P9_TA(2024)0158Tesnejše vezi med EU in Armenijo ter nujno potrebni mirovni sporazum med Azerbajdžanom in ArmenijoResolucija Evropskega parlamenta z dne 13. marca 2024 o tesnejših vezeh med EU in Armenijo ter nujno potrebnem mirovnem sporazumu med Azerbajdžanom in Armenijo (2024/2580(RSP))Evropski parlament,

–ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o Armeniji in Azerbajdžanu ter razmerah v Gorskem Karabahu,

–ob upoštevanju Ustanovne listine Združenih narodov, Helsinške sklepne listine in deklaracije iz Alma Ate z dne 21. decembra 1991,

–ob upoštevanju Celovitega in okrepljenega sporazuma o partnerstvu med Evropsko unijo in Evropsko skupnostjo za atomsko energijo in njunimi državami članicami na eni strani ter Republiko Armenijo na drugi strani UL L 23, 26.1.2018, str. 4. (v nadaljnjem besedilu: sporazum CEPA med EU in Armenijo), ki je začel v celoti veljati 1. marca 2021,

–ob upoštevanju nagovora predsednika armenske vlade Nikola Pašinjana na plenarnem zasedanju Evropskega parlamenta 17. oktobra 2023,

–ob upoštevanju sklepov drugega političnega in varnostnega dialoga na visoki ravni med EU in Armenijo z dne 15. novembra 2023,

–ob upoštevanju dejstva, da je Armenija 1. februarja 2024 postala pogodbenica Rimskega statuta Mednarodnega kazenskega sodišča,

–ob upoštevanju poročila o izvajanju partnerstva z Armenijo z dne 9. februarja 2024,

–ob upoštevanju izidov petega srečanja Partnerskega sveta EU-Armenija, ki je potekalo 13. februarja 2024,

–ob upoštevanju člena 132(2) in (4) Poslovnika,

A.ker odnosi med EU in Armenijo temeljijo na skupnih vrednotah, kot so demokracija, pravna država, človekove pravice in temeljne svoboščine, regionalno sodelovanje ter dejavno vključevanje v okviru vzhodnega partnerstva, kar prispeva k regionalnemu sodelovanju in stabilnosti;

B.ker je Evropski svet podpredsedniku Komisije/visokemu predstavniku Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko ter Komisiji naročil, naj preučita načine za okrepitev vseh vidikov odnosov med EU in Armenijo;

C.ker je predsednik armenske vlade Nikol Pašinjan 17. oktobra 2023 v nagovoru pred Evropskim parlamentom pozval k skupni zavezi za nadaljnjo krepitev odnosov med EU in Armenijo ter poudaril, da je Republika Armenija pripravljena na približevanje Evropski uniji, če ta meni, da bi bilo to mogoče;

D.ker je armenski minister za zunanje zadeve Ararat Mirzojan 9. marca 2024 naglas razmišljal o tem, da bi Armenija vložila prošnjo za pristop k Evropski uniji;

E.ker je Armenija v zadnjih letih doživela velike politične spremembe, saj se vlada zavzema tako za dobro delovanje demokratičnih institucij kot za uporabo sporazuma CEPA med EU in Armenijo kot načrta za reforme, s katerimi se bo država kljub velikim izzivom posodobila; ker je Armenija po indeksu demokracije, ki ga objavlja časnik The Economist, za leto 2023 vodilna demokracija v svoji regiji;

F.ker poskuša Armenija z zamrznitvijo članstva v Organizaciji pogodbe o kolektivni varnosti (CSTO) zmanjšati varnostno odvisnost od Ruske federacije in v svojo varnostno kombinacijo vključiti nove akterje, na primer okrepljeno vojaško sodelovanje s Francijo, Grčijo in drugimi državami članicami EU; ker je na armenskih tleh še vedno nameščenih na tisoče ruskih vojakov; ker se je domnevna pripravljenost Rusije, da Armeniji zajamči varnost, izkazala za neobstoječo; ker Armenija ostaja v Evrazijski gospodarski uniji; ker je postala tudi pogodbenica Rimskega statuta Mednarodnega kazenskega sodišča;

G.ker si Ruska federacija prizadeva oslabiti armensko demokratično verodostojnost ter s svojimi nenehnimi poskusi vmešavanja in dezinformacijskimi kampanjami seje kaos in destabilizacijo;

H.ker je armensko gospodarstvo še vedno v veliki meri odvisno od Rusije, s katero se izvede okoli 35 % armenske zunanje trgovine, izrazito odvisnost pa izkazuje v strateškem energetskem sektorju; ker je predsednik vlade Nikol Pašinjan pozval, naj se poveča pomoč iz gospodarskega in naložbenega načrta EU; ker je bilo iz gospodarskega in naložbenega načrta doslej mobiliziranih približno 500 milijonov EUR za medsektorske naložbe; ker EU ostaja ključna partnerica pri reformah in največja donatorica pomoči v Armeniji; ker je Komisija 5. oktobra 2023 napovedala dodatnih 5,25 milijona EUR nujne pomoči, povečanje sredstev za program EU4Peace, dodatne letne programe za proračunsko podporo in tehnično pomoč za reševanje vprašanj, kot sta varnost v zračnem prometu in jedrska varnost;

I.ker bodo v novi agendi za partnerstvo med EU in Armenijo, dogovorjeni na petem srečanju Partnerskega sveta EU-Armenija, prednostno mesto zavzemali krepitev odpornosti države in diverzifikacija njenega gospodarstva, krepitev varnostnega sodelovanja in povečevanje naložb, kar je osrednjega pomena za gospodarsko sodelovanje;

J.ker je v nedavno objavljenem poročilu o izvajanju partnerstva opisan napredek, ki ga je Armenija dosegla pri izvajanju sporazuma CEPA, tudi v zvezi z reformo pravosodja, bojem proti korupciji, ustanovitvijo ministrstva za notranje zadeve in reformo policijske službe v Armeniji ob podpori EU;

K.ker ima Rusija prek dobavnih verig, ki potekajo skozi tretje države, vključno z Armenijo, še naprej dostop do blaga iz EU, za katerega veljajo omejitve; ker se je po tem, ko je EU uvedla sankcije proti Rusiji, armenski izvoz v Rusijo leta 2022 potrojil, med januarjem in avgustom 2023 pa podvojil; ker posebni odposlanec EU za sankcije David O’Sullivan ni izrazil pomislekov glede sodelovanja armenskih oblasti z EU pri preprečevanju izogibanja sankcijam in je splošno sodelovanje z Armenijo ocenil kot pozitivno;

L.ker je Azerbajdžan ni upošteval svojih zavez iz sporazuma o prekinitvi ognja iz novembra 2020 in sodbe Meddržavnega sodišča ter je 19. septembra 2023 po devetih mesecih nezakonite blokade Lačinskega koridorja začel ofenzivo še na preostale dele Gorskega Karabaha, ki niso pod njegovim nadzorom; ker je moralo več kot 100.000 Armencev pobegniti s tega ozemlja, zaradi česar je armensko prebivalstvo, ki je že stoletja živelo v Gorskem Karabahu, od tam skoraj v celoti izginilo; ker to lahko pomeni etnično čiščenje; ker so nepriznane de facto oblasti Gorskega Karabaha 1. januarja 2024 prenehale obstajati, ko so sprejele sklep o razpustitvi zaradi kriznih razmer; ker v Azerbajdžanu še vedno zadržujejo precejšnje število Armencev, med katerimi so tudi nekdanji voditelji Gorskega Karabaha; nekatere od teh oseb so bile zaslišane in javno izpostavljene, kar je v nasprotju z ženevskimi konvencijami iz leta 1929; ker so Armenci iz Gorskega Karabaha na begu pred azerbajdžansko vojsko izgubili svojo lastnino in osebne predmete in jim jih od takrat še ni uspelo dobiti nazaj;

M.ker je Komisija 13. februarja 2024 napovedala dodelitev dodatnih 5,5 milijona EUR humanitarne pomoči za podporo Armencem, razseljenim iz Gorskega Karabaha, poleg 12,2 milijona EUR, napovedanih septembra 2023;

N.ker EU popolnoma podpira suverenost in ozemeljsko celovitost Armenije in Azerbajdžana ter dejavno podpira prizadevanja za sklenitev trajnega mirovnega sporazuma med državama na miren način in ob spoštovanju pravic vsega prebivalstva, ki ga to zadeva;

O.ker sta Armenija in Azerbajdžan začela neposredna pogajanja za morebitni mirovni sporazum, s katerim bi se lahko začelo novo poglavje v dvostranskih odnosih; ker še vedno ni soglasja glede vprašanj v zvezi z razmejitvijo in določitvijo meje ter glede praktične ureditve prometnih povezav med Azerbajdžanom in njegovo eksklavo Nahičevan; ker Azerbajdžan zahteva koridor prek Armenije, ki ga bo povezoval z eksklavo Nahičevan in ki naj bi ga nadzorovale ruske mejne čete brez navzočnosti armenskih carinskih ali mejnih kontrol, s čimer se ne upošteva suverenost Armenije; ker armenski predlog „Crossroads of Peace“ (Razpotja miru) vključuje povezave med Azerbajdžanom in Nahičevanom ter armenske mejne in carinske kontrole;

P.ker Armenija v znak dobre volje ni nasprotovala organizaciji konference COP29 v Bakuju; ker je armenski predsednik vlade Nikol Pašinjan 28. januarja 2024 predlagal podpis pakta o nenapadanju z Azerbajdžanom; ker so varnostne razmere medtem še vedno napete, kar dokazuje incident v armenski južni provinci Sjunik, ko so 13. februarja 2024 pod azerbajdžanskimi streli padli štirje armenski vojaki, eden pa je bil ranjen;

Q.ker je predsednik armenske vlade Nikola Pašinjan 15. in 16. februarja 2024 izjavil, da je Azerbajdžan zavrnil zadnje predloge Armenije o razmejitvi in določitvi meje, in podal svojo analizo, da se Azerbajdžan morda pripravlja na začetek „vojaških operacij na nekaterih mejnih območjih, ki bi lahko prerasle v obsežno vojno proti Republiki Armeniji“; ker sta se predsednik armenske vlade Nikol Pašinjan in azerbajdžanski predsednik Ilham Alijev ob posredovanju nemškega kanclerja Olafa Scholza sestala 17. februarja 2024, prvič po napadu Azerbajdžana na Gorski Karabah septembra 2023;

R.ker je v Gorskem Karabahu veliko cerkva, mošej, kamnitih spomenikov in pokopališč; ker je Azerbajdžan med vojno leta 2020 namerno povzročil veliko škodo na armenski kulturni dediščini, nakar je Meddržavno sodišče v odredbi z dne 7. decembra 2021 Odredba Meddržavnega sodišča z dne 7. decembra 2021 o zahtevi za opredelitev začasnih ukrepov za uporabo Mednarodne konvencije o odpravi vseh oblik rasne diskriminacije (Armenija proti Azerbajdžanu). zapisalo, da mora Azerbajdžan sprejeti vse potrebne ukrepe, da bi preprečil in kaznoval vandalizem in skrunitev armenske kulturne dediščine, kot so cerkve in druga bogoslužna mesta, spomeniki, znamenitosti, pokopališča in artefakti; ker so azerbajdžanske oblasti v zadnjih tednih v Gorskem Karabahu odstranile spomenike in porušile znamenite stavbe, povezane z armensko kulturno dediščino, vključno s stavbo lokalnega parlamenta;

S.ker azerbajdžanski voditelji še naprej dajejo iredentistične izjave v zvezi s suverenim ozemljem Armenije; ker azerbajdžanska vojska še vedno zaseda približno 170 km2 suverenega ozemlja Armenije;

T.ker je bila civilna misija Evropske unije v okviru skupne varnostne in obrambne politike v Armeniji (v nadaljnjem besedilu: EUMA) napotena februarja 2023 z mandatom za spremljanje razvoja dogodkov na armensko-azerbajdžanski meji in poročanje o njem; ker lahko EUMA deluje le na armenski strani meje, saj Azerbajdžan misiji ne dovoli na svojo stran meje; ker rusko vojaško osebje v Armeniji namerno ovira izvajanje mandata EUMA; ker je misija tarča dezinformacij azerbajdžanskih oblasti in medijev, ki so pod vladnim nadzorom; ker se je Svet EU za zunanje zadeve decembra 2023 dogovoril o povečanju prisotnosti na terenu, in sicer s 138 na 209 uslužbencev;

U.ker je Armenija večkrat zaprosila EU, naj jo vključi med upravičenke evropskega mirovnega instrumenta; ker se je Francija odločila, da bo povečala podporo Armeniji, in sicer ji bo zagotovila vojaško pomoč, da bi Armenija lahko reformirala svojo vojsko in odvrnila nove poskuse vojaške agresije nad svojim mednarodno priznanim ozemljem;

1.priznava in pozdravlja dejstvo, da je Armenija odločno poudarila svojo željo, da poglobi odnose z Evropsko unijo in jim da prednost; meni, da bi se morala Evropska unija pozitivno odzvati in v celoti izkoristiti ta morebitni geopolitični premik ter Armeniji pomagati, da se trdneje zasidra v demokratični skupnosti;

2.poziva k doslednemu izvajanju nedavno dogovorjene agende za partnerstvo med EU in Armenijo, pri čemer poudarja, da si je treba dejavno prizadevati za uresničevanje ambicioznih skupnih prednostnih nalog sodelovanja; meni, da je trdno partnerstvo med EU in Armenijo logičen korak, če želi Armenija udejanjiti svojo odločitev za demokracijo, pravno državo, boj proti korupciji in spoštovanje mednarodnega reda, ki temelji na pravilih;

3.pozdravlja zavezanost Armenije k izvajanju sporazuma CEPA in napredek, ki ga je dosegla pri uresničevanju časovnega načrta iz tega sporazuma; pozdravlja, da armenska vlada sporazum CEPA vidi kot strateški načrt za ključne reforme v državi; spodbuja Komisijo in države članice, naj začnejo pripravljati časovnico za ambiciozno nadgradnjo odnosov EU z Armenijo; meni, da bi morale izkušnje s pridružitvenimi sporazumi/poglobljenimi in celovitimi prostotrgovinskimi območji z Ukrajino, Gruzijo in Republiko Moldavijo služiti kot dobra podlaga, zlasti v zvezi s postopnim sektorskim povezovanjem z enotnim trgom, kar bi Armeniji moralo prinesti oprijemljive koristi na makro- in mikroravni;

4.poudarja, da lahko v skladu s členom 49 Pogodbe o Evropski uniji vsaka evropska država zaprosi za članstvo v Evropski uniji, pod pogojem, da izpolnjuje københavnska merila in se ravna po načelih demokracije, spoštuje temeljne svoboščine, človekove pravice in pravice manjšin ter ohranja pravno državo; meni, da če bi Armenija želela zaprositi za status kandidatke in nadaljevati trajne reforme, ki bodo utrdile demokracijo, bi bili tako izpolnjeni pogoji za preobrazbeno fazo v odnosih med EU in Armenijo; poziva Komisijo in Svet, naj dejavno podpreta željo Armenije po tesnejšem sodelovanju z EU, ne le v gospodarskem partnerstvu, temveč tudi v političnem dialogu, medosebnih stikih, pri sektorskem povezovanju in varnostnem sodelovanju;

5.podpira stalna prizadevanja Armenije za izvajanje reform in krepitev demokracije, pravno državo in dobro upravljanje; poudarja pomembno vlogo civilne družbe pri izvajanju ključnih reform; poziva Armenijo, naj pri tem še naprej sodeluje z EU, slednjo pa poziva, naj poveča podporo na teh področjih, zlasti tehnično podporo in izmenjavo strokovnega znanja; spodbuja dejavno sodelovanje države v politiki vzhodnega partnerstva kot sredstvu za gojenje dobrih sosedskih odnosov na Južnem Kavkazu;

6.priznava, da je vpliv Ruske federacije na armensko gospodarstvo še vedno velik, in spodbuja Armenijo, naj bo pozorna, da v državi ne bo prihajalo do izogibanja sankcijam EU; se popolnoma zaveda resnosti in raznolikosti groženj, ki bi jih Ruska federacija lahko uporabila proti Armeniji, da bi jo kaznovala zaradi neodvisnih političnih in strateških odločitev; meni, da mora biti EU pripravljena, da Armeniji zagotovi hitro pomoč za ublažitev negativnih posledic morebitnih neprijateljskih ukrepov;

7.ugotavlja, da se v zadnjih desetih letih obseg dvostranske trgovine med Armenijo in EU povečuje; spodbuja Armenijo, EU in njene države članice ter evropska podjetja in vlagatelje, naj sprejmejo potrebne ukrepe za nadaljnjo krepitev gospodarskih in trgovinskih odnosov; pozdravlja uspeh gospodarskega in naložbenega načrta ter spodbuja EU in Armenijo, naj še naprej pospešujeta javne in zasebne naložbe v podporo trajnostnemu razvoju v Armeniji;

8.priznava, da je treba nujno poglobiti sodelovanje med EU in Armenijo na področju varnosti in obrambe, medtem ko Armenija razmišlja, kaj bo storila s članstvom v Organizaciji pogodbe o kolektivni varnosti (CSTO); poziva EU, naj ugodi prošnji Armenije za pomoč prek evropskega mirovnega instrumenta in podpre armensko vojsko; ugotavlja, da imajo redni politični in varnostni dialogi med EU in Armenijo dodano vrednost kot krovna platforma za vse zadeve, povezane z varnostjo; poziva k izvedbi ocene hibridnih groženj, na podlagi katere bo lahko Armenija opredelila ključne ranljivosti in oblikovala ciljno usmerjene rešitve; pozdravlja ukrepe, ki jih je sprejelo več držav članic v podporo vojaški obrambi Armenije, in poziva preostale države članice, naj razmislijo o podobnih pobudah;

9.pozdravlja odločitev Armenije, da začasno prekine sodelovanje v CSTO, saj ji ta ni pomagala med vojaško agresijo, in si prizadeva za zanesljivejšo varnostno strukturo; podpira zahtevo Armenije, naj Ruska federacija z armenskega mednarodnega letališča umakne mejne policiste zvezne varnostne službe;

10.priznava neizkoriščen potencial medosebnih stikov med EU in Armenijo; poziva, naj se prizna napredek, ki ga je Armenija dosegla pri izvajanju sporazumov o poenostavitvi vizumskih postopkov in ponovnem sprejemu; meni, da je čas za začetek dialoga o liberalizaciji vizumskega režima z Armenijo;

11.pozdravlja sklenitev sporazuma med EU in Republiko Armenijo, ki bo omogočil prenos operativnih osebnih podatkov med Eurojustom in armenskimi pristojnimi organi v okviru pravosodnega sodelovanja v kazenskih zadevah; poudarja, kako pomembno je nadaljnje poglabljanje sodelovanja med EU in Armenijo v boju proti kriminalu in terorizmu ter pri varnosti Unije za obojestransko korist;

12.izraža podporo dejavnostim misije Evropske unije v Armeniji (EUMA) in poudarja njeno pomembno vlogo; poziva, naj se njen mandat podaljša tudi po letu 2025, število njenega osebja pa naj se dodatno poveča; ponovno izraža razočaranje, ker Azerbajdžan ne dovoli delovanja misije na svoji strani meje in jo nenehno blati; obžaluje, da so ruski mejni policisti, nameščeni v Armeniji, misiji EUMA onemogočili vstop v vas Nerkin Hand, kjer so Azerbajdžanci 13. februarja 2024 ubili štiri armenske vojake, potem ko naj bi bil azerbajdžanski vojak ranjen; obsoja podžigajočo retoriko azerbajdžanskih uradnikov proti EU, njenim državam članicam, misiji EUMA in armenskim oblastem;

13.poudarja, da bi morala biti EU pripravljena, da uvede sankcije za posameznike in subjekte, ki ogrožajo suverenost, neodvisnost in ozemeljsko celovitost Armenije;

14.poziva Azerbajdžan, naj iskreno sodeluje v celovitem in preglednem dialogu z Armenci iz Gorskega Karabaha, da bi zagotovili spoštovanje njihovih pravic in njihovo varnost, vključno s pravico, da se v svoje domove vrnejo in tam dostojno in varno živijo v navzočnosti mednarodnih predstavnikov, ter njihovimi zemljiškimi in lastninskimi pravicami, da bodo lahko ohranili lastno identiteto in v celoti uživali svoje državljanske, kulturne, socialne in verske pravice; poziva Azerbajdžan, naj izpusti vse prebivalce Gorskega Karabaha in Armenije, ki so še vedno v azerbajdžanskem priporu, in se zaveže njihovi splošni amnestiji; poziva k celovitemu, takojšnjemu in učinkovitemu izvajanju vseh sklepov Meddržavnega sodišča o uporabi mednarodne konvencije o odpravi vseh oblik rasne diskriminacije (Armenija proti Azerbajdžanu);

15.ponovno obsoja azerbajdžanske vojaške vdore na mednarodno priznano ozemlje Armenije in okupacijo njegovih delov; ponavlja zahtevo za umik azerbajdžanskih vojakov s celotnega suverenega ozemlja Armenije; zavrača iredentistične in podžigajoče izjave azerbajdžanskega predsednika in drugih azerbajdžanskih uradnikov, ki ogrožajo ozemeljsko celovitost in suverenost Armenije, tudi v povezavi z zahtevo po eksteritorialnem koridorju, ki bi Azerbajdžan povezoval z njegovo eksklavo Nahičevan, in je zaradi njih zelo zaskrbljen; svari Azerbajdžan pred morebitnim vojaškim posredovanjem proti Armeniji; poudarja, da bi bilo treba rešiti težave v zvezi s prometnimi povezavami med Azerbajdžanom in njegovo eksklavo Nahičevan, ob tem pa celoti spoštovati suverenost in ozemeljsko celovitost Armenije;

16.ponovno poudarja, da Evropska unija soglasno podpira suverenost, ozemeljsko celovitost in nedotakljivost meja Armenije; odločno podpira normalizacijo odnosov med Armenijo in Azerbajdžanom na podlagi načel vzajemnega priznavanja ozemeljske celovitosti in nedotakljivosti meja v skladu z deklaracijo iz Alma Ate iz leta 1991, razmejitev na podlagi ustreznih zemljevidov ZSSR, ki sta jih imeli obe strani, ter odpravo blokade regionalne komunikacije, osnovane na vzajemnosti in enakem spoštovanju suverenosti in pristojnosti obeh držav;

17.izraža podporo temu, da Armenija in Azerbajdžan nadaljujeta pogovore o vseh spornih vprašanjih, da bi sklenila mirovni sporazum, in obe strani poziva, naj ostaneta v celoti zavezani temu, da svoj dolgotrajni spor trajno rešita z dialogom in pogajanji ter na miren način; meni, da se je treba o tem sporazumu pogajati v dobri veri in da mora temeljiti na priznavanju suverenosti, ozemeljske celovitosti in neuporabe sile; poziva, naj se EU še odločneje zaveže ter spodbuja celovit in trajen mir v korist vseh prebivalcev te regije; poziva Turčijo in druge azerbajdžanske zaveznice, naj ne podžigajo agresivnega ravnanja Bakuja in naj svoj vpliv izkoristijo za hiter zaključek mirovnih pogajanj; poziva Azerbajdžan, naj zapre tako imenovani park trofej, ki je bil odprt v Bakuju 12. aprila 2021, saj spodkopava prizadevanja za vzajemno zaupanje med Armenijo in Azerbajdžanom;

18.odločno nasprotuje nekaterim nedavnim izjavam voditeljev Komisije in Evropskega sveta, ki so predsedniku Alijevu čestitali za ponovno izvolitev, niso pa omenili, da v Azerbajdžanu ni demokracije, s čimer so državo zavajajoče označili kot zanesljivo partnerico; trdi, da te izjave ne odražajo stališča Evropske unije in ne bi smele biti niti izrečene, saj je Azerbajdžan v Gorskem Karabahu izvajal etnično čiščenje; poziva podpredsednika Komisije/visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko ter Evropsko službo za zunanje delovanje, naj pogajanja o obnovljenem sporazumu o partnerstvu nadaljujeta le pod pogojem, da bo Azerbajdžan pokazal resnično pripravljenost na spoštovanje pravic Armencev v Gorskem Karabahu in da bo upošteval njihove pomisleke glede varnosti ter bo prispeval k znatnemu napredku na poti k celovitemu in trajnemu mirovnemu sporazumu z Armenijo;

19.izraža resno zaskrbljenost, ker ni bila zaščitena kulturna, verska in zgodovinska dediščina armenskega prebivalstva Gorskega Karabaha, s čimer se krši odredba Meddržavnega sodišča z dne 7. decembra 2021; obsoja uničenje, vandalizem in skrunjenje lokacij, ki pričajo o večstoletni armenski navzočnosti v Gorskem Karabahu; poziva azerbajdžanske oblasti, naj ohranijo, zaščitijo in spodbujajo bogato in raznoliko dediščino tega območja; poziva UNESCO, naj takoj ukrepa, da bi ohranil in zaščitil ogroženo armensko kulturno dediščino v Gorskem Karabahu; poziva k tesnejšemu sodelovanju med Armenijo in EU pri spremljanju sistematičnega uničevanja armenske kulturne dediščine (cerkva, samostanov, pokopališč, spomenikov, palač itd.) s strani Azerbajdžana, zlasti s sodelovanjem Satelitskega centra EU;

20.naroči svoji predsednici, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, podpredsedniku Komisije/visokemu predstavniku Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, predsedniku, vladi in parlamentu Republike Armenije, predsedniku, vladi in parlamentu Republike Azerbajdžan, Organizaciji za varnost in sodelovanje v Evropi, Združenim narodom in Svetu Evrope.