednost porabe EU postala prepoznavna in oprijemljiva za njene prebivalce; opozarja, da države članice za to, da bi povečale sposobnosti črpanja sredstev, potrebujejo več tehnične pomoči;

49.poudarja, da morajo proračunska sredstva EU doseči državljane EU ter mala in srednja podjetja; želi spomniti, da je za to, da bi bili programi EU dostopnejši lokalnim in regionalnim oblastem, organizacijam civilne družbe, mladim podjetnikom ter malim in srednjim podjetjem, bistveno poenostaviti upravne postopke, poskrbeti za uporabniku prijazna in izčrpna spletna mesta in portale, zmanjšati birokracijo in vzpostaviti enotne kontaktne točke;

50.poziva države članice in Komisijo, naj pospešijo izvajanje operativnih programov v okviru skladov deljenega upravljanja in poskrbijo za hitro izvrševanje proračuna, zlasti kohezijskih skladov; ugotavlja, da bi bilo treba delež sredstev v okviru programov za obdobje 2014–2020, ki je ostal neporabljen, ponovno dodeliti državam članicam, da bi se regionalne razlike še naprej zmanjševale; poziva k hitremu izvajanju načrtov za okrevanje in odpornost, vključno z oceno Komisije o postopku izvajanja, ovirah in rezultatih; je zaskrbljen, da bo nezadostno izvajanje, če se ne bo hitro izboljšalo, povzročilo krizo plačil, tj. neskladje med potrebami po plačilih in razpoložljivim prostorom v okviru zgornje meje plačil večletnega finančnega okvira v letih 2026 in 2027;

51.meni, da bi morali primerna skrbnost, odgovornost in spoštovanje vrednot Unije veljati za vse upravičence do sredstev EU in izvajalske partnerje, da bi zaščitili finančne interese EU in preprečili neupravičeno vmešavanje, ter ponovno poudarja, kako pomembni so učinkoviti in temeljiti organi za spremljanje in nadzor, ki razkrivajo, preiskujejo in preganjajo kazniva dejanja v škodo finančnim interesom EU, ter ta dejanja privedejo pred sodišče, saj denar, porabljen za boj proti korupciji, EU prinaša velik neto donos; zato meni, da bi bilo treba tem organom zagotoviti dovolj sredstev in ustrezno osebje, da bi lahko svoje naloge opravljali na najučinkovitejši način; poudarja, da je potreben ustrezen nadzor EU tudi zato, da bo finančni sektor deloval v korist državljanov in potrošnikov; zahteva, naj se glede na cilj, da bo finančni sektor zdrav, vključujoč in odporen, sredstva za evropske finančne nadzorne organe in agencije, pooblaščene za nadzorne naloge ali pripravo tehničnih regulativnih standardov v ta namen, v celoti prilagodijo, da bi se upoštevale vse nove regulativne naloge, ki so povezane z uresničevanjem omenjenega političnega cilja;

52.poziva, naj si vsi vključeni akterji še bolj prizadevajo za pospešeno izvajanje projektov in črpanje upravičenih sredstev ter s tem za zmanjšanje neobičajnih neporavnanih obveznosti (reste à liquider – RAL); meni, da bi bilo treba v letih 2024 in 2025 prepoznati in odpraviti morebitna ozka grla, ki ovirajo učinkovitejše izvajanje; poziva, naj se zagotovijo zadostna proračunska sredstva, da bi dodatno okrepili zmogljivost in tehnično pomoč državam članicam, zlasti tistim, ki imajo težave pri črpanju sredstev, tudi iz mehanizma za okrevanje in odpornost, ter tako pospešili izvajanje programov, njihovo izvajanje pa naj se spodbudi tudi z ukrepi za pospešitev javnih naročil in razpisnih postopkov, ki morajo biti pošteni, konkurenčni in učinkoviti;

53.poudarja, da je pri ozaveščanju o dodani vrednosti, ki jo EU prinaša državljanom, podjetjem in partnerjem, pomembna učinkovita komunikacija ter prepoznavnost politik in programov EU; poziva, naj se temu namenijo zadostna sredstva;

54.opozarja, da je ustrezno izvajanje dobro zasnovanih programov mogoče le ob podpori v ta namen ustanovljene uprave; poudarja, da organi in decentralizirane agencije opravljajo bistveno delo, ter meni, da morajo imeti ustrezno osebje in zadostna sredstva, da bi lahko opravljali svoje naloge; poudarja, da se njihove naloge spreminjajo glede na prednostne naloge politike, kot sta zeleni in digitalni prehod, ter poudarja, da morajo nove odgovornosti in širitev njihovih pooblastil spremljati sorazmerna dodatna sredstva;

55.naroči svoji predsednici, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji in Evropskemu računskemu sodišču.