1.ugotavlja, da je iz ocen, ki so jih države članice izvedle o rezultatih naložb v okviru kohezijske politike v obdobju 2014–2020, razvidno, da je imela kohezijska politika na področjih, ki jih je podpirala, na splošno pozitivne rezultate Delovni dokument Komisije z dne 30. januarja 2023 o zbirnem poročilu o ugotovitvah vrednotenj programov evropskih strukturnih in investicijskih skladov v obdobju 2014–2020, ki je priložen letnemu zbirnemu poročilu za leto 2022 (SWD(2023)0022)., Delovni dokument Komisije z dne 15. januarja 2024 o zbirnem poročilu o ugotovitvah vrednotenj programov evropskih strukturnih in investicijskih skladov v obdobju 2014–2020, ki je priložen letnemu zbirnemu poročilu za leto 2023 (SWD(2024)0002).; priznava, da so te naložbe prispevale k uresničevanju cilja strategije Evropa 2020 za pametno, trajnostno in vključujočo rast;

2.pozdravlja prispevek kohezijske politike k raziskavam in inovacijam, saj se je zaradi nje med drugim okrepilo sodelovanje med raziskovalno skupnostjo in podjetji, da so na podlagi raziskav lahko nastali tržni proizvodi ali storitve; ugotavlja, da je po podatkih Komisije do konca leta 2022 z raziskovalnimi ustanovami sodelovalo več kot 75 000 podjetij, približno 37 000 pa jih je s pomočjo podpore iz ESRR Poročilo Komisije z dne 15. januarja 2024 z naslovom Evropski strukturni in investicijski skladi – Zbirno poročilo 2023 na podlagi letnih poročil o izvajanju programov v obdobju 2014–2020 (COM(2024)0006). na trg uvedlo nove proizvode; ugotavlja tudi, da so se do istega datuma izboljšale zmogljivosti za delo za več kot 72 000 raziskovalcev Evropska komisija, Key achievements of Regional Policy 2014-2020 (Ključni dosežki regionalne politike v obdobju 2014–2020), dostop 20. februarja 2024.; poudarja, da je kohezijska politika s podpiranjem razvoja infrastrukture za informacijske in komunikacijske tehnologije v manj razvitih regijah prispevala tudi k zapolnitvi digitalne vrzeli med regijami; pozdravlja dejstvo, da je bil zato 7,8 milijona gospodinjstvom do konca leta 2022 zagotovljen boljši širokopasovni dostop Prav tam.;

3.poudarja, da je imelo od podpore v okviru kohezijske politike oprijemljive koristi več tisoč malih in srednjih podjetij; poudarja, da je to eno najuspešnejših področij podpore iz ESRR; poudarja, da je bila iz ESRR do konca leta 2022 zagotovljena podpora za več kot 2,2 milijona podjetij, ki so ustvarila približno 370 000 delovnih mest Prav tam.; ugotavlja, da ocene, izvedene na Češkem, Poljskem, v Nemčiji, na Nizozemskem in v Avstriji, vsebujejo primere malih in srednjih podjetij, ki so postala bolj konkurenčna in inovativna, povečala svojo produktivnost in izboljšala svoj dostop do mednarodnih trgov SWD(2023)0022.;

4.poudarja, da ima kohezija bistveno vlogo tudi pri prehodu na nizkoogljično gospodarstvo; ugotavlja, da je zmanjšanje porabe energije v stavbah pomemben del tega prehoda in da je podpora v okviru kohezijske politike na tem področju že prinesla rezultate; pozdravlja dejstvo, da so glede na ocene držav članic ukrepi za izboljšanje energijske učinkovitosti uspešni po vsej EU Prav tam.; ugotavlja, da se je s podporo ESRR do konca leta 2022 izboljšala energijska učinkovitost v 550 000 gospodinjstvih; poudarja, da obstajajo dokazi, da je bila v okviru kohezijske politike v več premogovniških regijah zagotovljena podpora za naložbe, ki so prispevale k razogljičenju; ugotavlja, da so bila v Asturiji v Španiji prizadevanja osredotočena na zaposlovanje mladih in žensk na podeželskih območjih, da bi spodbudili podjetništvo in socialno vključevanje; ugotavlja tudi, da je bila v regiji Jugovzhod v Bolgariji podpora iz skladov kohezijske politike namenjena za energijsko učinkovitost, modernizacijo malih in srednjih podjetij ter spodbujanje razvoja spretnosti Študija – raziskava za Odbor za regionalni razvoj, Cohesion Policy in EU Coal Regions (Kohezijska politika v premogovniških regijah EU), Evropski parlament, Generalni direktorat za notranjo politiko, tematski sektor za strukturno in kohezijsko politiko, 14. februar 2023.; priznava, da se je zaradi ukrepov na področju proizvodnje energije iz obnovljivih virov zmogljivost te proizvodnje v EU do konca leta 2022 povečala za 6 000 MW, cilj do konca leta 2023 pa je 8 700 MW Evropska komisija, Key achievements of Regional Policy 2014-2020 (Ključni dosežki regionalne politike v obdobju 2014–2020), dostop 20. februarja 2024.; ugotavlja, da so o pozitivnih rezultatih na tem področju poročali na primer v Estoniji in francoskih regijah SWD(2023)0022.;

5.poudarja, da ocene prizadevanj na področju prilagajanja podnebnim spremembam in preprečevanja tveganja kažejo, da je za resnično učinkovitost ukrepov, financiranih v okviru kohezijske politike, potrebno čezmejno sodelovanje; poudarja, da so nekatere države že uvedle skupne ukrepe za preprečevanje tveganja in civilno zaščito, ter ugotavlja, da na tem področju med sabo sodelujejo Italija in Francija, Češka in Poljska ter Italija in Avstrija SWD(2023)0022, str. 13.; poudarja, da je zaradi kohezijskih naložb na področju prilagajanja podnebnim spremembam 29 milijonov ljudi manj izpostavljenih poplavam Evropska komisija, Platforma odprtih podatkov o koheziji – tema: prilagajanje podnebnim spremembam in preprečevanje tveganja – obdobje financiranja: 2014–2020, dostop 20. februarja 2024.;

6.ugotavlja, da se je zaradi kohezijske podpore iz ESRR in Kohezijskega sklada povečalo število ljudi, ki imajo korist od boljše oskrbe z vodo (8,3 milijona ljudi do konca leta 2022 Evropska komisija, Platforma odprtih podatkov o koheziji – tema: varstvo okolja in učinkovita raba virov – obdobje financiranja: 2014–2020, dostop 20. februarja 2024.) in boljšega ravnanja s komunalnimi odpadki; ugotavlja, da večina ciljnih upravičencev (70 %) do ukrepov za boljšo oskrbo z vodo živi v Italiji, Romuniji, Grčiji, na Portugalskem, v Bolgariji in na Češkem; ugotavlja tudi, da so v Franciji in Belgiji projekti, financirani v okviru kohezijske politike, prispevali k spodbujanju krožnega gospodarstva SWD(2023)0022, str. 14.;

7.poudarja, da so bile iz ESRR in Kohezijskega sklada zagotovljene znatne naložbe za energetska in prometna omrežja; ugotavlja, da se je glede na ocene, izvedene na Poljskem in Češkem, zaradi nekaterih naložb v cestno in železniško infrastrukturo že zmanjšalo število prometnih nesreč, skrajšal čas potovanja in zmanjšalo onesnaževanje, čeprav je učinek tovrstnih infrastrukturnih projektov mogoče ustrezno oceniti šele dolgoročno Prav tam.; pozdravlja dejstvo, da so na Slovaškem z modernizacijo tramvajskih prog dosegli boljše povezave, krajši čas potovanja, večjo varnost ter manj hrupa in tresljajev SWD(2024)0002, str. 9.; ugotavlja, da so poleg tega v državah članicah, kot sta Poljska in Bolgarija, financirani projekti na področju zemeljskega plina prispevali k strateškemu cilju diverzifikacije oskrbe z energijo SWD(2023)0022, str. 14.; pozdravlja dejstvo, da je v Bolgariji oktobra 2022 začel delovati povezovalni plinovod med Grčijo in Bolgarijo, ki je prejel podporo iz ESRR, in da ta plinovod prispeva k strateškim ciljem EU glede avtonomije na področju oskrbe z energijo in diverzifikacije virov Evropska komisija, Annual Activity Report 2022 – Directorate-General Regional and Urban Policy (Letno poročilo o dejavnostih za leto 2022 – regionalna in mestna politika), 20. junij 2023.;

8.priznava, da so bili s kohezijo, zlasti prek Evropskega socialnega sklada (ESS) in pobude za zaposlovanje mladih, podprti uspešni ukrepi za zaposlovanje, socialno vključevanje ter izobraževanje in poklicno usposabljanje; poudarja, da je do konca leta 2022 zaradi ukrepov s podporo iz ESS in pobude za zaposlovanje mladih zaposlitev dobilo 6,8 milijona ljudi, 10,2 milijona ljudi pa je pridobilo kvalifikacijo COM(2024)0006, str. 14.;

9.poudarja, da se je glede na ocene, ki so jih izvedle države članice, kot so Italija, Nemčija, Poljska in Irska, znatno povečala verjetnost za zaposlitev ljudi, zlasti mladih, ki so se udeležili programov usposabljanja, vajeništva ali pripravništva s podporo iz skladov kohezijske politike SWD(2023)0022, str. 15.; ugotavlja, da sta Poljska in Irska dosegli dobre rezultate s projekti, namenjenimi dolgotrajno brezposelnim; ugotavlja tudi, da je ocena Equinox Consulting, Az ifjúsági foglalkoztatási kezdeményezés - eredményeinek értékelése (Ocena pobude za zaposlovanje mladih), 2018. pobude za zaposlovanje mladih za obdobje 2014–2020, ki je bila izvedena na Madžarskem, pokazala, da se je zaradi programa verjetnost za zaposlitev udeležencev kratkoročno znatno povečala, vendar se je ta učinek sčasoma zmanjšal; poudarja, da je Madžarska v drugi oceni Kopint-Tárki, poročilo, pripravljeno za ministrstvo Madžarske za inovacije in tehnologijo, Assessment of labour market integration support schemes – Framework contract for the performance of assessments of development programmes co-financed by the Funds under the EU’s Cohesion Policy, in 9 parts – Part III: Assessment of impact on labour market and social outcomes (Ocena shem podpore za vključevanje na trg dela – Okvirna pogodba za izvajanje ocen razvojnih programov, sofinanciranih iz skladov kohezijske politike EU, v devetih delih – Del III: Ocena učinka na trg dela in družbene rezultate), 15. januar 2021. ugotovila, da so sheme podpore za vključevanje na trg dela, ki se financirajo iz ESS, pozitivno in znatno vplivale na pridobitev zaposlitve; ugotavlja, da je ocena pobude za zaposlovanje mladih, ki je bila izvedena na Švedskem Wolf-Watz, O., in Öhlin, J., Evaluation of the YEI, 2018 (Ocena pobude za zaposlovanje mladih, 2018), december 2018., pokazala splošne pozitivne učinke na zaposlovanje udeležencev, zlasti tistih s tujim poreklom; poudarja, da so ukrepi za usposabljanje učencev in učiteljev pozitivno vplivali na delež mladih, ki zgodaj opustijo šolanje, na primer v Nemčiji, na Portugalskem in v Španiji SWD(2023)0022, str. 16.;

10.ugotavlja, da je ESS pomagal podjetnikom pri zagonu novih podjetij in zagotovil usposabljanje, da bi se lahko podjetja bolje prilagodila spremembam na trgu; poudarja, da je bila v okviru programa ESS SÖSTRA – Institut für sozialökonomische Strukturanalysen, Übergreifende Programmevaluierung der Förderung durch den Europäischen Sozialfonds (ESF) im Freistaat Thüringen in der Förderperiode 2014 bis 2020 - Abschlussbericht (Medsektorska ocena programa financiranja iz Evropskega socialnega sklada (ESS) v Turingiji v obdobju financiranja 2014–2020 – končno poročilo), 2020. v Turingiji v Nemčiji, ki je namenjen krepitvi podjetništva, med drugim zagotovljena podpora za turinški center za zagonska podjetja in podjetništvo; potrjuje, da je ta center do konca leta 2021 približno 2 900 ljudem pomagal ustanoviti novo podjetje v regiji; ugotavlja, da so imeli begunci in migranti, ki so prispeli v Luksemburg, dostop do namenskega programa za podjetništvo s podporo iz ESS Touchpoints ASBL, 2020 Annual Report (Letno poročilo za leto 2020), 1. junij 2021.;

11.poudarja, da je bil s finančno podporo v okviru kohezijske politike za projekte v zdravstvenem sektorju, predvsem z naložbami iz ESS in ESRR, do konca leta 2022 dostop do izboljšanih zdravstvenih storitev po vsej EU omogočen 58,3 milijona ljudem Evropska komisija, Platforma odprtih podatkov o koheziji – tema: socialno vključevanje – obdobje financiranja: 2014–2020, dostop 20. februarja 2024.; poudarja, da so na primer v Litvi s projekti, financiranimi s kohezijskimi sredstvi, zmanjšali tveganje za bolezni srca in ožilja ter število samomorov SWD(2023)0022, str. 17.;

12.pozdravlja prispevek kohezijske politike k teritorialnemu sodelovanju; opozarja, da je ta posebni cilj ESRR prispeval k financiranju čezmejnih nadnacionalnih in medregionalnih projektov na področjih, kot so raziskave, razvoj in inovacije ter okolje; poudarja, da po poročanju Komisije brez posebne kohezijske podpore večina teh projektov sodelovanja ne bi bila izvedena; poudarja, da je do konca leta 2022 v čezmejnih nadnacionalnih ali medregionalnih raziskovalnih projektih sodelovalo več kot 40 000 podjetij, približno 178 000 ljudi pa je imelo korist od pobud za čezmejno mobilnost Evropska komisija, Platforma odprtih podatkov o koheziji – sklad: ESRR – obdobje financiranja: 2014–2020, dostop 20. februarja 2024.; poudarja, da glede na nedavne ocene, ki jih je pripravila Komisija, obstajajo primeri uspešnega sodelovanja pri tematskih vprašanjih, kot so projekti informacijske in komunikacijske tehnologije, povezani s pametnimi mesti, v Grčiji in na Cipru SWD(2024)0002, str. 15.; poleg tega ugotavlja, da se je zaradi programa Botnia-Atlantica Švedske, Finske in Norveške izboljšalo znanje o varstvu morja in obalnih območij SWD(2024)0002, str. 15.; poudarja, da je ocena učinka programa Interreg Srednja Evropa za obdobje 2014–2020 Civitta International in Dunajski inštitut za mednarodne ekonomske študije, Impact Evaluation Report for the Impact Evaluation of the Interreg CENTRAL EUROPE Programme – Phase 1 (Poročilo o oceni učinka programa Interreg Srednja Evropa – prva faza), februar 2022., v katerega so bile vključene Avstrija, Hrvaška, Češka, Nemčija, Madžarska, Italija, Poljska, Slovaška in Slovenija, pokazala, da je program do konca leta 2021 prinesel pozitivne rezultate na področjih inovacij, nizkoogljičnega gospodarstva, okolja, kulture in prometa; pozdravlja dejstvo, da je tudi program Interreg Romunija-Srbija prispeval h krepitvi sodelovanja med državama na vseh zadevnih področjih SWD(2023)0022, str. 20., v okviru programa Interreg Hrvaška-Srbija pa so podprli proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov in povečali energijsko učinkovitost SWD(2024)0002, str. 15.; opozarja na pozitivne rezultate programa Interreg Švedske, Danske in Norveške na področju zelenega gospodarstva SWD(2023)0022, str. 20.;

13.pozdravlja odziv kohezijske politike na najnovejše krize; ugotavlja, da je bilo v okviru CRII in CRII+ sprejetih več kot 300 sprememb programov, zato je bilo skoraj 28 milijard EUR Evropska komisija, Coronavirus Dashboard: EU cohesion policy response to the crisis (Portal o koronavirusu: Odziv kohezijske politike EU na krizo), 18. oktober 2023. sredstev preusmerjenih za odpravljanje posledic krize zaradi covida-19; poudarja, da je bilo 13 milijard EUR preusmerjenih za zagotavljanje podpore podjetjem, ki jih je kriza zaradi covida-19 najbolj prizadela Prav tam.; ugotavlja, da je bilo na tem področju doslej izvedenih le nekaj ocen; vendar ugotavlja, da so bili glede na ocene, ki so na voljo, financirani ukrepi na Nizozemskem, Malti in v Franciji (regija Grand Est) primerni za potrebe ljudi in podjetij SWD(2024)0002, str. 16.; ugotavlja tudi, da obstajajo dokazi, da je poslovna podpora iz ESRR na Madžarskem, ki jo je omogočila ta prožnost, pozitivno vplivala na ciljna podjetja SWD(2023)0022, str. 18.; ugotavlja, da je bila večinoma pozitivna tudi predhodna ocena Delovni dokument služb Komisije z dne 14. julija 2023 z naslovom Preliminary evaluation of the support provided by ESF and FEAD under the Coronavirus Response Investment Initiatives (CRII and CRII+) (Predhodna ocena podpore iz Evropskega socialnega sklada in Sklada za evropsko pomoč najbolj ogroženim v okviru naložbenih pobud v odziv na koronavirus (CRII in CRII+)), SWD(2023)0249. podpore iz ESS in Sklada za evropsko pomoč najbolj ogroženim v okviru CRII in CRII+, ki jo je pripravila Komisija; poudarja, da so bili cilji CRII in CRII+ doseženi v večini držav članic, saj so to prožnost pri financiranju uporabile za učinkovito prerazporeditev preostalih sredstev za financiranje ureditev skrajšanega delovnega časa, ukrepov za socialno vključevanje in zdravstvenega sistema glede na svoje nacionalne razmere; poudarja, da so lahko vlade zaradi CRII in CRII+ tudi v tem težkem obdobju ohranile svojo raven oddajanja naročil in porabe; ugotavlja, da je bila podpora iz REACT-EU osredotočena na ukrepe za okrevanje, ki so temeljili na prednostnih nalogah, usmerjenih v prihodnost, kot sta zeleni in digitalni prehod; poudarja, da je primer take podpore projekt Green Change Zealand, v okviru katerega je dvajset malih in srednjih podjetij v regiji z načrti za zeleno preobrazbo zmanjšalo svojo porabo energije in surovin;

14.vztraja, da bi morala kohezijska politika zaradi svoje regionalne osredotočenosti, krajevnega pristopa, strateškega načrtovanja in učinkovitega modela izvajanja ostati glavni naložbeni instrument EU za zmanjševanje razlik, zagotavljanje ekonomske, socialne in teritorialne kohezije in spodbujanje regionalne in lokalne trajnostne rasti ter da bi morala še naprej ključno prispevati k podpiranju socialno pravičnega prehoda, okrevanja po simetričnih in asimetričnih šokih ter boja proti podnebnim spremembam;

15.obžaluje, da je delež večletnega finančnega okvira za obdobje 2021–2027, namenjen za kohezijo, manjši kot v predhodnem programskem obdobju; opozarja, da so zaradi pandemije covida-19 in ruske vojaške agresije proti Ukrajini nastale nove razlike med regijami; meni, da se morata skupni proračun za kohezijo in delež za kohezijsko politiko v večletnem finančnem okviru v primerjavi s programskim obdobjem 2021–2027 realno povečati;

16.meni, da bi bilo treba načrtovanje in izvajanje kohezijskih naložb še naprej upravljati deljeno, da bi se bilo mogoče odzivati na potrebe držav članic, regij ter mestnih, podeželskih in oddaljenih območij; priznava, da so skupno načrtovanje, sofinanciranje, skupna odgovornost in skupno lastništvo najučinkovitejše metode za uspešno izvajanje dolgoročne naložbene politike EU in projektov, ki jih financira EU;

17.poudarja, da bi uvedba instrumentov proračunske podpore, ki bi temeljili na neposrednem upravljanju in preprostejšem modelu izvajanja, lahko povzročila ponovno nacionalizacijo kohezijske politike in ogrozila eno od njenih osnovnih načel, in sicer upravljanje na več ravneh; zato nasprotuje vsakršni ponovni nacionalizaciji kohezijske politike;

18.vztraja, da bi morale biti vse regije EU še naprej upravičene do sredstev kohezijske politike; poudarja, da je samo na ta način mogoče reševati regionalne izzive, doseči bolj uravnotežen razvojni vzorec po vsej EU in obravnavati posamezne regionalne razvojne težave na lokalni ravni;

19.poudarja, da je treba pri prihodnji kohezijski politiki v skladu s členom 174 PDEU še naprej upoštevati regije, ki so resno in trajno prizadete zaradi naravnih ali demografskih omejitev, kot so redko poseljena območja, otoki, gorska območja in čezmejne regije; v zvezi s tem ugotavlja, da je EU pripravila agendo za mesta in agendo za podeželje, pričakuje pa se tudi objava agende za otoke;

20.poziva Svet, naj odpravi blokado in začne z delom v zvezi z dosjejem o evropskem čezmejnem mehanizmu;

21.poudarja, kako pomembno je uporabljati člen 349 PDEU v vseh politikah Unije, da bi dosegli tam določene cilje; opozarja, da ima kohezijska politika ključno vlogo v najbolj oddaljenih regijah; poudarja, da je pomembno oblikovati in ohranjati programe in ukrepe, prilagojene tem regijam, saj je večina najbolj oddaljenih regij še vedno manj razvitih ali pa bi jih bilo treba obravnavati kot take; poziva Komisijo, naj zagotovi visoke stopnje sofinanciranja posebej za najbolj oddaljene regije, tako da jih v ta namen vse opredeli kot manj razvite;

22.poudarja, da bi bilo treba nesorazmerna bremena, kot so inherentne strukturne slabosti v vseh obmejnih regijah, uravnotežiti z ločenim sistemom za regionalno pomoč, oblikovanim posebej za obmejne regije; zahteva, naj se na začetku vsakega novega programskega obdobja 0,26 % proračuna kohezijske politike EU nameni izključno za razvoj obmejnih regij („obmejna milijarda“), kar naj se začne izvajati z obdobjem 2028–2034;

23.meni, da je treba z načelom, da se ne škoduje bistveno, preprečiti izvajanje okolju škodljivih ukrepov, da bi najpozneje do leta 2050 dosegli cilj ogljično nevtralne Evrope; poziva Komisijo, naj s prihodnjim pravnim okvirom kohezijske politike za obdobje po letu 2027 uvede stroga merila za izboljšanje uporabe načela, da se ne škoduje bistveno; poziva tudi, naj se v novem okviru ohrani vsaj enaka stopnja porabe sredstev za podnebne spremembe, da bi dosegli podnebne cilje iz Pariškega sporazuma, kar je v skladu s cilji OZN za trajnostni razvoj in evropskim zelenim dogovorom;

24.poudarja, da je glavni namen kohezijske politike EU zmanjšati razlike med državami članicami, zlasti pa med regijami in znotraj regij v državah članicah; poudarja, da bi bilo treba proračun za kohezijsko politiko uporabljati predvsem za doseganje ciljev kohezijske politike, ne pa za nove nekohezijske instrumente in programe v večletnem finančnem okviru ali zunaj njega, vključno z neobveznimi prenosi;

25.se zaveda, da je potrebna vgrajena prožnost za krizna obdobja; predlaga, naj se oblikuje namenska os za lokalne in regionalne organe, da bodo lahko obravnavali nove prednostne naloge; vendar poudarja, da sprememba namena kohezijskega financiranja ne bi smela biti posledica novih zakonodajnih pobud Komisije, ampak bi jo moral sprožiti organ upravljanja v procesu od spodaj navzgor po obveznem posvetovanju z regionalnimi in lokalnimi organi ter z ustrezno vključenostjo civilne družbe, kot je določeno v uredbi o skupnih določbah in Evropskem kodeksu dobre prakse za partnerstvo; poudarja, da s tem ne bomo ogrozili večletne usmerjenosti politike, ampak bomo prispevali k temu, da bo kar najbolje prilagojena hitrim spremembam v našem času;

26.obžaluje, da so zaradi zamud pri pogajanjih o večletnem finančnem okviru nastale precejšnje zamude v programskem obdobju 2021–2027, kar vpliva na upravičence in zlasti organe upravljanja, ki so bili izjemno obremenjeni, saj so se morali ukvarjati z zaključkom obdobja financiranja 2014–2020 in začetkom sedanjega obdobja financiranja; zato poziva Komisijo, naj oceni pravno možnost oblikovanja dveh ločenih delov v okviru uredbe o skupnih določbah, in sicer vsebinskega (političnega) dela in dela, povezanega z večletnim finančnim okvirom (finančna sredstva), za programsko obdobje po letu 2027; meni, da bi se bilo treba o vsebinskem delu pogajati in ga zaključiti pred delom, povezanim z večletnim finančnim okvirom, da bi se lahko organi upravljanja pravočasno začeli pripravljati, s čimer bi zagotovili načelo resničnega partnerstva in učinkovito uporabo instrumentov kohezijske politike;

27.opozarja, da lahko obstoj več skladov s kohezijskimi cilji, katerih prednostne naloge se včasih prekrivajo, ovira učinkovito izvajanje kohezijske politike; poziva k jasni razmejitvi ter usklajenosti in medsebojnemu dopolnjevanju kohezijske politike in drugih instrumentov, da bi preprečili prekrivanja in tekmovanje med instrumenti EU; vztraja, da je treba to medsebojno dopolnjevanje okrepiti z večjo možnostjo financiranja skupnih projektov;

28.opozarja na težave lokalnih, regionalnih in nacionalnih organov pri zaposlovanju usposobljene delovne sile za izvajanje, upravljanje in revizijo sredstev kohezijske politike, kar je eden od razlogov za zamude pri izvajanju teh sredstev; poziva države članice in njihove regije, naj si prizadevajo za usposabljanje in zaposlovanje specializiranega osebja za optimizacijo izvajanja, upravljanja in revizije sredstev EU v prihodnosti, da bi bila ta čim bolj učinkovita in uspešna;

29.ugotavlja, da je glede na analize uspešnosti skladov kohezijske politike, vključno z analizami Evropskega računskega sodišča, mogoče izboljšati učinkovitost ukrepov kohezijske politike pri izpolnjevanju splošnih prednostnih nalog in ozemeljskih izzivov EU, kot sta konkurenčnost in zeleno gospodarstvo; meni, da bosta zato za boj proti t. i. geografiji nezadovoljstva bistvena širši odziv, ki bo vključeval več politik EU, in učinkovito usmerjanje sredstev;

30.meni, da bi bilo treba zakonodajni predlog za prihodnjo kohezijsko politiko objaviti šele po tem, ko bodo vanj vključeni rezultati obsežnih posvetovanj ter več dogodkov in prireditev na lokalni ravni po vsej EU, ki bodo združili vse ravni upravljanja in vse druge deležnike;

31.poudarja, da je treba celovito oceniti učinek skladov ESI v državah članicah ter upravičenih regijah in občinah, pri čemer se je treba osredotočiti ne samo na raven izvajanja dodeljenih sredstev, ampak raje na preoblikovalno naravo naložb ter njihov vpliv na gospodarstvo in zaposlovanje na zadevnem območju;

32.ugotavlja, da so bili z regulativnim okvirom za obdobje 2021–2027 že uvedeni ukrepi za poenostavitev izvajanja in upravljanja kohezijske politike; poudarja, da je bil dosežen dejanski napredek, vendar je potrebnih še veliko prizadevanj za poenostavitev postopkov za končne upravičence in zagotavljanje pravne varnosti za organe upravljanja; poudarja, da bi bilo treba preprečiti prekrivajoče se kontrole in revizije sredstev; poudarja, da bi bilo treba z nadaljnjo poenostavitvijo omogočiti tudi hitrejše izvajanje in črpanje;

33.zato poudarja, da bi morala biti poenostavitev eno od ključnih gonil prihodnje kohezijske politike; meni, da je treba racionalizirati postopke javnih naročil, izboljšati uskladitev kohezijske politike s pravili o državni pomoči, povečati uporabo možnosti poenostavljenega obračunavanja stroškov, izvajati načelo enotne revizije in določiti enotne kontaktne točke za morebitne upravičence; meni, da uporaba pravil za ekstrapolacijo stopnje napake povzroča nesorazmerno upravno breme za organe upravljanja, in poziva Komisijo, naj preuči možnost revizije teh pravil; poziva države članice, naj se izognejo pretirani regulaciji, da bi zagotovile pravno varnost za upravičence;

34.meni, da bi bilo treba še bolj racionalizirati strukturo instrumentov financiranja EU v okviru Kohezijskega sklada, ESRR, ESS+ in Sklada za pravični prehod, po možnosti z razširitvijo na Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja, saj bi moral biti ta vključen v uredbo o skupnih določbah; meni, da bi s tako racionalizacijo nadalje poenostavili načrtovanje in izvajanje politike, povečali njeno prepoznavnost in učinkovitost ter izboljšali dostop upravičencev do financiranja; poudarja, kako pomembno je racionalizirati predpise za posamezni sklad, da bi kar najbolj zmanjšali zamude pri izvajanju in zapletenost načrtovanja; ugotavlja, da bi bilo treba pri vsakršni racionalizaciji skladov ohraniti njihovo tematsko usmeritev in tokove financiranja za posamezna področja politike;

35.priznava, da je bil okvir smotrnosti, uveden v obdobju 2014–2020, namenjen izboljšanju usmerjenosti politike v rezultate; v zvezi s tem poziva k temeljiti posodobitvi modela izvajanja, tako da bi opustili cikel „od dejavnosti do plačila“ in prešli na izvajanje na podlagi smotrnosti, ki temelji na oprijemljivih mejnikih, v povezavi z lokalnimi in regionalnimi reformami za spodbujanje rasti, ki poudarjajo osnove kohezijske politike; poudarja, da pristop na podlagi smotrnosti ne bo deloval, če regionalna in lokalna raven ne bosta sodelovali pri opredelitvi ciljev, na podlagi katerih se bo merila uspešnost politike;

36.poudarja, da s prehodom na izvajanje na podlagi smotrnosti ne bi smeli ogroziti preglednosti, odgovornosti in varstva finančnih interesov Unije; ugotavlja, da bi bilo treba sisteme za revizijo in kontrolo vseeno prilagoditi okviru na podlagi smotrnosti;

37.poziva k širši uporabi digitalnih tehnologij in rešitev v državah članicah za poenostavitev izvajanja, spremljanja in poročanja, s čimer bi prispevali k učinkovitejšemu upravljanju in manjši količini fizične dokumentacije;

38.opozarja, da se javni denar davkoplačevalcev ne sme zlorabljati; poziva Komisijo, države članice in regionalne organe, naj uporabijo in okrepijo obstoječe mehanizme za odkrivanje nepravilnosti, goljufij in korupcije v zvezi s sredstvi kohezijske politike ter za boj proti njim;

39.poziva Komisijo, naj zagotovi, da bodo imele vse države članice učinkovit mehanizem za poročanje o nepravilnostih v skladu z Delegirano uredbo Komisije (EU) 2015/1970 Delegirana uredba Komisije (EU) 2015/1970 z dne 8. julija 2015 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 1303/2013 Evropskega parlamenta in Sveta s posebnimi določbami o poročanju o nepravilnostih v zvezi z Evropskim skladom za regionalni razvoj, Evropskim socialnim skladom, Kohezijskim skladom in Evropskim skladom za pomorstvo in ribištvo (UL L 293, 10.11.2015, str. 1).; priporoča, naj se nepravilnosti v sistemu za upravljanje nepravilnosti razvrstijo kot zaključene šele, ko so manjkajoči zneski izterjani tudi na nacionalni ravni, ne pa takrat, ko so nepravilni zneski vrnjeni Komisiji; priporoča, naj države članice z orodji za podatkovno rudarjenje, kot je ARACHNE, zagotovijo navzkrižno preverjanje podatkov v uradnem poročilu o nepravilnostih in goljufijah v sistemu za upravljanje nepravilnosti s podatki o odobrenih projektih;

40.poziva Komisijo, naj izboljša usklajevanje pristojnosti Evropskega urada za boj proti goljufijam in Evropskega javnega tožilstva pri preiskovanju nepravilnosti in goljufij v zvezi s sredstvi kohezijske politike;

41.poziva, naj se preostale države članice pridružijo Evropskemu javnemu tožilstvu, da bi okrepile boj proti korupciji in zlorabi sredstev EU;

42.odločno podpira izvajanje pogojevanja s pravno državo v vseh državah članicah; zato pričakuje, da bo Komisija vidike pravne države v celoti upoštevala pri odobritvi partnerskih sporazumov in programov kohezijske politike, tako da bodo ti popolnoma v skladu z omogočitvenimi pogoji za učinkovito uporabo in izvajanje Listine o temeljnih pravicah, kot je navedeno v Prilogi III k uredbi o skupnih določbah; pričakuje tudi, da Komisija ne bo odobrila nobenega partnerskega sporazuma ali programa, dokler ne bo s podrobno analizo teh posebnih vidikov dobila zelo zanesljivega zagotovila, da ni tveganja;

43.ponovno poudarja, kako pomembni so zaščitni ukrepi, s katerimi bi preprečili nepravično kaznovanje upravičencev v državah, za katere bi se lahko aktiviral mehanizem pravne države; poziva Komisijo, naj preuči poti za izplačilo sredstev končnim upravičencem;

44.poudarja, da je treba kohezijsko politiko bolje prilagoditi izzivom zelenega, digitalnega in industrijskega prehoda ter s tem povezanim socialnim posledicam, da bi ostala relevantna in dosegla cilje, določene v Pogodbah; meni, da je treba v ta namen uporabiti izkušnje iz obdobja financiranja 2014–2020 in z instrumenti, kot je mehanizem za okrevanje in odpornost, da bi obravnavali socialno-ekonomske izzive, povezane z nedavnimi krizami, ter zagotovili ustrezno podporo prikrajšanim območjem in skupnostim;

45.poziva Komisijo, naj v predpisih o kohezijski politiki za obdobje po letu 2027 še naprej poudarja, kako pomembni so med drugim blaženje podnebnih sprememb in prilagajanje podnebnim spremembam, preprečevanje izgubljanja biotske raznovrstnosti in varstvo okolja, vključno z boljšim gospodarjenjem z vodnimi viri in ravnanjem z odpadki, učinkovita raba virov in energijska učinkovitost, pripravljenost na nesreče ter preprečevanje in obvladovanje tveganja; v zvezi s tem meni, da bi morali biti mehanizmi za vključevanje podnebnih vprašanj in krepitev podnebne odpornosti sestavni del načrtovanja in izvajanja, zlasti pri izbiri projektov; poleg tega opozarja Komisijo, da bi morala biti ustrezna podpora, zlasti lokalnim in regionalnim organom, za obravnavo socialno-ekonomskih izzivov, povezanih z nedavnimi krizami, ter pomoč prikrajšanim območjem in skupnostim pomemben element pri izvajanju skladov;

46.poudarja, kako pomembne so bolj trajnostne rešitve za mobilnost na celotnem ozemlju EU, kot je politika vseevropskega prometnega omrežja (TEN-T); meni, da bi bilo treba pri financiranju EU prednostno obravnavati rešitve za pametno in trajnostno mobilnost;

47.poziva Komisijo in države članice, naj si prizadevajo zagotoviti dostop do širokopasovnega omrežja visokih hitrosti v vseh regijah v EU, da bodo imele vse enake možnosti za digitalni prehod;

48.poudarja, da je treba pri naložbah v trajnostni razvoj poleg javnega sektorja spodbujati sodelovanje zasebnega sektorja; v zvezi s tem poudarja vlogo, ki jo imajo lahko mala in srednja podjetja na področju inovacij; poziva države članice in Komisijo, naj predlagajo ukrepe, s katerimi bi se povečala uporaba inovacij malih in srednjih podjetij, ki so pripravljene za vstop na trg;

49.poziva, naj se zagotovi boljši dostop do financiranja za lokalne in regionalne organe ter čezmejne in manj razvite regije, da bi omogočili naložbe v lokalni in regionalni energetski prehod, med drugim v energijsko učinkovitost, decentralizirano distribucijo energije ter močan poudarek na energiji iz obnovljivih virov in trajnostnem krožnem gospodarstvu;

50.je prepričan, da bi bilo treba glede na strukturne spremembe, povezane z dvojnim zelenim in digitalnim prehodom, ter neenake gospodarske in socialne posledice za regije EU kot vodilno načelo v naslednjem programskem obdobju kohezijske politike upoštevati načelo pravičnega prehoda, pri katerem ne sme biti prezrto nobeno ozemlje in nobena oseba;

51.se zaveda, da je treba posebno pozornost nameniti regijam, ki jih je prizadel industrijski prehod; v tem smislu pozdravlja prizadevanja Komisije, da bi to vprašanje obravnavala s Skladom za pravični prehod, ki je prvi steber mehanizma za pravični prehod; poziva Komisijo, naj upošteva izkušnje, pridobljene pri izvajanju tega sklada, in dodatno pojasni njegove cilje;

52.poziva, naj se nadaljuje financiranje pravičnega prehoda, ki bi ga bilo treba v celoti vključiti v uredbo o skupnih določbah in zanj zagotoviti ustrezna finančna sredstva za programsko obdobje po letu 2027, ter naj se uporabljata načeli deljenega upravljanja in partnerstva; meni, da bi se bilo treba pri tej razširitvi Sklada za pravični prehod osredotočiti na ustrezno stopnjo skupne klasifikacije statističnih teritorialnih enot (NUTS), upoštevati regionalne posebnosti, določiti širše področje uporabe kot pri sedanjem skladu ter razširitev zasnovati tako, da bi omogočala hitro odzivanje na nove izzive v različnih sektorjih in panogah; poziva, naj se v tej novi generaciji financiranja razlikuje med blaženjem podnebnih sprememb in prilagajanjem podnebnim spremembam; poudarja, da bi bilo treba del sredstev nameniti socialno pravičnemu prehodu in zmanjšanju ogljičnega odtisa Unije;

53.poziva, naj se kot namenski politični cilj ohrani obravnava socialnih neenakosti, saj se je regionalna konvergenca upočasnila in so se pojavila nova gonila neenakosti;

54.poudarja ključno vlogo, ki jo imajo kohezijske naložbe v visokokakovostne javne storitve pri povečanju socialne odpornosti in spopadanju z gospodarsko, zdravstveno in socialno krizo;

55.poudarja, da področje uporabe podpore v okviru kohezijske politike zajema povezovanje in vključevanje več kot treh milijonov ljudi, ki jim grozi socialna izključenost, vključno s podporo za 600 000 ljudi iz marginaliziranih skupin, kot so Romi, ki živijo zlasti v manj razvitih regijah EU; obžaluje, da lokalne uprave v nekaterih državah članicah niso pripravljene učinkovito uporabiti sredstev kohezijske politike, da bi tem ljudem zagotovile dostop do kakovostnih storitev, na primer do vode in dostojnih življenjskih pogojev; poziva države članice, naj obravnavajo te najbolj pereče težave, s čimer bodo znatno prispevale k zmanjšanju regionalnih razlik;

56.opozarja, da so regije, ki mejijo na Rusijo in Belorusijo, po prekinitvi sodelovanja zaradi ruske vojaške agresije proti Ukrajini v težkem položaju; poziva Komisijo, naj tesno sodeluje s prizadetimi državami članicami pri iskanju trajnostnih rešitev za obravnavo socialnih in gospodarskih izzivov v teh regijah;

57.poudarja, da ima razvoj podeželja več razsežnosti, ki presegajo samo kmetijstvo; ugotavlja, da le 11,5 % ljudi, ki živijo na podeželskih območjih, dela v kmetijskem, gozdarskem ali ribiškem sektorju;

58.opozarja, da je Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja (EKSRP) povezan z okvirom kohezijske politike in da bi ga bilo treba nadalje povezati z uredbo o skupnih določbah, kar je potrebno za celovit razvoj podeželskih regij; poudarja, da je treba nadalje racionalizirati sklade, vključno z EKSRP, na področju regionalnega razvoja, saj bi s tem lahko zagotovili sinergije in močnejša partnerstva med podeželjem in mesti za naložbe v podeželska območja na drugih področjih poleg kmetijstva; vztraja, da bi bilo treba EKSRP upravljati na regionalni ravni ali z odločilno udeležbo regionalne in lokalne ravni, pri čemer bi se bilo treba bolj kot prej osredotočiti na ukrepe strukturne politike na redko poseljenih območjih;

59.vztraja, da je treba uvesti mehanizem, s katerimi bi preverjali in ocenjevali učinek zakonodajnih pobud EU na podeželska območja;

60.poudarja, da bo imela vsaka prihodnja širitev Unije posledice za raven kohezije v Uniji; poudarja, da bo verjetno vplivala na sedanjo razvrstitev različnih regij, saj se bo povprečni BDP na prebivalca zaradi statističnega učinka znatno znižal;

61.zato poziva Evropsko komisijo, naj pred vložitvijo predloga nove uredbe o kohezijskem okviru za obdobje po letu 2027 opravi podrobno oceno in tako poskrbi, da bo v okviru te politike še naprej mogoče zagotavljati podporo vsem regijam in ustrezno obravnavati morebitne neugodne posledice za regije, ki bi nastale zaradi statističnega učinka na upravičenost do sredstev kohezijske politike; poleg tega poziva Komisijo, naj v oceno vključi oceno dodatnih potreb po čezmejnem sodelovanju, ki bi jih lahko prinesla širitev; poziva k posvetovanju in strukturiranemu sodelovanju med Evropsko komisijo in Evropskim parlamentom o teh vprašanjih pred vložitvijo novega zakonodajnega predloga; poziva, naj bo kohezijska politika pripravljena na širitev najpozneje do leta 2030;

62.poudarja, da je obstoječi proračun kohezijske politike osredotočen na konvergenčne cilje; poudarja, da se v primeru Ukrajine pričakovanih finančnih potreb, povezanih z obnovo, ne more in ne sme pokrivati iz proračuna kohezijske politike; poudarja, da bi bilo treba vse cilje obnove doseči z ločenimi mehanizmi za financiranje, ki niso del večletnega finančnega okvira, z neposrednimi proračunskimi prispevki držav članic, zasebnega sektorja in zunanjih virov;

63.poziva Komisijo, naj razmisli o možnosti, da se javna poraba držav članic ter regionalnih in lokalnih organov na področju kohezijske politike v okviru evropskih strukturnih in investicijskih skladov ne bi štela za nacionalne ali enakovredne strukturne izdatke, kot so opredeljeni v novih pravilih gospodarskega upravljanja, zlasti če ne bi odstopala od izpolnjevanja ciljev Pariškega sporazuma;

64.poudarja, da je treba izboljšati odnos med kohezijsko politiko in gospodarskim upravljanjem EU ter se pri tem izogibati kaznovalnemu pristopu; poudarja, da bi moral biti evropski semester skladen s cilji kohezijske politike iz členov 174 in 175 PDEU ter evropskega stebra socialnih pravic; poziva, naj regije sodelujejo pri izpolnjevanju priporočil za posamezne države in naj se teritorialni pristop okrepi; poziva, naj se ponovno preuči koncept makroekonomske pogojenosti in razišče možnost, da bi ta koncept nadomestili z novimi oblikami pogojenosti, pri katerih bi bolj upoštevali izzive, ki so pred nami;

65.opozarja na načelo neškodovanja koheziji, ki je uvedeno v osmem poročilu o koheziji in pomeni, da noben ukrep ne sme ovirati procesa konvergence ali prispevati k regionalnim razlikam; poudarja, da ga je treba kot horizontalno načelo trdneje vključiti v vse politike EU, da bi z njimi podpirali cilje socialne, ekonomske in teritorialne kohezije iz členov 3 in 174 PDEU; vztraja, da bi bilo treba spodbujanje kohezije dojemati tudi kot način spodbujanja solidarnosti in medsebojne podpore med državami članicami in njihovimi regijami;

66.poziva Komisijo, naj to načelo okrepi in razvije v okviru evropskega semestra, lokalne in regionalne organi pa vključi v vse faze postopkov, povezanih z evropskim semestrom in njegovimi priporočili za posamezne države;

67.je trdno prepričan o pomembnosti horizontalnih načel upravljanja na več ravneh in partnerstva, ki bi morali ostati vodilni načeli kohezijske politike tudi po letu 2027;

68.poziva Komisijo, države članice ter regionalne in lokalne organe, naj strogo in učinkovito uporabljajo načelo upravljanja na več ravneh;

69.poudarja, da je treba v vseh fazah načrtovanja, izvajanja in spremljanja kohezijske politike EU upoštevati načelo partnerstva ter vzpostaviti tesno sodelovanje med regionalnimi in lokalnimi organi, nevladnimi organizacijami in deležniki; poziva, naj bo načelo partnerstva še naprej zavezujoče, in prosi, naj se vključi v evropski semester; poziva Komisijo in Evropsko računsko sodišče, naj temeljito izvajata nadaljnje spremljanje in preglede ter pripravljata korektivna priporočila;

70.pozdravlja odločitev Komisije, da bo podaljšala veljavnost Evropskega kodeksa dobre prakse za partnerstvo v okviru evropskih strukturnih in investicijskih skladov (Delegirana uredba Komisije št. 240/2014); meni, da te smernice znatno prispevajo k boljšemu vključevanju lokalnih in regionalnih organov in drugih deležnikov, vendar bi jih bilo treba revidirati, da bi nadalje izboljšali njihovo učinkovitost in zagotovili bolj poglobljeno vključenost partnerjev v spodbujanje lokalnih ukrepov;

71.opozarja, da se v okviru kohezijske politike za obdobje 2021–2027 enakost spolov in vidik spola upoštevata in spodbujata v vseh fazah postopka priprave, izvajanja, spremljanja in ocenjevanja kohezijskih programov; poleg tega poudarja posebno vlogo žensk, zlasti na oddaljenih in podeželskih območjih, saj so pomembne akterke v civilni družbi in za trajnostno gospodarsko rast; vendar obenem ugotavlja, da se pogosto soočajo s težavami pri dostopu do trga dela, javnih storitev, zdravstvenega varstva, nege in varstva otrok ter enakega plačila;

72.poudarja tudi, da je zlasti pomembno vključevanje vidika mladih v kohezijsko politiko;

73.poziva Komisijo in države članice, naj si še naprej prizadevajo za napredek pri uresničevanju otrokovih pravic, tako da z ESS+ podpirajo učinkovite posege, s katerimi prispevajo k temu cilju;

74.poziva, naj se v vseh državah članicah dodatno okrepita komuniciranje ter prepoznavnost programov in projektov, ki jih financira EU, tako da se opredelijo njihovi cilji, ciljne skupine, komunikacijski kanali, objave v družbenih medijih, načrtovani proračun ter ustrezni kazalniki za spremljanje in ocenjevanje;

75.poziva, naj se naložbe za prilagajanje podnebnim spremembam ter preprečevanje nesreč in pripravljenost nanje zagotovijo z namenskim ciljem politike, tematsko osredotočenostjo ali posebnim omogočitvenim pogojem, da bi zagotovili trajnostne naložbe v lokalno in regionalno infrastrukturo in obvladovanje tveganja na manj razvitih mestnih in podeželskih območjih, vključno z obmejnimi regijami, otoki in najbolj oddaljenimi regijami; meni, da bi bilo treba ciljno usmerjeno financiranje osredotočiti na zmanjševanje tveganja in pripravljenost na najrazličnejše nesreče (nesreče, povezane s podnebjem, geološke nesreče, nesreče, povezane z zdravjem, in nesreče, ki jih povzroči človek); meni, da bi moralo to vključevati velik poudarek na blaženju podnebnih sprememb in prilagajanju podnebnim spremembam, da bi lahko lokalni in regionalni organi bolje obvladovali tveganje ter pripravili odziv na lokalne posledice podnebnih sprememb, od postopnih naravnih procesov do ekstremnih vremenskih dogodkov, vključno z obalno erozijo, dezertifikacijo, dviganjem morske gladine, požari v naravi, poplavami, plazovi, vročinskimi valovi in drugimi naravnimi nesrečami;

76.meni, da bi bilo treba koristi financiranja uravnoteženo zagotoviti tako mestnim kot podeželskim območjem; poziva, naj kohezijska politika vključuje okrepljeno mestno in podeželsko razsežnost z namenskimi naložbami v mestna in podeželska območja ter močnejšimi povezavami med mestnimi in podeželskimi projekti in trajnostnimi naložbami, da bi z njo obravnavali demografske izzive, razvojno past ter razkorak med mesti in podeželjem, ki vplivajo na regije EU;

77.poziva, naj se poveča delež sredstev iz ESRR, dodeljenih na nacionalni ravni za razvoj mestnih območij; poziva države članice, naj tudi majhnim občinam zagotovijo dostop do sredstev ESRR za financiranje projektov trajnostnega in celostnega razvoja mest; poziva tudi, naj se sredstva namenijo podeželskim območjem in regijam, ki so resno in trajno prizadete zaradi neugodnih naravnih ali demografskih razmer; poziva, naj se ta sredstva načrtujejo skupaj z lokalnimi in regionalnimi organi ter v korist lokalnih skupnosti in zadevnih regij;

78.poziva, naj se vzpostavi resnična strukturna politika za podeželska območja z ustreznimi tematskimi cilji v odziv na posebne izzive teh območij, kot so odseljevanje s podeželja, staranje prebivalstva, depopulacija, opuščanje podeželja, propadanje skupnosti na splošno ter nezadostne možnosti za zdravstveno varstvo in izobraževanje;

79.spodbuja sinergije med skupnimi projekti in sporazume o sodelovanju med različnimi ravnmi upravljanja, da bi izkoristili združene zmogljivosti in ekonomijo obsega pri naložbah EU v infrastrukturo, inovacije, blaženje podnebnih sprememb oziroma prilagajanje podnebnim spremembam ter zeleni in digitalni prehod; meni, da bi moral ta proces voditi k večjemu občutku odgovornosti za projekte in konsolidaciji trajnostnih naložb, ne pa v razdrobljenost in pomanjkanje sinergij;

80.opozarja na dodano vrednost teritorialnega sodelovanja na splošno in zlasti čezmejnega sodelovanja; poziva, naj se poveča proračun za programe evropskega teritorialnega sodelovanja, saj zagotavljajo edinstven okvir za medregionalno, čezmejno in nadnacionalno sodelovanje ter prispevajo k reševanju skupnih izzivov, podpirajo partnerstva ter spodbujajo gospodarski razvoj, socialno kohezijo in okoljsko trajnostnost; predlaga, naj se „obmejna milijarda“ nameni neposredno evropskemu združenju za teritorialno sodelovanje, ki naj ta sredstva samostojno upravlja in dodeljuje projektom;

81.meni, da je Teritorialna agenda 2030 pravi in ustrezen instrument, ki zagotavlja kohezijo EU z upravljanjem vsake njene regije in njenih posebnosti; poziva Evropsko komisijo, naj razmisli o spremembi vloge Teritorialne agende 2030, da ne bo le vodnik za teritorialno upravljanje; poziva države članice, naj svoje teritorialne agende oblikujejo v skladu s Teritorialno agendo 2030 kot osnovo za načrtovanje lastnih teritorialnih strategij ob upoštevanju posebnosti vsake od svojih regij in jih uporabljajo kot spodbudo, pa tudi za spodbujanje procesa odločanja in oblikovanje teritorialnih ter mestnih politik;

82.priznava, da imajo orodja celostnega teritorialnega razvoja temeljno vlogo pri kakovostnem izvajanju in črpanju sredstev; poziva, naj se delež sredstev kohezijske politike nameni za razvoj teritorialnih pristopov na podeželskih območjih ali za teritorialne pristope med mesti in podeželjem prek celostnih teritorialnih naložb, lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost, ali drugih mehanizmov za nekmetijski razvoj podeželja, da se dopolnijo ukrepi, podprti s pristopom na podlagi pobude LEADER v okviru skupne kmetijske politike, saj bo tudi to bistven način za obravnavanje geografije nezadovoljstva;

83.meni, da bi lahko s prenehanjem kohezijskih obveznosti za rezerve v okviru kohezijske politike med drugim ublažili prihodnja inflacijska zvišanja in šoke v dobavni verigi; meni, da bi bilo treba to prenehanje uporabljati neprekinjeno na podlagi potreb ter po večletnih in letnih ciklih prenehanja obveznosti;

84.meni, da bi bilo mogoče ravnotežje med nujno lokalno usmerjenostjo in podporo tematskim prednostnim nalogam Unije doseči z večjo prožnostjo ter izbirnim naborom tematskih ciljev in izzivov, ki bi bili regijam in občinam dostopni v skladu z njihovimi razvojnimi ravnmi in potrebami, ob spoštovanju tematske osredotočenosti na nacionalni ravni; poudarja, da se s takim modelom zmanjša zapletenost postopka načrtovanja in upoštevajo regionalne značilnosti; poudarja, da bi morala kohezijska politika še naprej slediti lokalnim potrebam, da bi jih učinkovito obravnavala v okviru zmanjševanja regionalnih razlik v EU;

85.poudarja, da je tematska osredotočenost še vedno temelj prehoda na konkurenčnejšo, pametnejšo, bolj socialno in odpornejšo Unijo ter na gospodarstvo z ničelno stopnjo neto emisij ogljika; vendar poudarja, da bi jo bilo treba prilagoditi dejanskim potrebam regij in mest ter njihovemu praktičnemu delovanju, od načrtovanja in sprememb do izvajanja in zaključka; je prepričan, da bi ključno načelo moralo biti prilagojen naložbeni pristop, usmerjen v posebne potrebe na lokalni ravni;

86.poziva Komisijo, naj pri določanju ravni podpore za posamezno regijo upošteva dodatne značilnosti, kot so območja v regiji s potencialom za rast, intenzivnost njihovih posebnih izzivov, raven njihove izpostavljenosti učinkom sedanjih prehodov, kot so zeleni, digitalni in industrijski prehod, ali raven njihovega socialnega napredka, da bi lahko bolje opredelili pot posamezne regije h konvergenci; poudarja, da se pri BDP kot edinem kazalniku razvoja ti vidiki ne upoštevajo, ter poziva, naj se BDP dopolni z drugimi kazalniki, kot sta indeks socialnega napredka EU in indeks ranljivosti za podnebne spremembe; poudarja, da je treba posebno pozornost nameniti podpori za regije, ki se soočajo z razvojno pastjo, kot je poudarjeno v osmem poročilu o koheziji;

87.poziva, naj se razlike znotraj regij obravnavajo tako, da se bolj upošteva raznolikost ozemelj; poziva Komisijo, naj preuči možnost ocene prvotnih dodelitev in stopenj sofinanciranja na podlagi NUTS 3, da bi sredstva usmerili tja, kjer so najbolj potrebna, ter preprečili nastanek območij revščine in nerazvitosti; poudarja, da bi bilo treba pri tej spremembi upoštevati morebitne negativne učinke na financiranje EU za večja mestna območja, kot so metropolitanska območja;

88.meni, da bi se bilo treba pri dodeljevanju sredstev lokalnim projektom na mestnih in podeželskih območjih osredotočiti na skupne projekte skupnega interesa, hkrati pa spodbujati sodelovanje malih in srednjih podjetij; poziva, naj se manjši regionalni finančni instrumenti združijo z večjimi regionalnimi pobudami za večjo učinkovitost in učinek politike; poziva Komisijo, naj zagotovi smernice in podporo za načrtovanje, zlasti za celostne teritorialne in male projekte, da bi preprečili prenehanje obveznosti in spremembe namena; poudarja, da je pomembno okrepiti pristop od spodaj navzgor k teritorialnemu razvoju, ki je sredstvo za socialne inovacije in krepitev zmogljivosti;

89.poudarja, da je dobro upravljanje na vseh ravneh pomembno za upravljanje kohezijske politike; poudarja, da se lahko s kakovostjo struktur upravljanja določi optimalna kombinacija prednostnih naložb, da bi dosegli potrebno vertikalno in horizontalno usklajevanje na več ravneh za oblikovanje in izvajanje celostnih razvojnih strategij;

90.poziva, naj se poveča zastopanost mestnih in podeželskih organov v odborih za spremljanje, ki bi lahko soocenjevali, kako učinkovito je upravljanje sredstev; ponovno poudarja, da bi morali biti ti predstavniki med drugim skupno odgovorni za načrtovanje in spremembe, s čimer bi spoštovali upravljanje na več ravneh;

91.poziva Komisijo, naj sprejme potrebne ukrepe za odpravo pomanjkljivosti, ugotovljenih pri upravljanju sredstev kohezijske politike s strani organov upravljanja, hkrati pa poenostavi dostop do tehnične pomoči, da bi se izboljšale upravne in upravljavske zmogljivosti pristojnih subjektov;

92.poziva k nadaljnjemu vključevanju pobud Komisije, kot je Konvencija županov EU za podnebne spremembe in energijo, v proces oblikovanja in izvajanja naslednje generacije pravil kohezijske politike; meni, da imajo mreže mest nepogrešljivo vlogo pri zapolnitvi vrzeli med oblikovanjem politike in njenim izvajanjem na lokalni ravni; priznava, da podpora za politiko in izvajanje, ki je namenjena županom in lokalnim organom, omogoča bistveno boljše rezultate pri izvajanju politike;

93.poudarja, da so med državami članicami razlike v pristojnostih lokalnih in regionalnih organov; poziva, naj se okrepi lokalni pristop, da bi upravljanje kohezijske politike približali regionalni in lokalni ravni; poudarja, da so pripravljalno delo, ustrezne upravne zmogljivosti in institucionalna podpora nepogrešljivi, da bi zagotovili učinkovitost politike, zmanjšali število nepravilnosti in goljufij ter preprečili dodatna upravna bremena za organe upravljanja, izvajalce in končne upravičence;

94.je prepričan, da je z večjo fiskalno zmogljivostjo regij in občin mogoče doseči večji občutek odgovornosti na lokalni in regionalni ravni, pa tudi trajnost projektov EU in večji vzvod za sofinanciranje; potrjuje, da bi se na ta način izboljšala zmogljivost regij in občin za izposojanje, povezana s finančnimi instrumenti, ki jih zagotavlja proračun EU; poudarja, da bi morali biti regionalni in lokalni proračuni sposobni izravnati vpliv inflacijskih šokov in morebitnih kriz na projekte, ki jih sofinancira EU;

95.poziva, naj skupina Evropske investicijske banke (EIB) še naprej sodeluje pri naložbah v okviru kohezijske politike, zlasti v manj razvitih regijah, tako da zagotavlja podporo za trajnostna mesta, trajnostno energijo, krožno gospodarstvo, zelena delovna mesta ter lokalne in regionalne inovacijske projekte, med drugim z večjo uporabo finančnih instrumentov in podporo za naložbe zasebnega sektorja; poziva k razširitvi lokalne in regionalne pomoči za projekte in finančnih instrumentov, ki bi dopolnjevali in pritegnili nepovratna sredstva EU; priznava, da financiranje EIB, kot so posojila za strukturne programe, v številnih državah članicah znatno prispeva k obveznostim nacionalnega sofinanciranja v okviru kohezijske politike, s čimer se lajša in pospešuje izvajanje programov;

96.poudarja, da so tehnične, finančne in upravne zmogljivosti bistvene za zagotavljanje, da organi upravljanja ter lokalni in regionalni organi pridobijo tehnično znanje, zlasti o podnebnih spremembah, ki ga lahko uporabijo za prostorsko načrtovanje in upravljanje mest in podeželja; je prepričan, da bo to vodilo k boljši zasnovi in ocenjevanju projektnih predlogov, učinkovitejšemu dodeljevanju sredstev in zadovoljivemu izvajanju proračuna brez bistvenega tveganja za prenehanje obveznosti;

97.poziva, naj bodo obstoječi programi tehnične pomoči in svetovanja usmerjeni posebej v manjše občine, čezmejna, oddaljena in podeželska območja ter najbolj oddaljene in otoške regije, da se bodo lažje soočile z novimi izzivi, kot so zeleni prehod in podnebne spremembe; v zvezi s tem poudarja, kako pomembno je instrumente tehnične pomoči, tudi na področju energijske učinkovitosti, razvijati v sodelovanju med EIB in Komisijo; poziva k ciljno usmerjeni podpori v obliki 100-odstotnega financiranja EU za krepitev tehničnih, finančnih in upravnih zmogljivosti, zasnovo in pripravo projektov, opredelitev in oblikovanje nabora projektov ter zmogljivosti strateškega načrtovanja, vključno z instrumenti za načrtovanje; meni, da bi bilo treba nadalje razviti platformo URBIS kot enotno kontaktno točko za občine;

98.vztraja, da sta potrebna kritičen pregled ad hoc pobud Komisije in natančen pregled novih pobud z vidika kakovosti in količine; zahteva, da se ta proces upravlja skupno in v partnerstvu, z zagotovljeno zastopanostjo lokalne ravni, vključno z mesti in podeželskimi območji, ter regij in organizacij civilne družbe; opozarja, da lahko vse večje število ad hoc pobud Komisije, financiranih s sredstvi kohezijske politike, ki nimajo dodane vrednosti za lokalno in regionalno raven, ogrozi učinkovitost vnaprej načrtovanih splošnih dodelitev za kohezijo; vztraja, da mora vsako novo pobudo Komisije spremljati ustrezno povečanje proračuna;

99.naroči svoji predsednici, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru, Evropskemu odboru regij ter nacionalnim in regionalnim parlamentom držav članic.