SPREJELA NASLEDNJO DIREKTIVO:Poglavje ISplošne določbe

Člen 1Cilj in predmet urejanja1.Cilj te direktive je vzpostaviti jasen, trden in, skladen in prožen okvir za spremljanje in ocenjevanje tal za vsa tla po vsej EU, da bi se ter stalno izboljševatiizboljševalo zdravje tal v Uniji, da bi se z namenom doseganja zdravih tal do leta 2050 dosegla zdrava tla in ohranilo zdravo stanje tal in preprečilo njihovo poslabšanje, da bi lahko tla zagotavljala številne ekosistemske storitve v zadostnem obsegu za izpolnitev okoljskih, družbenih in gospodarskih potreb, preprečevala in ublažila posledice podnebnih sprememb in izgube biotske raznovrstnosti, povečala odpornost na naravne nesreče in za prehransko varnost ter da bi se onesnaženost tal zmanjšala na ravni, ki ne veljajo več za škodljive zdravju ljudi in okolju.Ta direktiva zato vzpostavlja okvir, v katerem morajo države članice sprejeti ukrepe, ki so tehnično izvedljivi in temeljijo na analizi stroškov in koristi, da bi do leta 2050 dosegle zdrava tla. [Sprememba 43]1a. Ta direktiva prispeva k izpolnjevanju mednarodnih obveznosti in ciljev ter obveznosti in ciljev na ravni Unije, vključno s tistimi iz: (a) Kunminško-montrealskega svetovnega okvira za biotsko raznovrstnost;(b) Pariškega sporazuma;(c) Konvencije ZN o boju proti dezertifikaciji (UNCCD);(d) sedmega okoljskega akcijskega programa EU (Sklep št. 1386/2013/EU);(e) osmega okoljskega akcijskega programa EU (Sklep (EU) 2022/591);(f) časovnega okvira za Evropo, gospodarno z viri (COM(2011)0571). [Sprememba 44]2.Ta direktiva določa ukrepe za:(a)spremljanje, ohranjanje, izboljšanje, saniranje in ocenjevanje zdravja tal na podlagi njihovega ekološkega stanja; [Sprememba 45](b)trajnostno upravljanje tal;(c)onesnažena območja.

Člen 2Področje uporabeTa direktiva se uporablja za vsa tla na ozemlju držav članic.

Člen 3Opredelitev pojmovV tej direktivi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:(1)„tla“ pomeni vrhnjo plast zemeljske skorje med kamninami in površino tal, sestavljajo pa jo mineralni delci, organske snovi, voda, zrak in živi organizmi, razen nahajališča surovin; [Spremembi 217 in 266](1a) „ekološko stanje tal“ pomeni ekološko kakovost tal, ocenjeno glede na raznolikost, biološko in funkcionalno aktivnost tal, habitat in prisotnost dejavnikov degradacije ter določeno v skladu z naslednjo klasifikacijo:(a) „zelo dobro ekološko stanje tal“ pomeni tla z visoko biološko in funkcionalno aktivnostjo;(b) „dobro ekološko stanje tal“ pomeni tla, ki so na splošno v dobrem ekološkem stanju, vendar so na njih vidni rahli škodljivi vplivi enega ali več dejavnikov degradacije;(c) „zmerno ekološko stanje tal“ pomeni tla, na katerih so vidni rahli škodljivi vplivi dejavnikov degradacije;(d) „degradirana tla“ pomeni tla, na katerih so vidni jasni škodljivi vplivi enega od dejavnikov degradacije, ter(e) „kritično degradirana tla“ pomeni tla, na katerih so vidni jasni škodljivi vplivi več kot enega od dejavnikov degradacije. [Sprememba 46](1b) „ekološke funkcije tal“ pomeni sklop medsebojno povezanih procesov in interakcij v ekosistemu tal, ki ohranjajo življenje, podpirajo biotsko raznovrstnost tal in so njen rezultat ter ohranjajo splošno zdravje in produktivnost kopenskih okolij, kot so kroženje hranil, razgradnja organskih snovi, oblikovanje strukture tal, filtriranje in prečiščevanje vode, sekvestracija ogljika ter zagotavljanje habitatov in virov za različne organizme; [Sprememba 47](2)„ekosistem“ pomeni dinamičen kompleks rastlinskih in živalskih združb ter združb mikroorganizmov in njihovega neživega okolja, ki so povezani v funkcionalno celoto;(3)„ekosistemske storitve“ pomeni neposredne in posredne prispevke ekosistemov hk blaginji celotne družbe ter gospodarskim, socialnim, kulturnim, okoljskim in drugim koristim, ki jih ljudje pridobijo iz teh ekosistemov; [Sprememba 48](3a) „biotska raznovrstnost tal“ pomeni raznolikost življenja v tleh, od genov do skupnosti in ekoloških kompleksov, katerih del so, tj. od talnih mikrohabitatov do krajin. [Sprememba 49](4)„zdravje tal“ pomeni fizikalno, kemijsko, funkcionalno in biološko stanje tal, ki določa njihovo sposobnost, da delujejo kot ključen življenjski sistem in zagotavljajo ekosistemske storitve, ob upoštevanju rabe zemljišč; [Sprememba 50](5)„trajnostno upravljanje tal“ pomeni prakse upravljanja tal, ki ohranjajo ali krepijokaterih namen je ohranjati ali krepiti ekosistemske storitve, ki jih zagotavljajo tla tal, ne da bi pri tem omejevale funkcije, ki omogočajo te storitve, ali škodovale drugim lastnostim okolja; pri čemer se upoštevajo socialno-ekonomski učinki. [Sprememba 247](6)„prakse upravljanja tal“ pomeni prakse, ki vplivajo na fizikalne, kemijske ali biološke lastnosti tal;(7)„upravljana tla“ pomeni tla, na katerih se izvajajo prakse upravljanja tal;(8)„območje spremljanja stanja tal“ pomeni del ozemlja države članice ali več držav članic, kot ga ta država članica razmejioziroma države članice razmejijo v skladu s to direktivo; [Sprememba 52](9)„ocena zdravja tal“ pomeni oceno zdravja tal na podlagi meritev ali ocene deskriptorjev tal;(10)„onesnaženo območje“ pomeni razmejeno območje ene ali več parcel, na katerih je bila potrjena prisotnost onesnaženosti tal zaradi antropogenih dejavnosti, ki predstavljajo točkovne vireprisotnosti snovi ali materiala v tleh v koncentraciji, ki je lahko škodljiva zdravju ljudi ali okolju; [Sprememba 53](11)„deskriptor tal“ pomeni parameter, ki opisuje fizikalne, kemijske ali biološke značilnosti zdravja tal;(12)„zemljišče“ pomeni površino Zemlje, ki ni prekrita z vodo;(13)„pokrovnost tal“ pomeni fizično in biološko pokritje zemeljske površine;(14)„naravno zemljišče“ pomeni območje, na katerem glavne ekološke funkcije območja in vrstna sestava niso bistveno spremenjene zaradi človekovih dejavnosti;(15)„polnaravno zemljišče“ pomeni območje, na katerem so sestava, uravnoteženost ali funkcije ekoloških združb bistveno spremenjene zaradi človekovih dejavnosti, vendar ohranjajo potencialno visoko vrednost v smislu biotske raznovrstnosti in ekosistemskih storitev, ki jih zagotavlja zemljišče;(16)„umetno zemljišče“ pomeni zemljišče, ki se uporablja kot osnova za gradnjo in infrastrukturo ali kot neposreden vir surovin ali kot arhiv za zgodovinsko dediščino na račun zmogljivosti tal za zagotavljanje drugih ekosistemskih storitev;(17)„izkoriščanje zemljišč“ pomeni spreminjanje naravnih in polnaravnih zemljišč v umetna zemljišča;(17a) „pozidava tal“ pomeni prekritje zemljišča z neprepustnim materialom, zlasti pri uporabi zemljišča kot podlage za stavbe in infrastrukturo; [Sprememba 54](17b) „odstranjevanja pozidave tal“ pomeni ponovno pretvorbo zemljišč, ki ne opravljajo več svojih naravnih funkcij tal, kot so infiltracija, pronicanje in hidrološka funkcija, v funkcionalna tla; [Sprememba 55](18)„prenosna funkcija“ pomeni matematično pravilo, ki omogoča pretvorbo vrednosti meritve, izvedene z metodologijo, ki ni referenčna metodologija, v vrednost, ki bi bila pridobljena z merjenjem tal z uporabo referenčne metodologije;(19)„zadevna javnost“ pomeni javnost, na katero vpliva ali bi lahko vplivala degradacija tal ali ki ima interes pri postopkih odločanja v zvezi z izvajanjem obveznosti iz te direktive, vključno z državljani, lastniki, upravljavci in uporabniki zemljišč ter nevladnimi organizacijami, ki spodbujajo varovanje zdravja ljudi ali živali ali okolja in izpolnjujejo vse zahteve nacionalnega prava; [Sprememba 56](19a) „javnost“ pomeni eno ali več fizičnih ali pravnih oseb in v skladu z nacionalnim pravom ali prakso združenja, organizacije ali skupine, ki jih sestavljajo take osebe; [Sprememba 57](20)„onesnaženost tal“ pomeni prisotnost kemikalije ali snovisnovi ali materiala v tleh v koncentraciji, ki jeima lahko škodljiva zdravjuneposredne ali posredne škodljive učinke na zdravje ljudi ali okoljuživali ali okolje; [Sprememba 58](21)„onesnaževalo“ pomeni snov, ki lahko povzroči onesnaženost tal;(22)„regeneracija“ pomeni namerno dejavnost, katere cilj je spremeniti stanje tal iz degradiranega v zdravo;(23)„tveganje“ pomeni možnost škodljivih učinkov na zdravje ljudi ali živali ali okolje zaradi izpostavljenosti onesnaženosti tal; [Sprememba 59](24)„preiskava tal“ pomeni postopek za oceno prisotnosti in koncentracije onesnaževal v tleh, ki se običajno izvede v različnih fazah;(25)„geolocirani podatki“ pomeni informacije, navedene in shranjene na način, ki omogoča njihovo kartiranje in lokalizacijo s posebno natančnostjo in točnostjo;(26)„remediacija tal“ pomeni regeneracijo, s katero se koncentracije onesnaževal v tleh zmanjšajo, izolirajo ali imobilizirajo koncentracije onesnaževal v tlehpod prag toksičnosti, pri katerem je mogoče izključiti pomembne nevarnosti za organizme, ki so v stiku s temi tlemi, da bi se izboljšalo ekološko stanje tal. [Sprememba 60]

Člen 4Območja spremljanja stanja tal1.Države članice določijov posvetovanju z lokalnimi, regionalnimi in medregionalnimi organi vzpostavijo območja spremljanja stanja tal, ki po potrebi temeljijo na obstoječih upravnih enotah na njihovem na svojem celotnem ozemlju in na čezmejnih ozemljih skupaj s sosednjimi državami članicami. [Sprememba 61]Število območij spremljanja stanja tal za vsako državo članico ustreza najmanj številu teritorialnih enot NUTS 1 iz Uredbe (ES) št. 1059/2003. [Sprememba 221/rev1]2.Pri določanju geografskega obsega območij spremljanja stanja tal lahko države članice upoštevajo obstoječeobstoječo rabo zemljišč, strukture upravljanja in upravne enote, prizadevajo pa si za homogenostpri tem pa prednost dajejo homogenosti znotraj vsakega območja spremljanja stanja tal glede naslednjih parametrov: [Sprememba 63](a)vrste tal, kot je opredeljena v svetovni referenčni zbirki talnih virov (World Reference Base for Soil Resources)https://www.fao.org/soils-portal/data-hub/soil-classification/world-reference-base/en/;(b)podnebnih razmer;(c)okoljske cone, kot je opisana v poročilu inštituta Alterra 2281Metzger, M. J., Shkaruba, A. D., Jongman, R. H. G., in Bunce, R. G. H., Descriptions of the European Environmental Zones and Strata (Opisi evropskih okoljskih con in plasti), Alterra Report 2281, ISSN 1566-7197.;(d)rabe zemljišč ali pokrovnosti tal, kot se uporabljata v programu statističnega raziskovanja rabe in pokrovnosti tal (LUCAS);(da) vodnih območij na podlagi Direktive 2000/60/ES in vodnih teles, ki se uporabljajo za odvzem vode, namenjene za potrošnjo ljudi, kot so opredeljena v Direktivi (EU) 2020/2184; [Sprememba 64](db) obstoj oddaljenih arhipelaških regij z razpršenimi otoki, pri čemer je vsak otok svoje območje spremljanja stanja tal; [Sprememba 224/rev1](dc) uporaba programa Copernicus pri razmejitvi območij spremljanja stanja tal. [Sprememba 226/rev1]2a. Države članice po potrebi zagotovijo, da območja spremljanja stanja tal v sosednjih državah članicah, kjer obstajajo čezmejni učinki na tla, primerljiva čezmejna raba zemljišč ali podobne vrednosti za parametre iz odstavka 2, točke (a) do (d), med seboj sodelujejo pri izmenjavi najboljših praks. Države članice zagotovijo tudi, da območja spremljanja stanja tal uporabljajo usklajen čezmejni pristop. [Sprememba 65]2b. Komisija podpira države članice pri zagotavljanju, da njihova območja spremljanja stanja tal sodelujejo čezmejno, in olajšuje usklajevanje sistemov spremljanja, prenosnih funkcij, načrtovanja spremljanja in klasifikacije ekološkega stanja na ravni deskriptorjev tal iz Priloge I. [Sprememba 66]

Člen 5Pristojni organiDržave članice imenujejo pristojne organe, ki so na ustrezni ravni odgovorni za izvajanje nalog, določenih v tej direktivi, ob upoštevanju obstoječih upravnih enot in odgovornosti, zlasti kadar so območja spremljanja stanja tal čezmejna. [Sprememba 68]Države članice imenujejo po en pristojni organ za vsako območje spremljanja stanja tal, določeno v skladu s členom 4. Države članice lahko imenujejo en pristojni organ za več območij spremljanja stanja tal. [Sprememba 69]Države članice Komisiji sporočijo seznam pristojnih organov iz odstavkov 1 in 2 tega člena v skladu s členom 18(3), točka (b). Komisija na svojem spletišču objavi in posodablja seznam pristojnih organov. [Sprememba 70]

Poglavje IISpremljanje in ocenjevanje zdravja tal

Člen 6Okvir za spremljanje zdravja tal in izkoriščanja zemljišč1.Države članice vzpostavijo okvir za spremljanje na podlagi območij spremljanja stanja tal, določenih v skladu s členom 4(1), da zagotovijo redno in natančno spremljanje zdravja tal v skladu s tem členom ter prilogama I in II, pri čemer se s tem spremljanjem dopolnjuje pristop glede ocene, vzpostavljen z Direktivo 2000/60/ES. [Sprememba 71]2.Države članice spremljajo zdravje tal in izkoriščanje zemljišč na vsakem območju spremljanja stanja tal. Države članice izkoristijo strokovno znanje nacionalnih raziskovalnih inštitutov, obstoječe nacionalne sisteme za spremljanje in razpoložljive podatke. Dejavnosti spremljanja, ki jih izvajajo države članice, ne pomenijo finančnega bremena za upravljavce zemljišč. [Sprememba 72]3.Okvir za spremljanje temelji na:(a)deskriptorjih tal in merilih za zdravje tal iz člena 7;(b)vzorčevalnih mestih za vzorčenje tal in globini vzorčenja, ki se določijo v skladu s členom 8(2); [Sprememba 73](c)morebitnem merjenju tal, če ga Komisija izvaja v skladu z odstavkom 4 tega člena;(d)morebitnih znanstveno zanesljivih podatkih in proizvodih, pridobljenih z daljinskim zaznavanjem, iz odstavka 5 tega člena; [Sprememba 74](e)kazalnikih izkoriščanja zemljišč in pozidave tal iz člena 7(1).4. Komisija s soglasjem zadevnih držav članic izvaja redne meritve tal na vzorcih tal, odvzetih na kraju samem, na podlagi ustreznih deskriptorjev in metodologij iz členov 7 in 8, da bi podprla spremljanje zdravja tal, ki ga izvajajo države članice. Kadar država članica da soglasje v skladu s tem odstavkom, zagotovi, da lahko Komisija izvaja tako vzorčenje tal na kraju samem. [Sprememba 227/rev1]4a. Komisija zagotovi, da se prve meritve tal iz odstavka 4 izvedejo do ... (Urad za publikacije: vstaviti datum = tri leta od datuma začetka veljavnosti Direktive).Komisija prispeva k spremljanju, ki ga izvajajo države članice, tako da zagotovi vzorčenje in analizo vsaj 20 % velikosti nacionalnih vzorcev.Komisija na prošnjo države članice zagotovi dodatno pomoč pri do 50 % vzorčenja v prvem nacionalnem krogu spremljanja. [Sprememba 76]5.Komisija in Evropska agencija za okolje (EEA) izkoriščata obstoječe podatke iz vesolja in produkte, zagotovljene v okviru komponente programa Copernicus vesoljskega programa EU, vzpostavljenega z Uredbo (EU) 2021/696, za raziskovanje in razvoj rešitev za daljinsko zaznavanje tal ter podporo državam članicam pri spremljanju ustreznih deskriptorjev tal.6.Komisija in agencija EEA na podlagi obstoječih podatkov in v dveh letih od začetka veljavnosti te direktive vzpostavita digitalni portal s podatki o zdravju tal, ki zagotavlja dostop vsaj do razpoložljivih podatkov o zdravju tal v georeferencirani prostorski obliki v skladu z Uredbo (ES) št. 223/2009 Evropskega parlamenta in SvetaUredba (ES) št. 223/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2009 o evropski statistiki ter razveljavitvi Uredbe (ES, Euratom) št. 1101/2008 Evropskega parlamenta in Sveta o prenosu zaupnih podatkov na Statistični urad Evropskih skupnosti, Uredbe Sveta (ES) št. 322/97 o statističnih podatkih Skupnosti in Sklepa Sveta 89/382/EGS, Euratom, o ustanovitvi Odbora za statistične programe Evropskih skupnosti (UL L 087, 31.3.2009, str. 164)., ki izhajajo iz: [Sprememba 77](a)meritev tal iz člena 8(2);(b)meritev tal iz odstavka 4 tega člena;(c)ustreznih podatkov in rešitev za daljinsko zaznavanje tal iz odstavka 5 tega člena.6a. Okvir za spremljanje tal iz odstavkov 3 do 6 temelji na obstoječih okvirih za spremljanje na ravni Unije in nacionalni ravni, vključno s podatki iz opazovalnice modula LUCAS Soil. [Sprememba 78]7.Digitalni portal s podatki o zdravju tal iz odstavka 6 lahko poleg podatkov iz navedenega odstavka zagotavlja tudi dostop do drugih podatkov, povezanih z zdravjem tal, če so bili ti podatki izmenjani ali zbrani v skladu z oblikami ali metodami, ki jih je določila Komisija na podlagi odstavka 8.7a. Digitalni portal s podatki o zdravju tal vključuje nabor orodij za trajnostno upravljanje tal iz člena 10a. [Sprememba 79]8.Komisija sprejme izvedbene akte, s katerimi določi oblike ali metode za izmenjavo ali zbiranje podatkov iz odstavka 7 ali za vključitev teh podatkov v digitalni portal s podatki o zdravju tal, s čimer se zagotovi skladnost s pravom Unije o varstvu osebnih podatkov. Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 21. [Sprememba 80]8a. Komisija državam članicam ponuja potrebno gradnjo zmogljivosti, pomoč in svetovalne storitve ter podpira njihove pobude za spremljanje, večstransko usklajevanje predpisov, metod in arhivov ter tako z izmenjavo skupnega strokovnega znanja odpravlja obstoječe vrzeli v podatkih in ozka grla v delovnem procesu. V ta namen Komisija izhaja iz obstoječih mehanizmov, vključno s pobudo Soil BON. [Sprememba 81]

Člen 6aUčinkovita uporaba in hramba vzorcev tal1. Komisija skupaj z državami članicami in Evropsko opazovalnico za tla uvede ukrepe, s katerimi poskrbi, da fizični arhivi tal, ekstrakti DNK in digitalni arhiv surovih podatkov na ravni Unije in nacionalni ravni ostajajo na voljo za nadaljnje raziskave in inovacije. Komisija in države članice poskrbijo, da se vzorci hranijo na način, ki je primeren za njihovo dolgoročno trajnostno uporabo.2. Komisija do … [Urad za publikacije: vstaviti datum = 12 mesecev od datuma začetka veljavnosti te direktive] izda smernice z referenčnimi protokoli za uporabo vzorcev tal na stroškovno najučinkovitejši način. [Sprememba 82]

Člen 7Deskriptorji tal, merila za zdravoekološko stanje tal ter kazalniki izkoriščanja zemljišč in pozidave tal [Sprememba 83]1.Države članice lahko pri spremljanju in ocenjevanju zdravja tal uporabljajo deskriptorje tal in merila za zdravje tal iz Priloge, ki na nacionalni ravni najbolje ponazarjajo značilnosti tal za vsako vrsto tal in ki so navedeni v Prilogi I. [Sprememba 228]Države članice pri spremljanju izkoriščanja zemljišč uporabljajo kazalnike izkoriščanja zemljišč in pozidave tal iz Priloge I.2.Države članice lahko prilagodijoizberejo ustrezno stopnjo za načrtovanje spremljanja tal, za katero izpolnjujejo pogoje iz Priloge I, in poskrbijo, da vključijo vsaj deskriptorje tal in merila za zdravje tal iz Priloge I, del A, v skladu s specifikacijami iz drugega in tretjega stolpca v Prilogi I, del A. [Sprememba 85]3.Države članice določijo organska onesnaževala za deskriptor tal, povezan z onesnaženostjo tal, iz Priloge I, del BA. [Sprememba 86]4. Države članice določijo merila za zdravje tal za deskriptorje tal iz Priloge I, del B, v skladu z določbami iz tretjega stolpca v Prilogi I, del B. [Sprememba 87]5.Države članice lahko za namene spremljanja določijo dodatne deskriptorje tal in kazalnike izkoriščanja zemljišč, med drugim vključno z izbirnimi deskriptorji in kazalniki iz Priloge I, dela C in D („dodatni deskriptorji tal“ in „dodatni kazalniki izkoriščanja zemljišč“)del D. [Sprememba 88]6.Države članice obvestijo Komisijo, kadar se v skladu z odstavki 2 do 5 tega člena in členom 9 določijo ali prilagodijo deskriptorji tal, kazalniki izkoriščanja zemljišč in merila za zdravje tal. [Sprememba 89]

Člen 8Meritve in metodologije1.Države članice določijo vzorčevalna mesta z uporabo metodologije iz Priloge II, del AI v skladu z izbrano stopnjo za načrtovanje spremljanja stanja tal, pri tem pa upoštevajo ocene tveganja, ki temeljijo na obstoječih sistemih spremljanja. [Sprememba 90]2.Države članice izvajajo meritve tal z odvzemom vzorcev tal na vzorčevalnih mestih iz odstavka 1 ter zbirajo, obdelujejo in analizirajo podatke, da določijo:(a)vrednosti deskriptorjev tal v skladu z izbrano stopnjo za načrtovanje spremljanja tal iz Priloge I; [Sprememba 91](b)če je ustrezno, vrednosti dodatnih deskriptorjev tal;(c)vrednosti kazalnikov izkoriščanja zemljišč in pozidave tal iz Priloge I, del D.3.Države članice uporabljajo:(a)metodologije za določitev ali ocenjevanje vrednosti deskriptorjev tal iz Priloge II, del B; [Sprememba 92](b)minimalna metodološka merila za določitev vrednosti kazalnikov izkoriščanja zemljišč in pozidave tal iz Priloge II, del C;(c)vse zahteve, ki jih določi Komisija v skladu z odstavkom 6.Države članice lahko namesto metodologij iz prvega pododstavka, točki (a) in (b), uporabljajo druge metodologije, če so na voljo potrjene prenosne funkcije ali če jih je mogoče oceniti s primerjavo podatkov, pridobljenih na nacionalni ravni, s spremljanjem na kraju samem, ki ga usklajuje Komisija, kot je določeno v četrtem stolpcu v Prilogi II, del B. [Sprememba 93]4.Države članice zagotovijo, da se prve meritve tal izvedejo najpozneje do ... (Urad za publikacije: vstaviti datum = štiritri leta po datumu začetka veljavnosti Direktive). [Sprememba 94]5.Države članice zagotovijo, da se nove meritve tal izvajajo vsaj vsakih pet letšest let ali prej, kadar obstaja sum, da se je stanje tal spremenilo. Omogočijo tudi, da se olajša spremljanje tal na kraju samem, ki ga usklajuje Komisija.Države članice zagotovijo, da se vrednost kazalnikov izkoriščanja zemljišč in pozidave tal posodobi vsaj vsako letovsaki dve leti. [Sprememba 95]6.Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 20 za spremembo Priloge II, da se v njej navedene referenčne metodologije prilagodijo znanstvenemu in tehničnemu napredku, zlasti če se lahko vrednosti deskriptorjev tal določijo z daljinskim zaznavanjem iz člena 6(5). [Sprememba 96]

Člen 9Ocena zdravja tal1.Države članice ocenijo zdravje tal na vseh svojih območjih spremljanja stanja tal na podlagi podatkov, zbranih v okviru spremljanja iz členov 6, 7 in 8 za vsakega od deskriptorjev tal iz Priloge I v skladu z izbrano stopnjo za načrtovanje spremljanja stanja tal, pri tem pa upoštevajo pretekle in naravne razmere tal, dela A in B. [Sprememba 97]Države članice pri oceni ekološkega stanja tal upoštevajo tudi podatke, zbrane v okviru preiskav tal iz člena 14. [Sprememba 98]Države članice zagotovijo, da se ocene zdravjaekološkega stanja tal izvedejo vsaj vsakih petšest let in da se prva ocena zdravja tal izvede do ... (Urad za publikacije: vstaviti datum = pet let po datumu začetka veljavnosti Direktive), priložijo pa se ji poročila o relativnem izboljšanju, trendih, napredku ali nazadovanju. [Sprememba 99]2.Tla se v skladu s to direktivo štejejo za zdrava, če sta izpolnjena naslednja kumulativna pogoja:je njihovo ekološko stanje razvrščeno kot dobro ali zelo dobro.(a) vrednosti za vse deskriptorje tal iz Priloge I, del A, izpolnjujejo merila iz navedene priloge, ki so po potrebi prilagojena v skladu s členom 7;(b) vrednosti za vse deskriptorje tal iz Priloge I, del B, izpolnjujejo merila, določena v skladu s členom 7 („zdrava tla“). [Sprememba 100]Z odstopanjem od prvega pododstavka se pri oceni tal na zemljišču, navedenem v četrtem stolpcu v Prilogi I, ne upoštevajo vrednosti, določene v tretjem stolpcu za navedeno zemljišče. [Sprememba 101]Tla so nezdrava, če vsaj eno od meril iz pododstavka 1 ni izpolnjeno („nezdrava tla“). [Sprememba 102]3.Države članice analizirajo vrednosti za deskriptorje tal iz Priloge I, del C,deli A, B in C, v skladu z izbrano stopnjo za načrtovanje spremljanja tal in ocenijo, ali je prišlo do kritične izgube biotske raznovrstnosti tal in ekosistemskih storitev, pri čemer upoštevajo ustrezne podatke in razpoložljiva znanstvena dognanja. [Sprememba 103]Države članice analizirajo vrednosti kazalnikov izkoriščanja zemljišč in pozidave tal iz Priloge I, del D, in ocenijo njihov vpliv na izgubo ekosistemskih storitev ter na splošne in posamične cilje, določene v Uredbi (EU) 2018/841.4.Pristojni organ na podlagi ocene zdravja tal, izvedene v skladu s tem členom, po potrebi ob usklajevanju z lokalnimi, regionalnimi in nacionalnimi organi na vsakem območju spremljanja stanja tal opredeli območja tal, ki niso v zelo dobrem ali dobrem ekološkem stanju, ki predstavljajo nezdrava tla, in obvesti javnost v skladu s členom 19. [Sprememba 104]4a. Komisija do 31. decembra 2026 sprejme delegirane akte v skladu s členom 20 za dopolnitev te uredbe z določitvijo metodologije za določanje mejnih vrednosti deskriptorjev tal v Prilogi I za vsako ekološko stanje tal. Metodologija upošteva najnovejše znanstvene dokaze ter različne podnebne razmere in vrsto tal. [Sprememba 105]4b. Države članice do 30. junija 2028 Komisiji predložijo osnutke mejnih vrednosti za deskriptorje tal iz Priloge I, pri čemer upoštevajo podnebne razmere, vrsto tal in vrsto zemljišča, skupaj z znanstveno utemeljitvijo in dokazi, na katerih so utemeljile svoje odločitve. [Sprememba 106]4c. Komisija v šestih mesecih po predložitvi osnutkov mejnih vrednosti iz odstavka 4b poda pripombe na te osnutke, oceni znanstveno utemeljitev in zagotovi enake konkurenčne pogoje na notranjem trgu. Države članice Komisiji na njeno zahtevo posredujejo vse potrebne dodatne informacije in po potrebi popravijo predlagane mejne vrednosti. [Sprememba 107]4d. Če so bile vse pripombe Komisije v skladu z odstavkom 4c ustrezno upoštevane, Komisija z izvedbenimi akti najpozneje do 31. decembra 2029 odobri mejne vrednosti. [Sprememba 108]4e. Države članice lahko pri uporabi druge stopnje za zasnovo spremljanja tal izkoristijo odstopanje do 20 % v primerjavi z mejnimi vrednostmi, določenimi v skladu z odstavkom 4d. [Sprememba 110]5. Države članice vzpostavijo mehanizem za prostovoljno pridobitev zdravstvenih spričeval za tla za lastnike in upravljavce zemljišč v skladu s pogoji iz odstavka 2 tega člena. [Sprememba 111]Komisija lahko sprejme izvedbene akte za uskladitev oblike zdravstvenih spričeval za tla. Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 21. [Sprememba 112]6.Države članice zadevnim lastnikom in upravljavcem zemljišč na njihovo zahtevo sporočijo podatke o zdravju tal in oceno zdravja tal iz členov 6 do 9 ter jih dajo na voljo brezplačno, zlasti v podporo pripravi svetovanja iz člena 10(2)10(3). Države članice zagotovijo, da imajo raziskovalne ustanove enostaven in stalen brezplačen dostop do vzorcev, ekstraktov DNK in surovih podatkov. [Sprememba 113]

Poglavje IIITrajnostno upravljanje tal

Člen 10Trajnostno upravljanje tal1. Od (Urad za publikacije: vstaviti datum = štiri leta po datumu začetka veljavnosti Direktive) države članice ob upoštevanju vrste, rabe in stanja tal sprejmejo vsaj naslednja ukrepa:(a) opredelitev praks trajnostnega upravljanja tal ob upoštevanju načel trajnostnega upravljanja tal iz Priloge III, ki jih je treba postopno uvesti na vseh upravljanih tleh, in opredelitev praks regeneracije, ki jih je treba postopno uvesti na nezdravih tleh v državah članicah, na podlagi rezultatov ocen tal, izvedenih v skladu s členom 9;(b) opredelitev praks upravljanja tal in drugih praks, ki negativno vplivajo na zdravje tal in ki se jih morajo upravljavci tal izogibati.Države članice pri opredelitvi praks in ukrepov iz tega odstavka upoštevajo programe, načrte, cilje in ukrepe iz Priloge IV ter najnovejša znanstvena dognanja, vključno z rezultati misije „Evropski dogovor o tleh“ v okviru programa Obzorje Evropa.Države članice opredelijo sinergije s programi, načrti in ukrepi iz Priloge IV. Podatki, pridobljeni s spremljanjem zdravja tal, rezultati ocen zdravja tal, analiza iz člena 9 in ukrepi za trajnostno upravljanje tal so podlaga za razvoj programov, načrtov in ukrepov iz Priloge IV.Države članice zagotovijo, da je postopek priprave praks iz prvega pododstavka odprt, vključujoč in učinkovit ter da je zadevna javnost, zlasti lastniki in upravljavci zemljišč, vključena in ima možnost zgodaj in učinkovito sodelovati pri tem postopku priprave. [Sprememba 248]2.Države članice na vseh svojih območjih spremljanja stanja tal upravljavcem tal, lastnikom zemljišč, upravljavcem zemljišč in ustreznim organom zagotovijo enostaven in enak dostop do nepristranskega in neodvisnega svetovanja o trajnostnem upravljanju tal, dejavnosti usposabljanja in gradnje zmogljivosti. [Spremembi 120 in 249]Države članice sprejmejo tudi naslednje ukrepe:(a)spodbujanje ozaveščenosti o številnih srednje- in dolgoročnih koristih trajnostnega upravljanja tal in potrebi po trajnostnem upravljanju tal;(b)spodbujanje raziskav, inovacij, občanske znanosti in spodbujanje in izvajanja celostnihtrajnostnih konceptov upravljanja tal; [Spremembi 121 in 250](c)dajanje na voljo redno posodobljenega pregleda razpoložljivih instrumentov financiranja in dejavnosti v podporo izvajanju trajnostnega upravljanja tal ter drugih dejavnosti v podporo izvajanju te direktive, vključno z raziskavami in občansko znanostjo. [Sprememba 122]3. Države članice redno ocenjujejo učinkovitost ukrepov, sprejetih v skladu s tem členom, ter jih po potrebi pregledajo in revidirajo, pri čemer upoštevajo spremljanje in oceno zdravja tal iz členov 6 do 9. [Sprememba 251]4. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 20 za spremembo Priloge III, da se načela trajnostnega upravljanja tal prilagodijo znanstvenemu in tehničnemu napredku. [Spremembi 123 in 252]4a. Komisija na zahtevo pomaga državam članicam in jim zagotavlja smernice v zvezi s pripravo posebnih ukrepov, povezanih z načeli trajnostnega upravljanja tal iz Priloge III. [Sprememba 124]

Člen 10aNabor orodij za trajnostno upravljanje tal1. Komisija v podporo izvajanju te direktive vzpostavi nabor orodij za trajnostno upravljanje tal, v katerem so upravljavcem tal na voljo praktične informacije o uporabi praks trajnostnega upravljanja tal, vključno z informacijami, ki jih zagotovijo države članice.2. Nabor orodij vsebuje:(a) priporočila in primere dobre prakse pristojnih organov držav članic, ki spremljajo vpliv praks upravljanja tal, ter informacije o vplivu teh praks na različne ekosistemske storitve in nevarnosti za tla;(b) specifične informacije, povezane s kombinacijami vrste tal, rabe zemljišč in podnebnih razmer;(c) novo znanje, pridobljeno z raziskavami in inovacijami, vključno z misijo programa Obzorje Evropa „Evropski dogovor o tleh“;(d) druge ustrezne informacije, ki jih zbere Komisija ali jih Komisiji predložijo države članice.3. Nabor orodij je brezplačno na voljo javnosti in je vključen v digitalni portal s podatki o zdravju tal, vzpostavljen v skladu s členom 6(6).Komisija aktivno posodablja vsebino nabora orodij in sprejme vse ustrezne ukrepe za njegovo promocijo pri upravljavcih zemljišč. [Sprememba 125]

Člen 11Načela blažitveBlažitev izkoriščanja zemljišč [Sprememba 126]Države članice zagotovijo, da se V primeru izkoriščanja zemljišč države članice upoštevajo naslednja načelanaslednje ukrepe, pri čemer upoštevajo lokalne posebnosti in socialno-ekonomske učinke: [Sprememba 127](a)izgubo zmogljivosti tal za zagotavljanje več ekosistemskih in drugih storitev, vključno s kmetijstvom, proizvodnjo hrane in trajnostnim gospodarjenjem z gozdovi, je treba preprečiti ali jo čim bolj zmanjšati, kolikor je to tehnično, socialno in ekonomsko mogoče, in sicer z: [Spremembi 128 in 254](i)čim večjim zmanjšanjem območja, na katerega vpliva izkoriščanje zemljišč, kolikor je to mogoče, in; [Sprememba 129](ii)izbiro območijdajanjem prednosti območjem, na katerih bi bila izguba ekosistemskih storitev čim manjša, in; [Sprememba 130](iii)izkoriščanjem zemljišč na način, ki čim bolj zmanjša negativni vpliv na tlaje skladen s trajnostnim razvojem, vključno z ohranjanjem rodovitnosti tal, biotske raznovrstnosti, prepustnosti, filtracije in zadrževanja vode, kolikor je to mogoče; [Sprememba 131](b)če je mogoče, čim bolj je treba nadomestiti izgubo zmogljivosti tal za zagotavljanje več ekosistemskih storitev; taka nadomestitev se lahko po potrebi izvede združeno ali čezmejno med državami članicami, če ima zadevno območje spremljanja stanja tal enake značilnosti kot sosednje območje spremljanja stanja tal v sosednji državi članici ali čezmejno območje spremljanja stanja tal. [Sprememba 132](ba) sprejetje ukrepov za zagotovitev pravičnega nadomestila lastnikom zemljišč v primeru izkoriščanja zemljišč; [Sprememba 133](bb) vzpostavitev ukrepov za preprečevanje ali omejevanje izkoriščanja zemljišč, vključno s kartiranjem opuščenih, degradiranih in industrijskih območij, ter spodbudami za obnovo in ponovno uporabo opuščenih območij s pozidanimi tlemi. [Sprememba 134]

Poglavje IVOnesnažena območja

Člen 12Pristop, ki temelji na tveganju1.Države članice obvladujejo in zmanjšajo tveganja za zdravje ljudi in živali ter okolje, ki jih predstavljajo potencialno onesnažena območja in onesnažena območja, ter jih ohranjajo na sprejemljivi ravni glede na predvideno rabo tal, pri čemer upoštevajo okoljske, družbene in gospodarske vplive onesnaženosti tal in ukrepov za zmanjšanje tveganja, sprejetih na podlagi člena 15(4). [Sprememba 135]2.Do ... (Urad za publikacije: vstaviti datum = štiri leta po datumu začetka veljavnosti Direktive) države članice uvedejo pristop, ki temelji na tveganju, za:(a)opredelitev potencialno onesnaženih območij v skladu s členom 13;(b)preiskovanje potencialno onesnaženih območij v skladu s členom 14;(c)upravljanje onesnaženih območij v skladu s členom 15.3.Zahteva iz odstavka 2 ne posega v strožje zahteve, ki izhajajo iz zakonodaje Unije ali nacionalne zakonodaje.4.Zadevni Javnosti se zagotovijo zgodnje in učinkovite priložnosti: [Sprememba 136](a)za sodelovanje pri uvedbi in konkretni uporabi pristopa, ki temelji na tveganju, kot je opredeljen v tem členu, pri opredelitvi potencialno onesnaženih območij v skladu s členom 13, pri preiskovanju potencialno onesnaženih območij v skladu s členom 14 ter pri oceni in upravljanju onesnaženih območij v skladu s členom 15, ko so vse možnosti še na voljo; [Sprememba 137](b)za predložitev v vsakem trenutku informacij in dokazov, pomembnih za opredelitev potencialno onesnaženih območij v skladu s členom 13, preiskovanje potencialno onesnaženih območij v skladu s členom 14 in upravljanje onesnaženih območij v skladu s členom 15dejavnosti iz točke (a), kot so podatki o humanem biomonitoringu ali spremljanju okolja; [Sprememba 138](c)da zahteva popravek informacij v registru onesnaženih in potencialno onesnaženih območij v skladu s členom 16.4a. Države članice za namene odstavka 4 zagotovijo, da je javnost pravočasno, ustrezno in učinkovito obveščena o vseh ustreznih informacijah, tudi prek javnih obvestil in elektronskih medijev. [Sprememba 139]4b. Države članice pri izvajanju določb tega poglavja in v zvezi z deskriptorji tal za onesnaženost tal iz Priloge I ustrezno upoštevajo informacije, predložene v skladu z odstavkom 4. [Sprememba 140]4c. Kadar dokazi kažejo na obsežno razpršeno onesnaževanje tal ali izpostavljenost zadevni snovi ali zmesi prek tal, pristojni organ sproži postopek za obvladovanje tveganja. Kadar dokazi kažejo, da ni dovolj informacij o tveganju za zdravje ljudi, živali ali okolje, ki ga predstavlja nevarna snov ali zmes, prisotna v tleh, pristojni organ opravi nadaljnjo preiskavo, da bi po potrebi sprejel ukrepe za obvladovanje tveganja v skladu s previdnostnim načelom. [Sprememba 141]4d. Države članice nemudoma obvestijo javnost o vsaki odločitvi ali ukrepu, sprejetem na podlagi odstavkov 4 in 4c, ter o razlogih in premislekih, na katerih temelji odločitev ali ukrep, vključno s pojasnilom o tem, kako so bile informacije upoštevane. [Sprememba 142]

Člen 13Opredelitev potencialno onesnaženih območij1.Države članice na podlagi dokazov, zbranih z vsemi razpoložljivimiustreznimi sredstvi, vključno s prispevki državljanov in predpisanimi postopki, sistematično in dejavno opredelijo vsa območja, na katerih obstaja sum onesnaženosti tal (v nadaljnjem besedilu: potencialno onesnažena območja). [Sprememba 143]2.Države članice pri opredelitvi potencialno onesnaženih območij upoštevajo naslednja merila:(a)izvajanje aktivne ali neaktivne (dejavnost se je prenehala izvajati) tvegane dejavnosti, ki bi lahko povzročila onesnaženje;(b)izvajanje dejavnosti iz Priloge I k Direktivi 2010/75/EU;(c)obratovanje organizacije iz Direktive 2012/18/EU Evropskega parlamenta in SvetaDirektiva 2012/18/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. julija 2012 o obvladovanju nevarnosti večjih nesreč, v katere so vključene nevarne snovi, ki spreminja in nato razveljavlja Direktivo Sveta 96/82/ES (UL L 197, 24.7.2012, str. 1).;(d) izvajanje dejavnosti iz Priloge III k Direktivi 2004/35/ES Evropskega parlamenta in SvetaDirektiva 2004/35/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. aprila 2004 o okoljski odgovornosti v zvezi s preprečevanjem in remediacijo okoljske škode (UL L 143, 30.4.2004, str. 56).; [Sprememba 144](e)pojav potencialno onesnažujoče nesreče, katastrofe, nezgode, incidenta ali razlitja;(f)vsak drug dogodek, ki bi lahko povzročil onesnaženost tal;(fa) vsa območja, ki se uporabljajo za odvzem pitne vode;[ Sprememba 145](g)vse informacije, ki izhajajo iz spremljanja zdravja tal v skladu s členi 6, 7 in 8;(ga) pojav katere koli bolezni, za katero se domneva, da je povezana z izpostavljenostjo onesnaženju prek tal;[Sprememba 146](gb) vse informacije, ki jih zagotovijo javnost ali organi držav članic. [Sprememba 147]Za namene prvega pododstavka, točka (a), države članice določijo seznam tveganih dejavnosti, ki bi lahko povzročile onesnaženje. Te dejavnosti se lahko nadalje razvrstijo glede na njihovo tveganje onesnaženosti tal na podlagi znanstvenih dokazov.3.Države članice zagotovijo, da se vsa potencialno onesnažena območja opredelijo do (Urad za publikacije: vstaviti datum = sedem let po datumu začetka veljavnosti Direktive) in da so do navedenega datuma ustrezno vpisane v register iz člena 16.

Člen 14Preiskava potencialno onesnaženih območij1.Države članice zagotovijo, da se na vseh potencialno onesnaženih območjih, opredeljenih v skladu s členom 13, opravi preiskava tal po prednostnem vrstnem redu. [Sprememba 148]2.Države članice določijo pravila o roku, vsebini, obliki in prednostnem razvrščanju preiskav tal, upoštevajoč okoljske, socialne in gospodarske vidike. Določijo jih v skladu s pristopom, ki temelji na tveganju, iz člena 12 in seznamom tveganih dejavnosti, ki bi lahko povzročile onesnaženje, iz člena 13(2), drugi pododstavek. [Sprememba 149]Potencialno onesnažena območja na območjih, ki se uporabljajo za odvzem vode, namenjene za prehrano ljudi, imajo prednost pri preiskavi tal. [Sprememba 150]Države članice lahko izhodiščna poročila in ukrepe spremljanja, izvedene v skladu z Direktivo 2010/75/EU, štejejo za preiskavo tal, če je to ustrezno.3.Države članice določijo tudi posebne dogodke, ki sprožijo preiskavo pred rokom, določenim v skladu z odstavkom 2.

Člen 15Ocena tveganja in upravljanje onesnaženih območij1.Države članice določijo posebno metodologijo za določitev tveganj, značilnih za posamezna onesnažena območja. Taka metodologija temelji na fazah in zahtevah za oceno tveganja za posamezno območje iz Priloge VI.2.Države članice opredelijo, kaj predstavlja nesprejemljivo tveganje za zdravje ljudi in živali ter okolje zaradi onesnaženih območij, ob upoštevanju obstoječih znanstvenih dognanj, mnenja zdravstvenih delavcev in zdravstvenih organov, previdnostnega načela, lokalnih posebnosti ter sedanje in prihodnje rabe zemljišč. [Sprememba 151]3.Za vsako onesnaženo območje, opredeljeno na podlagi člena 14 ali na kakršen koli drug način, odgovorni pristojni organ izvede oceno za posamezno območje za trenutno in načrtovano rabo zemljišča, da ugotovi, ali onesnaženo območje predstavlja nesprejemljivo tveganje za zdravje ljudi in živali ali okolje. [Sprememba 152]3a. Države članice lahko po potrebi štejejo, da so ocene, ki so bile izvedene v skladu z direktivami 2010/75/EU, 2011/92/EU ali 2012/18/EU, zadostne. [Sprememba 153]4.Odgovorni pristojni organ na podlagi rezultatov ocene iz odstavka 3 sprejme ustrezne ukrepezagotovi, da se sprejmejo ustrezni ukrepi za zmanjšanje tveganja na sprejemljivo raven za zdravje ljudi in okolje (v nadaljnjem besedilu: ukrepi za zmanjšanje tveganja). [Sprememba 154]5.Ukrepi za zmanjšanje tveganja lahko zajemajo ukrepetemeljijo na ukrepih iz Priloge V. Pri odločanju o ustreznih ukrepih za zmanjšanje tveganja pristojni organ upošteva kratkoročne in dolgoročne stroške, koristi, učinkovitost, trajnost in tehnično izvedljivost razpoložljivih ukrepov za zmanjšanje tveganja. Države članice si vedno prizadevajo za preprečevanje in odstranjevanje onesnaženosti tal. [Sprememba 155]Ukrepi za zmanjšanje tveganja, ki vplivajo na okoliška vodna telesa, ki se uporabljajo za odvzem vode, namenjene za prehrano ljudi, so skladni s standardi sprejemljivega tveganja iz Direktive (EU) 2020/2184. [Sprememba 156]5a. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 20 za dopolnitev te direktive z vzpostavitvijo najvišjih sprejemljivih mejnih vrednosti v zvezi z opredelitvijo nesprejemljivega tveganja za zdravje in okolje zaradi onesnaženih območij iz odstavka 2. [Sprememba 157]6.Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 20 za spremembo prilog V in VI, da se seznam ukrepov za zmanjšanje tveganja in zahteve za oceno tveganja za posamezno območje prilagodijo znanstvenemu in tehničnemu napredku.

Člen 16Register1.Države članice do ... (Urad za publikacije: vstaviti datum = štiri leta po začetku veljavnosti Direktive) v skladu z odstavkom 2 pripravijo register onesnaženih in potencialno onesnaženih območij.2.Register vsebuje informacije, določene v Prilogi VII.3.Register, ki ga upravlja odgovorni pristojni organ, se redno pregleduje in posodablja.4.Države članice objavijo register in informacije iz odstavkov 1 in 2 na dostopen in uporabniku prijazen način, dostop pa je brezplačen. Pristojni organ lahko zavrne ali omeji razkritje katerih koli informacij, če so izpolnjeni pogoji iz člena 4 Direktive 2003/4/ES Evropskega parlamenta in SvetaDirektiva 2003/4/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. januarja 2003 o dostopu javnosti do informacij o okolju in o razveljavitvi Direktive Sveta 90/313/EGS (UL L 41, 14.2.2003, str. 26).. Register je na voljo v obliki spletne georeferencirane zbirke prostorskih podatkov. [Sprememba 158]Register je na voljo v obliki spletne georeferencirane zbirke prostorskih podatkov.5.Komisija do … [Urad za publikacije: vstaviti datum eno leto od začetka veljavnosti te direktive] sprejme izvedbene akte, s katerimi določi obliko registra. Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 21. [Sprememba 159]

Poglavje VFinanciranje, obveščanje javnosti in poročanje držav članic

Člen 17Finančna sredstva Unije in držav članic [Sprememba 160]1. Glede na prednostni značaj vzpostavitve spremljanja tal ter trajnostnega upravljanja in regeneracije tal, Komisija do ... [Urad za publikacije: vstaviti datum = 12 mesecih od začetka veljavnosti te direktive] Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo o finančnih sredstvih, ki so na ravni Unije na voljo za se izvajanje te direktive podpre z obstoječimi finančnimi programi Unije v skladu z njihovimi veljavnimi pravili in pogoji. [Sprememba 161]Komisija oceni vrzel med razpoložljivimi sredstvi Unije in potrebami po financiranju za podporo državam članicam pri izvajanju te direktive, pri čemer posebno pozornost nameni potrebam po spremljanju stanja okolja, vključno z modulom LUCAS Soil. [Sprememba 162]Za obdobje po letu 2027 je treba zagotoviti dodatna finančna sredstva, da bi spodbujali trajnostno upravljanje tal, njihovo trajno regeneracijo in dejavnosti spremljanja. [Sprememba 163]1a. Države članice pri izvajanju te direktive uporabijo finančna sredstva iz ustreznih virov, vključno s sredstvi Unije, nacionalnimi, regionalnimi in lokalnimi sredstvi, za financiranje ukrepov s poudarkom na varstvu, trajnostnem upravljanju in obnovi tal. [Sprememba 164]1b. Komisija spremlja sposobnost držav članic za črpanje sredstev Unije, povezanih z varstvom, trajnostnim upravljanjem in obnovo tal. Da bi to zmogljivost povečala, ponuja usposabljanje in tehnično podporo. [Sprememba 165]1c. Države članice in Komisija v sodelovanju z Evropsko investicijsko banko izboljšajo in olajšajo uporabo inovativnih mehanizmov financiranja ter spodbujajo mobilizacijo zasebnega kapitala za ukrepe, potrebne za doseganje ciljev te direktive. [Sprememba 166]1d. Države članice in Komisija pri izvajanju te direktive upoštevajo načelo, da se ne škoduje bistveno, v smislu člena 17 Uredbe (EU) 2020/852. [Sprememba 167]

Člen 18Poročanje držav članic1.Države članice Komisiji in Evropski agenciji za okolje (EEA) vsaj vsakih petšest let elektronsko sporočijo naslednje podatke in informacije: [Sprememba 168](a)podatke in rezultate spremljanja in ocenjevanja zdravja tal, izvedenega v skladu s členi 6 do 9;(b)podporne podatke, metapodatke in analizo trendov na področju zdravja tal za deskriptorje iz Priloge I, deli A, B in C, v skladu z izbrano stopnjo za načrtovanje spremljanja stanja tal ter za kazalnike izkoriščanja zemljišč in pozidave tal iz Priloge I, del D, v skladu s členom 9, vključno z razširjenimi deskriptorji, ki so jih navedle posamezne države članice; [Sprememba 169(c)povzetek napredka pri:(i)izvajanju načel trajnostnega upravljanja tal v skladu s členom 10;(ii)registraciji, opredelitvi, preiskavi in upravljanju onesnaženih območij v skladu s členi 12 do 16;(d)podatke in informacije iz registra iz člena 16.Prva poročila se predložijo do ... (Urad za publikacije: vstaviti datum = pet let in šest mesecev– šest let po začetku veljavnosti Direktive). [Sprememba 171]2.Države članice zagotovijo, da imata Komisija in EEA stalen dostop do informacij in podatkov iz odstavka 1.3.Države članice Komisiji zagotovijo spletni dostop do:(a)posodobljenega seznama in prostorskih podatkov njihovih območij spremljanja stanja tal iz člena 4 do ... (Urad za publikacije: vstaviti datum = dve leti in tri mesece12 mesecev po datumu začetka veljavnosti Direktive) in, če so na voljo, njihovih načrtov območij spremljanja stanja tal; [Sprememba 172](b)posodobljenega seznama pristojnih organov iz člena 5 do ... (Urad za publikacije: vstaviti datum = dve leti in tri mesece12 mesecev po datumu začetka veljavnosti Direktive); [Sprememba 173](c)ukrepov in praks trajnostnega upravljanja tal iz člena 10 do ... (Urad za publikacije: vstaviti datum = štiri leta in tri mesece po datumu začetka veljavnosti Direktive);(ca) meritev deskriptorjev tal na ravni točke vzorčenja. [Sprememba 174]4.Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje izvedbenih aktov, s katerimi določi obliko in načine za predložitev informacij iz odstavka 1 tega člena. Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 21.

Člen 19Obveščanje javnosti1.Države članice objavijo podatke, pridobljene s spremljanjem, izvedenim na podlagi člena 8, in oceno, izvedeno in ocen, izvedenih na podlagi člena 9 in člena 10(3) te direktive, v skladu z določbami iz člena 11 Direktive 2007/2/ES Evropskega parlamenta in SvetaDirektiva 2007/2/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. marca 2007 o vzpostavitvi infrastrukture za prostorske informacije v Evropski skupnosti (INSPIRE) (UL L 108, 25.4.2007, str. 1). za geolocirane podatke in člena 5 Direktive (EU) 2019/1024 za druge podatke. [Sprememba 175]2.Komisija zagotovi, da so ustrezni podatki o zdravju tal, ki so dostopni prek digitalnega portala s podatki o zdravju tal iz člena 6, na voljo javnosti le z izrecnim dovoljenjem lastnika in upravljavca zemljišča v združeni in anonimizirani obliki v skladu z Uredbo (EU) 2018/1725 Evropskega parlamenta in SvetaUredba (EU) 2018/1725 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2018 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah, organih, uradih in agencijah Unije in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 45/2001 in Sklepa št. 1247/2002/ES (UL L 295, 21.11.2018, str. 39). ter Uredbo (ES) št. 1367/2006 Evropskega parlamenta in SvetaUredba (ES) št. 1367/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. septembra 2006 o uporabi določb Aarhuške konvencije o dostopu do informacij, udeležbi javnosti pri odločanju in dostopu do pravnega varstva v okoljskih zadevah v institucijah in organih Unije (UL L 264, 25.9.2006, str. 13).. [Sprememba 231]3.Države članice zagotovijo, da so ustrezne informacije iz člena 18 te direktive javnosti na voljo in dostopne javnostile z izrecnim dovoljenjem lastnika in upravljavca zemljišča v zbirni in anonimizirani obliki v skladu z Direktivo 2003/4/ES, Direktivo 2007/2/ES in Direktivo (EU) 2019/1024 Evropskega parlamenta in SvetaDirektiva (EU) 2019/1024 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. junija 2019 o odprtih podatkih in ponovni uporabi informacij javnega sektorja (UL L 172, 26.6.2019, str. 56).. [Sprememba 232]4.Razkritje katerih koli informacij, ki se zahtevajo v skladu s to direktivo, se lahko zavrne ali omeji, če so izpolnjeni pogoji iz člena 4 Direktive 2003/4/ES.4a. Države članice sprejmejo ukrepe, s katerimi zagotovijo, da so informacije v zvezi s tlemi, zbrane z izvajanjem te direktive, na voljo potencialnemu kupcu ali potencialnemu najemniku zadevne zemljiške parcele. [Sprememba 176]

Poglavje VIPrenos pooblastila in postopek v odboru

Člen 20Izvajanje prenosa pooblastila1.Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.2.Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz členov 8, 10, 15 in 169 in 15 se prenese na Komisijo za nedoločen čas od začetka veljavnosti te direktive. [Sprememba 177]3.Prenos pooblastila iz členov 8, 10, 15 in 169 in 15 lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne učinkovati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov. [Sprememba 178]4.Komisija se pred sprejetjem delegiranega akta posvetuje s strokovnjaki, ki jih imenujejo države članice, v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu o boljši pripravi zakonodaje z dne 13. aprila 2016.5.Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem sočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.6.Delegirani akt, sprejet na podlagi členov 8, 10, 15 in 169 in 15, začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca. [Sprememba 179]

Člen 21Odbor1.Komisiji pomaga odbor. Navedeni odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011.2.Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 5 Uredbe (EU) št. 182/2011.

Poglavje VIIKončne določbe

Člen 22Dostop do sodnega varstvaDržave članice v skladu z nacionalnim pravom zagotovijo, da imajo člani javnosti, ki imajo zadosten interes ali uveljavljajo kršeno pravico, dostop do revizije postopka pred sodiščem ali drugim neodvisnim in nepristranskim organom, ustanovljenim z zakonom, da izpodbijajo materialno ali postopkovno zakonitost ocene zdravja tal, ukrepov, sprejetih na podlagi te direktive, in morebitnih opustitev ukrepanja pristojnih organov.Države članice določijo, kaj predstavlja zadosten interes in kršitev pravice, skladno s ciljem, da se javnosti zagotovizagotovijo širok dostop do pravnega varstva v skladu s členom 9 Aarhuško konvencijo. Priznanje procesnega upravičenja ni pogojeno z vlogo, ki jo je član zadevne javnosti imel med participativno fazo postopkov odločanja. Za namene odstavka 1 se za vsako nevladno organizacijo, ki spodbuja varstvo okolja in izpolnjuje vse zahteve v skladu z nacionalnim pravom, šteje, da ima pravice, ki so lahko kršene, njen interes pa se šteje za zadostens to direktivo. [Sprememba 180]Postopki revizije iz odstavka 1 morajo biti pošteni, pravični, pravočasni in brezplačni oziroma ne smejo biti nedopustno dragi ter morajo zagotavljati ustrezna in učinkovita pravna sredstva, po potrebi vključno s sodno odredbo.Države članice zagotovijo, da so javnosti na voljo praktične informacije o dostopu do upravnih in sodnih revizijskih postopkov iz tega člena.

Člen 23Kazni1. Brez poseganja v obveznosti držav članic iz Direktive 2008/99/ES Evropskega parlamenta in Sveta države članice določijo pravila o kaznih, ki se uporabljajo za kršitve nacionalnih določb, sprejetih na podlagi te direktive, s strani fizičnih in pravnih oseb, ter zagotovijo, da se navedena pravila izvajajo. Predvidene kazni so učinkovite, sorazmerne in odvračilne.2. Kazni iz odstavka 1 vključujejo globe, sorazmerne s prometom pravne osebe ali prihodki fizične osebe, odgovorne za kršitev. Višina glob se izračuna tako, da se zagotovi, da se osebi, odgovorni za kršitev, dejansko odvzamejo gospodarske koristi, ki izhajajo iz te kršitve. V primeru kršitve, ki jo stori pravna oseba, so take globe sorazmerne z letnim prometom te pravne osebe v zadevni državi članici, pri čemer se med drugim upoštevajo posebnosti malih in srednjih podjetij (MSP).3. Države članice zagotovijo, da se pri kaznih na podlagi tega člena ustrezno upošteva naslednje, kot je primerno:(a) narava, resnost in trajanje kršitve;(b) ali je kršitev naklepna ali posledica malomarnosti;(c) prebivalstvo ali okolje, ki ga je prizadela kršitev, ob upoštevanju vpliva kršitve na cilj doseganja visoke ravni varovanja zdravja ljudi in okolja.4. Države članice Komisijo brez nepotrebnega odlašanja uradno obvestijo o pravilih in ukrepih iz odstavka 1 ter o morebitnih naknadnih spremembah, ki vplivajo nanje. [Sprememba 234]

Člen 24Vrednotenje in pregled1.Komisija do (Urad za publikacije: vstaviti datum = šest let po datumu začetka veljavnosti Direktive) izvede vrednotenje te direktive, da oceni napredek pri doseganju njenih ciljev in potrebo po spremembi njenih določb, da se določijo bolj specifičneprilagodijo zahteve za zagotovitev obnove nezdravih tal in zdravja vseh taliz te direktive, da se zagotovi stalen napredek, da bodo do leta 2050 vsa tla zdrava. Pri tem vrednotenju med drugim upošteva naslednje elemente: [Sprememba 186](a)izkušnje, pridobljene pri izvajanju te direktive;(b)podatke in informacije iz člena 18;(c)ustrezne znanstvene in analitične podatke, vključno z rezultati raziskovalnih projektov, ki jih financirafinancirajo Unija in države članice; [Sprememba 187](d)analizo vrzeli in potrebnih ukrepov pri doseganju zdravih tal do leta 2050; [Sprememba 188](e)analizo morebitne potrebe po prilagoditvi določb te direktive znanstvenemu in tehničnemu napredku, zlasti glede naslednjih elementov:(i)opredelitev zdravih tal;(ii)določitev meril za deskriptorje tal iz Priloge I, del C; [Sprememba 189](iii)dodajanje novih deskriptorjev tal za namene spremljanja. ali prilagoditev obstoječih deskriptorjev tal in meril iz Priloge I; [Sprememba 190](ea) analizo načrtov spremljanja, ki jih predvidevajo države članice v skladu s to direktivo, in mejne vrednosti, ki jih določijo države članice na podlagi te direktive; [Sprememba 191](eb) socialno-ekonomski učinek te direktive. [Sprememba 192]2.Komisija Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij predloži poročilo o glavnih ugotovitvah ocene iz odstavka 1, ki ga po potrebi spremlja zakonodajni predlog. [Sprememba 193]2a. Komisija od [Urad za publikacije: prosimo, da v besedilo vstavite datum osem let od datuma začetka veljavnosti Direktive] nato vsakih pet let poroča Evropskemu parlamentu in Svetu o izvajanju te direktive, vključno z ukrepi, ki jih države članice sprejmejo za uskladitev s to direktivo. Poročilo vključuje splošno oceno napredka pri doseganju zdravih tal. [Sprememba 194]2b. Komisija do [Urad za publikacije: prosimo, da v besedilo vstavite datum šest let od datuma začetka veljavnosti Direktive] v okviru ocene iz odstavka 1 oceni zbrane informacije v državah članicah glede pojava, širjenja in vrednosti onesnaževal v tleh, da bi sestavila seznam prednostnih snovi, po potrebi pa tudi nadzorni seznam onesnaževal v tleh. [Sprememba 195]

Člen 24aForum opazovalnice Evropske unije za tlaKomisija prek foruma opazovalnice Evropske unije za tla spodbuja redno sodelovanje med deležniki, vključno s pristojnimi organi držav članic na vseh ustreznih ravneh, industrijo, civilno družbo in znanstveno skupnostjo. Forum opazovalnice Evropske unije za tla olajšuje usklajeno izvajanje prava in politik Unije v zvezi s spremljanjem in izboljšanjem zdravja tal, med drugim z izmenjavo izkušenj in dobrih praks, vključno s praksami trajnostnega upravljanja in obnavljanja tal, ter izmenjavo izkušenj o praksah upravljanja tal, ki se jim je treba izogniti. [Sprememba 196]

Člen 25Prenos1.Države članice sprejmejo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo, do [Urad za publikacije: vstaviti datum – dve leti po začetku veljavnosti te direktive]. Komisiji takoj sporočijo besedilo teh predpisov.Države članice se v sprejetih predpisih sklicujejo na to direktivo ali pa sklic nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi. Način sklicevanja določijo države članice.2.Države članice Komisiji sporočijo besedilo glavnih določb nacionalnega prava, sprejetih na področju, ki ga zajema ta direktiva.

Člen 26Začetek veljavnostiTa direktiva začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Člen 27NaslovnikiTa direktiva je naslovljena na države članice.

V …,

Za Evropski parlament Za Svet

predsednica predsednik

PRILOGA I

DESKRIPTORJI TAL, MERILA IN METODE ZA ZDRAVO STANJE DOLOČITEV EKOLOŠKEGA STANJA TAL TER KAZALNIKI IZKORIŠČANJA ZEMLJIŠČ IN POZIDAVE TAL [Sprememba 197]

V tej prilogi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

(1)„obrnjeno izkoriščanje zemljišč“ pomeni spremembo umetnega zemljišča v naravno ali polnaravno zemljišče;

(2)„neto izkoriščanje zemljišč“ pomeni rezultat, pridobljen tako, da se od izkoriščanja zemljišč odšteje obrnjeno izkoriščanje zemljišč.

Vidik degradacije tal
Deskriptor tal
Merila za zdravo stanje tal
Zemljišča, izključena iz izpolnjevanja povezanega merila
Del A: deskriptorji tal z merili za zdravo stanje tal, določenimi na ravni Unije
Zaslanjevanje
Električna prevodnost (deci-Siemens na meter)
< 4 dS m−1 pri uporabi merilne metode z nasičenim ekstraktom tal (eEC) ali enakovredno merilo, če se uporablja druga merilna metoda
Naravno slana zemljišča;
zemljišča, na katera neposredno vpliva dvig morske gladine
Erozija prsti
Stopnja erozije prsti
(v tonah na hektar na leto)
≤ 2 t ha–1 leto–1
Pustinja in druga neupravljana naravna zemljišča, razen če predstavljajo znatno tveganje nesreč
Izguba organskega ogljika v tleh
Koncentracija organskega ogljika v tleh (g na kg)
–Za organska tla: upoštevanje ciljev, določenih za taka tla na nacionalni ravni v skladu s členom 4(1) in (2) ter členom 9(4) Uredbe (EU) …/…+Urad za publikacije: v besedilo vstaviti številko Uredbe o obnovi narave iz dokumenta COM(2022)0304.
Ni izključitve
–Za mineralna tla: razmerje organski ogljik v tleh/glina > 1/13;
države članice lahko uporabijo korekcijski faktor, če to upravičujejo posebne vrste tal ali podnebne razmere, pri čemer upoštevajo dejansko vsebnost organskega ogljika v tleh na trajnem travinju.
Neupravljana tla na naravnih zemljiščih
Zbijanje podtalja
Nasipna gostota v podtalju (zgornji del horizonta B ali EKot sta opredeljena v poglavju 5 smernic FAO za opis tal (Guidelines for Soil Description, https://www.fao.org/3/a0541e/a0541e.pdf).); države članice lahko ta deskriptor nadomestijo z enakovrednim parametrom (g na cm3)
Tekstura talKot je opredeljena v Arshad, M. A., Lowery, B. in Grossman, B. , Physical tests for monitoring soil quality (Fizikalni preizkusi za spremljanje kakovosti tal), 1996, str. 123–142. V: J. W. Doran in A. J. Jones (ur.), „Methods for assessing soil quality“ (Metode za ocenjevanje kakovosti tal), Soil Science Society of America Special Publication 49, SSSA, Madison, Wisconsin, ZDA.
Razpon
pesek, ilovnat pesek, peščena ilovica, ilovica
< 1,80
peščenoglinasta ilovica, ilovica, glinasta ilovica, melj, meljasta ilovica
< 1,75
meljasta ilovica, meljastoglinasta ilovica
< 1,65
peščena glina, meljasta glina, glinasta ilovica s 35–45 % gline
< 1,58
glina
< 1,47

Če država članica deskriptor tal „nasipna gostota v podtalju“ nadomesti z enakovrednim parametrom, za izbrani deskriptor tal sprejme merilo za zdravo stanje tal, ki je enakovredno merilu, določenemu za deskriptor „nasipna gostota v podtalju“.

Neupravljana tla na naravnih zemljiščih

Del A: Prva stopnja za načrtovanje spremljanja stanja tal

Država članica je upravičena do prve stopnje za načrtovanje spremljanja stanja tal, če izpolnjuje vsa merila iz 2. stolpca in vključuje vse deskriptorje tal.

Načrt vzorčenja

Referenčna metodologija

Merila, ki jih je treba izpolniti

Izjeme

Opombe

Vzorčna raziskava se pripravi na podlagi popolnega vzorčnega okvira, ki vsebuje najboljše razpoložljive informacije o porazdelitvi lastnosti tal, med drugim vključno z informacijami, pridobljenimi s prejšnjimi nacionalnimi meritvami in meritvami v okviru programa LUCAS.

Program vzorčenja je stratificirano naključno vzorčenje.

Velikost nacionalnega vzorca izpolnjuje zahtevo po največ 5-odstotni napaki (ali koeficientu variacije) za oceno območja z zdravimi tlemi.

Vzorec Komisije za raziskavo iz člena 6(4) predstavlja najmanj 20 % velikosti nacionalnih vzorcev.

Razmestitev in velikost vzorca se določita z uporabo Bethelovega algoritma (Bethel, 1989), pri čemer se upošteva zahtevana največja napaka pri ocenjevanju.

(a)Stratificirano naključno vzorčenje na podlagi vrste zemljišč; stratifikacije lahko vključujejo podnebne razmere, vrsto tal, vrsto zemljišča in upravne regije v skladu s členom 4.

(b)Ocena števila vzorcev je skladna z uporabo Bethelovega algoritma, pri čemer se upošteva zahtevana največja napaka pri ocenjevanju.

(c)Omogočiti, da se odstotek (do 20 % in najmanj 10 %) mest vzorčenja nameni ciljno usmerjenemu vzorčenju v zvezi s preiskavami ali oceno tveganja.

V primeru, da je na ravni države članice načrt vzorčenja, ki izpolnjuje merila, določena za prvo stopnjo, se lahko referenčna metodologija prilagodi ali pa se Komisiji predlagajo drugi načini načrtovanja, če izvedeni načrt zadostno pokriva državo članico v skladu z referenčno metodologijo (vključno z nacionalnimi vzorci in vzorci LUCAS). Pri prilagajanju referenčne metodologije morajo države članice še vedno upoštevati načrt Komisije na kraju samem.

Degradacijski dejavniki

Degradacijski dejavnik

Deskriptor tal

Izjeme

Opombe

Erozija prsti

—Stopnja erozije prsti (v tonah izgube prsti na hektar na leto (t ha-1 leto-1))

Izguba organskega ogljika v tleh

—Koncentracija organskega ogljika v tleh (g ogljika na kg (g kg-1))

Izvede se za vrhnjo plast tal (0–10 cm, 10–30 cm)

Zbijanje zemlje

—Nasipna gostota v vrhnji plasti tal (g cm-3)

Izvede se za vrhnjo plast tal (0–10 cm, 10–30 cm(neobvezno))

Presežna vsebnost hranil v tleh

—Razpoložljivi fosfor (mg kg-1)

—Celotni dušik v tleh (mg g-1)

Izvede se za vrhnjo plast tal (0–10 cm, 10–30 cm)

Onesnaženost tal

—Koncentracija težkih kovin v tleh: As, Sb, Cd, Co, Cr (skupaj), Cr (VI), Cu, Hg, Pb, Ni, Tl, V, Zn (µg na kg)

—Koncentracija izbranih organskih onesnaževal, ki jih določijo države članice, ob upoštevanju onesnaževal, zajetih v Uredbi (EU) 2019/1021, in obstoječih mejnih koncentracij, npr. za kakovost vode in emisije v zrak, v zakonodaji Unije, zlasti prednostnih snovi na podlagi okvirne direktive o vodah in z njo povezano direktivo o okoljskih standardih kakovosti na področju vodne politike, (Direktiva 2008/105/ES) ter direktivo o varstvu podzemne vode (Direktiva 2006/118/ES)

— Možna nadomestna fitofarmacevtska sredstva in snovi, ki so odobrene v nujnih primerih, ter ostanki biocidov

—Per- in polifluoroalkilne snovi skupaj ali vsota vseh per- in polifluoroalkilnih snovi

Izvede se za vrhnjo plast tal (0–10 cm, 10–30 cm (neobvezno))

Zmanjšanje zadrževanja vode

—Sposobnost zadrževanja vode v vzorcu tal (prostornina vode, izraženo v odstotkih)

—Prostornina nasičenih tal

Izvede se za vrhnjo plast tal (0–10 cm, 10–30 cm (neobvezno))

Zakisljevanje

—Kislost tal (pH H2O)

Izvede se za vrhnjo plast tal (0–10 cm, 10–30 cm (neobvezno))

Ekološke funkcije tal

Ekološka funkcija

Deskriptor tal

Izjeme

Opombe

Agregacija tal

—Agregati, stabilni v vodi (%)

Izvede se za vrhnjo plast tal (0–10 cm, 10–30 cm (neobvezno))

Respiracija tal

—Mikrobna bazalna respiracija tal (μl O2 h-1 g-1 suhe teže tal)

Izvede se za vrhnjo plast tal (0–10 cm, 10–30 cm (neobvezno))

Biomasa tal

— Mikrobna biomasni ogljik tal (Cmic μg C g-1 suhe teže tal)

Izvede se za vrhnjo plast tal (0–10 cm, 10–30 cm (neobvezno))

Biotska raznovrstnost tal

Značilnost biotske raznovrstnosti tal

Deskriptor tal

Izjeme

Opombe

Taksonomska raznolikost

—Raznolikost organizmov v tleh (število prisotnih organizmov na taksonomsko skupino) na podlagi meta črtnega kodiranja, usmerjenega v genski območji rRNK 16S in 18S, ter z uporabo regije notranjega prepisanega vmesnika (ITS), zlasti za glive (poleg tega se lahko upoštevajo drugi označevalci, kot so COI za favno v tleh)

Izvede se za vrhnjo plast tal (0–10 cm, 10–30 cm (neobvezno))

Številčnost populacij

—Skupna številčnost bakterij in arhej (z uporabo kopij genskega območja 16S rRNK)

—Skupna številčnost gliv (z uporabo kopij genskega območja 18S rRNK)

—Skupno število in delež patogenih gliv

—Skupna številčnost ogorčic po funkcionalnih skupinah na podlagi morfologije (tiste, ki se hranijo z bakterijami, glivami ali, koreninami, vsejedi, plenilci)

Izvede se za vrhnjo plast tal (0–10 cm, 10–30 cm (neobvezno))

Habitat tal

Značilnost habitata tal

Deskriptor tal

Izjeme

Struktura tal

—Razmerje velikostnih razredov (pesek, melj, glina)

—Delež grobih materialov (> 2 mm)

Izvede se za vrhnjo plast tal (0–10 cm, 10–30 cm)

[Sprememba 198]

Del B: deskriptorji tal z merili za zdravo stanje tal, določenimi na ravni držav članic
Presežna vsebnost hranil v tleh
Fosfor, ki ga je mogoče ekstrahirati (mg na kg)
< „najvišja vrednost“;
„Najvišjo vrednost“ določi država članica v okviru razpona 30–50 mg kg–1.
Ni izključitve
Onesnaženost tal
–Koncentracija težkih kovin v tleh: As, Sb, Cd, Co, Cr (skupaj), Cr (VI), Cu, Hg, Pb, Ni, Tl, V, Zn (µg na kg)
– Koncentracija izbranih organskih onesnaževal, ki jih določijo države članice, ob upoštevanju obstoječih mejnih koncentracij, npr. za kakovost vode in emisije v zrak, v zakonodaji Unije
Razumno zagotovilo, ki je pridobljeno z vzorčenjem tal na vzorčevalnih mestih, opredelitvijo in preiskavo onesnaženih območij in vsemi drugimi ustreznimi informacijami ter ki potrjuje, da ni nesprejemljivega tveganja za zdravje ljudi in okolje zaradi onesnaženosti tal.
Habitati z naravno visoko koncentracijo težkih kovin, vključeni v Prilogo I k Direktivi Sveta 92/43/EGSDirektiva Sveta 92/43/EGS z dne 21. maja 1992 o ohranjanju naravnih habitatov ter prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst (UL L 206, 22.7.1992, str. 7)., ostanejo zaščiteni.
Ni izključitve
Zmanjšanje zmogljivosti tal za zadrževanje vode
Sposobnost zadrževanje vode v vzorcu tal (prostornina vode/prostornina nasičenih tal, izraženo v odstotkih)
Ocenjena vrednost skupne sposobnosti zadrževanja vode na območju spremljanja stanja tal po povodju ali porečju je nad minimalnim pragom.
Država članica določi minimalni prag (v tonah) na ravni območja spremljanja stanja tal in povodja ali porečja na tako vrednost, da se ublažijo vplivi poplav po močnem deževju ali obdobij nizke vlažnosti tal zaradi suše.
Ni izključitve
Del B: Druga stopnja za načrtovanje spremljanja stanja tal
Država članica je upravičena do druge stopnje za načrtovanje spremljanja tal, če:
kumulativno vključuje vse deskriptorje tal za prvo stopnjo in merila iz stolpca 2 za načrt vzorčenja v delu B ter vključuje vsaj 50 % deskriptorjev tal iz dela B ali
kumulativno izpolnjuje merila za načrtovanje vzorčenja tal za prvo stopnjo in vključuje vse deskriptorje tal iz delov A in B.
Načrt vzorčenja
Referenčna metodologija
Merila, ki jih je treba izpolniti
Izjeme
Opombe
Stratificirano sistematično vzorčenje s prostorsko mrežo za homogeno pokritost ozemlja države članice za vse vrste tal. Za nadaljnjo izpopolnitev načrta vzorčenja se lahko uporabijo tudi pomožne informacije, kot so okoljske cone ali vrste tal.
Države članice po možnosti uskladijo dodelitev vzorčevalnih mest z drugimi obstoječimi programi spremljanja, kot so nacionalni popisi vegetacije in gozdov. Enako velja za druge vrste popisov, kot je popis kmetijstva, da se omogočita boljše zbiranje podatkov o načinih upravljanja in optimizacija stroškov.
Razporeditev in velikost vzorca se določita z znanstveno uveljavljenimi metodami za uporabljen načrt vzorčenja, kot so tisti, na katere se sklicuje Bethel (1989) za stratificirano naključno vzorčenje.
(a)Zagotoviti homogeno pokritost ozemlja države članice za vse vrste tal (npr. z uvedbo sistematične stratifikacije (npr. neprekinjeno mrežo) v okviru načrta vzorčenja.
(b)Stratificirano naključno vzorčenje na podlagi vrste zemljišč; stratifikacije lahko vključujejo podnebne razmere, vrsto tal, vrsto zemljišča in upravne regije v skladu s členom 4.
(c)Pri oceni najmanjšega skupnega števila vzorcev se uporabi postopek iz prve stopnje.
(d)Omogočiti, da se 20 % mest vzorčenja nameni ciljno usmerjenemu vzorčenju v zvezi s preiskavami ali oceno tveganja.
-
Priporoča se, da zasnova in izvajanje sistema za spremljanje tal vključujeta več deležnikov in po potrebi mednarodne sporazume glede meja, da bodo upoštevani stroškovno učinkoviti ukrepi in razpoložljivo strokovno znanje.
Degradacijski dejavniki
Degradacijski dejavnik
Deskriptor tal
Izjeme
Opombe
Zaslanjevanje
—Električna prevodnost (Siemens na meter(S m-1))
-
Izvede se za vrhnjo plast tal (0–10 cm, 10–30 cm (neobvezno))
Raba tal
— Pozidava tal (kot odstotek zemljišč, pozidanih s katero koli vrsto umetne infrastrukture na 100 m2 )
-
Kot referenco bi bilo treba mesto vzorčenja šteti za težišče te ocene.
Onesnaženost tal
—Farmacevtski izdelki in zdravil za uporabo v veterinarski medicini
-

Zbijanje zemlje
—Nasipna gostota v podtalju; države članice lahko ta deskriptor nadomestijo z enakovrednim parametrom (g na cm3)
Neupravljana tla na naravnih zemljiščih
Izvede se za podtalje (30–10 cm, 50–100 cm)
Ekološke funkcije tal
Ekološka funkcija
Deskriptor tal
Izjeme

Kroženje hranil
—mineralizacija dušika,
—razpoložljivost dušika
-
Izvede se za vrhnjo plast tal (0–10 cm, 10–30 cm (neobvezno))
Agregacija tal
—Frakcija, stabilna v vodi – grobe snovi
-
Izvede se za vrhnjo plast tal (0–10 cm, 10–30 cm (neobvezno))
Encimska aktivnost
—Potencial encimske aktivnosti za kislinsko fosfatazo (EC 3.13.2)
—Potencial encimske aktivnosti za N-acetilglukozaminidazo (EC 3.2.1.50)
—Potencial encimske aktivnosti za ksilozidazo (EC 3.2.1.37)
—Potencial encimske aktivnosti za celobiohidrolazo (EC 3.2.1.91)
—Potencial encimske aktivnosti za β-glukozidazo (EC 3.2.1.21)
-
Izvede se za vrhnjo plast tal (0–10 cm, 10–30 cm (neobvezno))
Biomasa tal
—Mikrobna biomasa, ki jo kažejo markerske maščobne kisline (biomasa na mikrobno funkcionalno skupino; ng FAME g-1 suhe teže tal)
-
Izvede se za vrhnjo plast tal (0–10 cm, 10–30 cm (neobvezno))
Biotska raznovrstnost tal
Značilnost biotske raznovrstnosti tal
Deskriptor tal
Izjeme
Opombe
Taksonomska raznolikost
— Raznolikost (bogastvo) živali v tleh po skupinah na podlagi morfoloških metod in lahko vključuje tudi prepoznavanje slik (ogorčice (za ogorčice je treba razvrstitev opraviti vsaj do ravni družine) in deževnike (za deževnike je treba razvrstitev izvesti do ravni vrst)
—Število taksonomskih skupin biotske raznovrstnosti tal na podlagi metagenomov po taksonomskih skupinah
-
Izvede se za vrhnjo plast tal (0–10 cm, 10–30 cm (neobvezno))
Številčnost populacij
—Skupna številčnost gliv (z uporabo regije notranjega prepisanega vmesnika (ITS))
-
Izvede se za vrhnjo plast tal (0–10 cm, 10–30 cm (neobvezno))
Habitat tal
Značilnost habitata tal
Deskriptor tal
Izjeme
Opombe

[Sprememba 199]

Del C: deskriptorji tal brez meril
Vidik degradacije tal
Deskriptor tal
Presežna vsebnost hranil v tleh
Dušik v tleh (mg g–1)
Zakisljevanje
Kislost tal (pH)
Zbijanje vrhnje plasti tal
Nasipna gostota v vrhnji plasti tal (horizont AKot je opredeljen v poglavju 5 smernic FAO za opis tal (Guidelines for Soil Description, https://www.fao.org/3/a0541e/a0541e.pdf).) (g cm–3)
Izguba biotske raznovrstnosti tal
Bazalna respiracija tal ((mm3 O2 g–1 h–1) v suhih tleh
Države članice lahko izberejo tudi druge izbirne deskriptorje tal za biotsko raznovrstnost, kot so:
– meta črtno kodiranje bakterij, gliv, protistov in živali;
– številčnost in raznolikost ogorčic;
– mikrobna biomasa;
– številčnost in raznolikost deževnikov (na njivskih površinah);
–invazivne tujerodne vrste in škodljivi organizmi rastlin.
Del C: Tretja stopnja za načrtovanje spremljanja stanja tal
Država članica je upravičena do tretje stopnje za načrt spremljanja stanja tal, če izpolnjuje pogoje druge stopnje in vključuje vsaj 50 % deskriptorjev tal iz dela C.
Degradacijski dejavniki
Degradacijski dejavnik
Deskriptor tal
Izjeme
Opombe
Onesnaženost tal
—Koncentracija mikroplastike in nanoplastike
-
Izvede se za vrhnjo plast tal (0–10 cm, 10–30 cm (neobvezno))
Ekološke funkcije tal
Ekološka funkcija
Deskriptor tal
Izjeme
Opombe
Biomasa tal
—Biomasa živali v tleh (po taksonomskih skupinah (ogorčice in deževniki); mg sveže (za ogorčice)/suhe (za deževnike) na g suhe zemlje)
— Koreninska biomasa (mg suhe teže na g zemlje suhe teže)
-
Izvede se za vrhnjo plast tal (0–10 cm, 10–30 cm (neobvezno))
Značilnosti skupnosti korenin
—Celotni dušik v koreninah
—Gostota dolžine korenin
—Srednji premer korenin
—Sprememba premera korenin
—Vsebnost suhe snovi v koreninah
-
Izvede se za vrhnjo plast tal (0–10 cm, 10–30 cm (neobvezno))
Biotska raznovrstnost tal

Značilnost biotske raznovrstnosti tal
Deskriptor tal
Izjeme
Opombe
Taksonomska raznolikost
—Raznolikost(bogastvo) živali v tleh po skupinah (skakači in pršice)
—Prisotnost invazivnih tujerodnih vrst
—Raznolikost virusov z uporabo metagenomskih pristopov
-
Izvede se za vrhnjo plast tal (0–10 cm, 10–30 cm (neobvezno))
Številčnost populacij
—Skupna raznolikost živali v tleh na takson (ogorčice in deževniki)
-
Izvede se za vrhnjo plast tal (0–10 cm, 10–30 cm (neobvezno))
Habitat tal
Značilnost habitata tal
Deskriptor tal
Izjeme
Opombe

[Sprememba 200]

Del D: kazalniki izkoriščanja zemljišč in pozidave tal
Vidik degradacije tal
Kazalniki izkoriščanja zemljišč in pozidave tal
Izkoriščanje zemljišč in pozidava tal
Skupna površina umetnih zemljišč (km² in % površine države članice)
Izkoriščanje zemljišč, obrnjeno izkoriščanje zemljišč, neto izkoriščanje zemljišč (povprečje na leto – v km² in % površine države članice)
Pozidava tal (km² skupaj in skupni % površine države članice)
Države članice lahko merijo tudi druge povezane izbirne kazalnike, kot so:
–razdrobljenost zemljišč;
–stopnja recikliranja zemljišč;
–zemljišča, izkoriščana za namene komercialnih dejavnosti, logističnih središč, obnovljivih virov energije, površin, kot so letališča, ceste in rudniki;
–posledice izkoriščanja zemljišč, kot sta količinska opredelitev izgube ekosistemskih storitev in sprememba intenzivnosti poplav.

PRILOGA II METODOLOGIJE

Del A: metodologija za določanje vzorčevalnih mest

Dejavnost
Minimalna merila za metodologijo
Določitev vzorčevalnih mest za vzorčenje tal (vzorčna raziskava)
Vzorčna raziskava se pripravi na podlagi popolnega vzorčnega okvira, ki vsebuje najboljše razpoložljive informacije o porazdelitvi lastnosti tal, med drugim vključno z informacijami, pridobljenimi s prejšnjimi nacionalnimi meritvami in meritvami v okviru programa LUCAS.
Program vzorčenja je stratificirano naključno vzorčenje, optimizirano na podlagi deskriptorjev zdravja tal.
Velikost nacionalnega vzorca izpolnjuje zahtevo po največ 5-odstotni napaki (ali koeficientu variacije) za oceno območja z zdravimi tlemi.
Vzorec Komisije za raziskavo iz člena 6(4) lahko predstavlja največ 20 % velikosti nacionalnih vzorcev.
Razmestitev in velikost vzorca se določita z uporabo Bethelovega algoritma (Bethel, 1989)Bethel, J., „Sample Allocation in Multivariate Surveys“ (Razmestitev vzorcev v multivariatnih raziskavah), Survey Methodology 15, 1989, str. 47–57., pri čemer se upošteva zahtevana največja napaka pri ocenjevanju.

Del A: Splošne metode za vzorčenje biotske raznovrstnosti in ekoloških funkcij tal

Dejavnost
Referenčna merila za metodologijo
Ekološko spremljanje tal
Cilj je uporaba preprostega protokola vzorčenja tal, ki lahko standardizira ekološko vzorčenje tal v državah članicah in ki se uporablja za vse deskriptorje ekoloških lastnosti tal (ekološke funkcije tal, biotska raznovrstnost tal in deskriptorji habitatov tal) na prvi in drugi stopnji, razen za deskriptorje favne v tleh.
V skladu s protokolom vzorčenja, sprejetim za mrežo Soil BON, se na homogenem kvadratnem območju 30 x 30 metrov določi devet podvzorcev, ki ustrezajo vogalom kvadratov, njihovemu središču in vmesnim točkam. S kovinsko ali podobno talno sondo se odvzame zemlja s premerom 5 cm in globino 10 cm. Globina tal se lahko poveča do 30 cm, vendar je treba ločiti prvo (do 10 cm) in drugo plast.
Spremljanje favne v tleh
Za deževnike: ročno sortiranje z uporabo protokolov, ki so skladni s protokolom vzorčenja, določenim v Briones idr., 2020.
Za ogorčice: po merilih, določenih v standardnem protokolu vzorčenja mreže Soil BON.
Za skakače in pršice: v skladu s protokoli iz Potapov idr., 2022.
Drugi točkovni deskriptorji tal
Države članice kot referenco za vzorčenje tal uporabljajo metodologijo modula LUCAS Soil.

[Sprememba 201]

Del B: metodologija za določanje ali ocenjevanje vrednosti deskriptorjev tal

Ko je določena referenčna metodologija, se uporabi bodisi referenčna metodologija bodisi druga metodologija, če je na voljo v znanstveni literaturi ali je javno dostopna in če je na voljo potrjena prenosna funkcija.

Deskriptor tal
Referenčna metodologija
Minimalna metodološka merila
Ali je potrebna potrjena prenosna funkcija (če se uporablja metodologija, ki ni referenčna metodologijaMetodologije, ki se razlikujejo od referenčne metodologije, so na voljo v znanstveni literaturi ali so javno dostopne.)?
Tekstura tal (vsebnost gline, melja in peska – potrebna za določitev drugih deskriptorjev in z njimi povezanih razponov)
Prednostna metoda: ISO 11277:1998 Ugotavljanje porazdelitve velikosti delcev v mineralnem delu tal – Metoda s sejanjem in usedanjem
Alternativna metoda: ISO 13320:2009 Analiza velikosti delcev – Metoda z lasersko difrakcijo

DA
Električna prevodnost
Možnost 1: merilna metoda z nasičenim ekstraktom tal (eEC) (FAO SOP: GLOSOLAN-SOP-08https://www.fao.org/3/cb3355en/cb3355en.pdf )
Možnost 2: ISO 11265:1994 Ugotavljanje specifične električne prevodnosti

DA
Stopnja erozije prsti

Pri oceni stopnje erozije prsti se upoštevajo vsi ukrepi, sprejeti za zmanjšanje ali izravnavo tveganja erozije, vključno z ukrepi za zmanjšanje tveganja po požaru.
Ocena stopnje erozije prsti zajema vse ustrezne procese erozije, kot so erozija zaradi vode, vetra, sečnje in obdelave tal.
Erozija prsti zaradi vode se oceni ob upoštevanju naslednjih dejavnikov:
—značilnosti tal (npr. erodibilnost, zaskorjenost tal, hrapavost tal),
—podnebja (npr. erozivnost padavin – intenzivnost in trajanje, ob upoštevanju ustreznih napovedi glede podnebnih sprememb za določeno območje),
—topografije (npr. strmina in dolžina pobočja),
—rastlinske odeje, vrste kmetijske rastline, prakse rabe in upravljanja zemljišč za obvladovanje ali zmanjšanje erozije,
—praks upravljanja (npr. pokrovni posevki, zmanjšana obdelava tal, zastiranje itd.),
—požganih območij.
Erozija prsti zaradi vetra se oceni ob upoštevanju naslednjih dejavnikov:
—značilnosti tal (npr. erodibilnost),
—podnebja (npr. vlažnost tal, hitrost vetra, izhlapevanje),
—rastlinstva (npr. vrsta kmetijske rastline),
—praks upravljanja za obvladovanje ali zmanjšanje erozije (npr. protivetrni pasovi).
n. r.
Organski ogljik v tleh
ISO 10694:1995 Določevanje organskega in celotnega ogljika po suhem sežigu

DA
Nasipna gostota v podtalju (horizont BKot je opredeljen v poglavju 5 smernic FAO za opis tal (Guidelines for Soil Description, https://www.fao.org/3/a0541e/a0541e.pdf). ) ali enakovredenEkvivalent v skladu s poročilom Evropske agencije za okolje (EEA): Soil monitoring in Europe – Indicators and thresholds for soil health assessments – European Environment Agency (europa.eu) (Spremljanje tal v Evropi – Kazalniki in pragovi za ocene zdravja tal – Evropska agencija za okolje). parameter, ki ga izberejo države članice
ISO 11272:2017 za določanje suhe nasipne gostote
Če se izbere enakovreden parameter, je metodologija evropski ali mednarodni standard, če je na voljo; če tak standard ni na voljo, je izbrana metodologija na voljo v znanstveni literaturi ali je javno dostopna.

DA
Fosfor, ki ga je mogoče ekstrahirati
ISO 11263:1994 za spektrometrijsko ugotavljanje fosforja, topnega v raztopini natrijevega hidrogenkarbonata (P-Olsen)

DA
–Koncentracija težkih kovin v tleh: As, Sb, Cd, Co, Cr (skupaj), Cr (VI), Cu, Hg, Pb, Ni, Tl, V, Zn
– Koncentracija izbranih organskih onesnaževal, ki jih določijo države članice, ob upoštevanju obstoječe zakonodaje EU (npr. o kakovosti vode ali pesticidih)
Morebitna okoljska razpoložljiva vsebnost težkih kovin v tleh na podlagi standarda ISO 17586:2016 z uporabo razredčene dušikove kisline.
Uporabijo naj se evropski ali mednarodni standardi, če so na voljo; če tak standard ni na voljo, je izbrana metodologija na voljo v znanstveni literaturi ali je javno dostopna.
DA
n. r.
Sposobnost zadrževanja vode v tleh
Metodologija za določitev vrednosti za eno vzorčevalno mesto:
Možnost 1: LABORATORIJ: ISO 11274:2019 za določevanje karakteristik zadrževanja vode.
Možnost 2: OCENA: uporabi naj se metodologija, opisana v znanstvenem članku „New generation of hydraulic pedotransfer functions for Europe“ (Nova generacija hidravličnih pedotransfernih funkcij za Evropo), ki temelji na teksturi (ali porazdelitvi delcev glede na velikost) in organskem ogljiku v tleh.
Minimalna merila za ocenjevanje skupne sposobnosti zadrževanja vode v tleh na območju spremljanja stanja tal na ravni povodja ali porečja:
—za območje zemljišča, ki se ne izkorišča, se oceni skupna vrednost sposobnosti zadrževanja vode v tleh;
—za območje zemljišča, ki se izkorišča, naj se razmisli o določitvi sposobnosti zadrževanja vode na neprepustnih površinah na nič in dodelitvi sorazmernih vmesnih vrednosti delno neprepustnim in drugim umetnim površinam.
DA (za vrednost na vzorčevalnem mestu)
Dušik v tleh
ISO 11261:1995 za določevanje celotnega dušika v tleh z modificirano Kjeldahlovo metodo

DA
Kislost tal
ISO 10390:2005 za določevanje pH v ekstraktu H2O in CaCl2 (pH-H2O in pH-CaCl2)

DA
Nasipna gostota v „vrhnji plasti tal“ (horizont AKot je opredeljen v poglavju 5 smernic FAO za opis tal (Guidelines for Soil Description, https://www.fao.org/3/a0541e/a0541e.pdf). )
ISO 11272:2017 za določanje suhe nasipne gostote

DA
Bazalna respiracija tal
Države članice lahko izberejo tudi izbirne deskriptorje biotske raznovrstnosti tal, kot so:
– meta črtno kodiranjeSekvenciranje črtnih kod DNK za merjenje taksonomske in funkcionalne raznolikosti arhej, bakterij, gliv in drugih evkariotov, kot je bilo izvedeno za modul Biotska raznovrstnost tal v okviru programa LUCAS (LUCAS Soil Biodiversity) na podlagi publikacije https://doi.org/10.1111/ejss.13299. bakterij, gliv, protistov in živali;
– številčnost in raznolikost ogorčic;
– mikrobna biomasa;
– številčnost in raznolikost deževnikov (na njivskih površinah).
Upoštevajo naj se znaki, opisani v znanstvenem članku „Microbial biomass and activities in soil as affected by frozen and cold storage“ (Mikrobna biomasa in dejavnosti v tleh pri izpostavljenosti vplivu zamrzovanja in hladnega skladiščenja)https://www.sciencedirect.com/science/article/abs/pii/S0038071797001259.
Uporabijo naj se evropski ali mednarodni standardi, če so na voljo; če tak standard ni na voljo, je izbrana metodologija na voljo v znanstveni literaturi ali je javno dostopna.
DA
Za druge deskriptorje biotske raznovrstnosti tal: n. r.
Deskriptor tal
Referenčna metodologija
Minimalna metodološka merila
Ali je potrebna potrjena prenosna funkcija (če se uporablja metodologija, ki ni referenčna metodologija)?
Tekstura tal (vsebnost gline, melja in peska – potrebna za določitev drugih deskriptorjev in z njimi povezanih razponov)
Prednostna metoda: ISO 11277:1998 Ugotavljanje porazdelitve velikosti delcev v mineralnem delu tal – Metoda s sejanjem in usedanjem
Alternativna metoda: ISO 13320:2009 Analiza velikosti delcev – Metoda z lasersko difrakcijo

DA
Električna prevodnost
Možnost 1: merilna metoda z nasičenim ekstraktom tal (eEC) (FAO SOP: GLOSOLAN-SOP-08 https://www.fao.org/3/cb3355en/cb3355en.pdf)
Možnost 2: ISO 11265:1994 Ugotavljanje specifične električne prevodnosti

DA
Stopnja erozije prsti

Pri oceni stopnje erozije prsti se upoštevajo vsi ukrepi, sprejeti za zmanjšanje ali izravnavo tveganja erozije, vključno z ukrepi za zmanjšanje tveganja po požaru.
Ocena stopnje erozije prsti zajema vse ustrezne procese erozije, kot so erozija zaradi vode, vetra, sečnje in obdelave tal.
Erozija prsti zaradi vode se oceni ob upoštevanju naslednjih dejavnikov:
—značilnosti tal (npr. erodibilnost, zaskorjenost tal, hrapavost tal),
—podnebja (npr. erozivnost padavin – intenzivnost in trajanje, ob upoštevanju ustreznih napovedi glede podnebnih sprememb za določeno območje),
—topografije (npr. strmina in dolžina pobočja),
—rastlinske odeje, vrste kmetijske in gozdne rastline, prakse rabe in upravljanja zemljišč za obvladovanje ali zmanjšanje erozije,
—praks upravljanja (npr. pokrovni posevki, zmanjšana obdelava tal, zastiranje itd.),
—požganih območij.
Erozija prsti zaradi vetra se oceni ob upoštevanju naslednjih dejavnikov:
—značilnosti tal (npr. erodibilnost),
—podnebja (npr. vlažnost tal, hitrost vetra, izhlapevanje),
—rastlinstva (npr. vrsta kmetijske rastline),
—praks upravljanja za obvladovanje ali zmanjšanje erozije (npr. protivetrni pasovi).
—požganih območij.
n. r.
Organski ogljik v tleh
ISO 10694:1995 Določevanje organskega in celotnega ogljika po suhem sežigu

DA
Nasipna gostota v podtalju ali enakovreden Ekvivalent v skladu s poročilom Evropske agencije za okolje (EEA): Soil monitoring in Europe – Indicators and thresholds for soil health assessments – European Environment Agency (europa.eu) (Spremljanje tal v Evropi – Kazalniki in pragovi za ocene zdravja tal – Evropska agencija za okolje). parameter, ki ga izberejo države članice
ISO 11272:2017 za določanje suhe nasipne gostote
Če se izbere enakovreden parameter, je metodologija evropski ali mednarodni standard, če je na voljo; Uporabijo naj se evropski ali mednarodni standardi, če so na voljo; če tak standard ni na voljo, je izbrana metodologija na voljo v znanstveni literaturi ali je javno dostopna.

DA
Fosfor, ki ga je mogoče ekstrahirati
ISO 11263:1994 za spektrometrijsko ugotavljanje fosforja, topnega v raztopini natrijevega hidrogenkarbonata (P-Olsen)

DA
Koncentracija težkih kovin v tleh: As, Sb, Cd, Co, Cr (skupaj), Cr (VI), Cu, Hg, Pb, Ni, Tl, V, Zn – Koncentracija izbranih organskih onesnaževal, ki jih določijo države članice, ob upoštevanju obstoječe zakonodaje EU (npr. o kakovosti vode ali pesticidih)
Ostanki pesticidov in biocidov, veterinarski proizvodi
Per- in polifluoroalkilne snovi
Morebitna okoljska razpoložljiva vsebnost težkih kovin v tleh na podlagi standarda ISO 17586:2016 z uporabo razredčene dušikove kisline.
Uporabijo naj se evropski ali mednarodni standardi, če so na voljo; če tak standard ni na voljo, je izbrana metodologija na voljo v znanstveni literaturi ali je javno dostopna.
DA
n. r.
Sposobnost zadrževanja vode v tleh
Metodologija za določitev vrednosti za eno vzorčevalno mesto:
Možnost 1: LABORATORIJ: ISO 11274:2019 za določevanje karakteristik zadrževanja vode.
Možnost 2: OCENA: uporabi naj se metodologija, opisana v znanstvenem članku z naslovom New generation of hydraulic pedotransfer functions for Europe (Nova generacija hidravličnih pedotransfernih funkcij za Evropo), ki temelji na teksturi (ali porazdelitvi delcev glede na velikost) in organskem ogljiku v tleh.
Minimalna merila za ocenjevanje skupne sposobnosti zadrževanja vode v tleh na območju spremljanja stanja tal na ravni povodja ali porečja:
—za območje zemljišča, ki se ne izkorišča, se oceni skupna vrednost sposobnosti zadrževanja vode v tleh;
—za območje zemljišča, ki se izkorišča, naj se razmisli o določitvi sposobnosti zadrževanja vode na neprepustnih površinah na nič in dodelitvi sorazmernih vmesnih vrednosti delno neprepustnim in drugim umetnim površinam.
DA
Dušik v tleh
ISO 11261:1995 za določevanje celotnega dušika v tleh z modificirano Kjeldahlovo metodo

DA
Kislost tal
ISO 10390:2005 za določevanje pH v ekstraktu H2O in CaCl2 (pH-H2O in pH-CaCl2)

DA
Nasipna gostota v „vrhnji plasti tal“
ISO 11272:2017 za določanje suhe nasipne gostote

DA
Kroženje hranil
Za mineralizacijo dušika se na zraku posušeni vzorci tal ponovno navlažijo, da dosežejo 80 % svoje sposobnosti zadrževanja vode, in se 14 dni inkubirajo v laboratoriju pri temperaturi 30 ºC. Potencialna neto stopnja mineralizacije N se oceni kot razlika med začetnim in končnim anorganskim N. Razpoložljivost hranil v tleh se izračuna z uporabo simulatorjev korenin, razpoložljivi N in P pa se določita s kolorimetričnim določanjem na podlagi reakcije z amonijevim molibdatom.

DA
Agregacija tal
Ti deskriptorji tal so podani kot agregati tal, ki so stabilni v vodi, ocenjeni z določanjem odpornosti agregatov tal proti vodi kot razdiralni sili z uporabo pristopa, prilagojenega po Kemperju in Rosenauu (1986). Dobljeni indeks predstavlja odstotek agregatov, stabilnih v vodi,
s premerom, manjšim od 4 mm. Poleg tega se od frakcije, ki je stabilna v vodi, ločijo ostanki (tj. grobe snovi), da se pravilno določi frakcija agregatov, stabilnih v vodi (WSA), v vzorcu: % WSA = (frakcija, stabilna v vodi – groba snov)/(4 g grobe snovi).

DA
Encimska aktivnost
Upoštevajte navodila iz Zeiss idr., 2022.

DA
Respiracija tal
Upoštevajo naj se znaki, opisani v znanstvenem članku z naslovom Microbial biomass and activities in soil as affected by frozen and cold storage (Mikrobna biomasa in dejavnosti v tleh pri izpostavljenosti vplivu zamrzovanja in hladnega skladiščenja) https://www.sciencedirect.com/science/article/abs/pii/S0038071797001259.

DA
Razgradnja opada

Uporabijo naj se evropski ali mednarodni standardi, če so na voljo; Uporabijo naj se evropski ali mednarodni standardi, če so na voljo; če tak standard ni na voljo, je izbrana metodologija na voljo v znanstveni literaturi ali je javno dostopna.
n. r.
Biomasa tal
Upoštevajte navodila iz Guerra idr., 2021, Briones idr., 2020, in Potapov idr., 2022.

DA
Značilnosti skupnosti korenin
Upoštevajte navodila iz Guerra idr., 2021.

DA
Taksonomska raznolikost
Upoštevajte navodila iz Guerra idr., 2021.

DA
Številčnost populacij
Upoštevajte navodila iz Guerra idr., 2021.

DA
Znotrajvrstna genska raznovrstnost
Upoštevajte navodila iz Guerra idr., 2021.

DA
Struktura tal
Granulometrična analiza se opravi na presejani zemlji (Ø < 2 mm) po uničenju organske snovi s H2O2. Disperzija se izvede z raztopino heksametafosfata/natrijevega karbonata in se meša 16 ur. Upoštevajo se granulometrične frakcije, ki jih priporoča Mednarodna zveza za znanost o tleh (Atterbergova lestvica), in sicer grob pesek (2 > Ø > 0,2 mm), fini pesek (0,2 > Ø > 0,02 mm), melj (0,02 > Ø > 0,002 mm) in glina (Ø < 0,002 mm). Frakcija grobega peska se določi s sejanjem, frakciji melja in gline se določita z usedanjem in pipetiranjem z Robinsonovo pipeto, drobni pesek pa z usedanjem in dekantiranjem. Čas usedanja se izračuna po Stokesovem zakonu.

DA

[Sprememba 202]

Del C: minimalna metodološka merila za določanje vrednosti kazalnikov izkoriščanja zemljišč in pozidave tal

–Za izkoriščanje zemljišč, obrnjeno izkoriščanje zemljišč in neto izkoriščanje zemljišč bi morale biti uporabljene metodologije skladne z opredelitvami iz člena 3 in Priloge I.

–Pozidava tal se izrazi kot odstotni delež pozidane površine na celotno površino.

–Izbrane metodologije so na voljo v znanstveni literaturi ali so javno dostopne.

PRILOGA III

NAČELA TRAJNOSTNEGA UPRAVLJANJA TAL

Uporabljajo se naslednja načela:

(a) preprečiti je treba, da bi tla ostala gola, in sicer z zasaditvijo in vzdrževanjem rastlinske talne odeje, zlasti v okoljsko občutljivih obdobjih;

(b) čim bolj je treba zmanjšati fizične motnje v tleh;

(c) preprečiti je treba vnose ali izpuste snovi, ki bi lahko škodovale zdravju ljudi ali okolju, v tla ali poslabšanje zdravja tal;

(d) zagotoviti je treba, da je uporaba strojev prilagojena trdnosti tal ter da sta število in pogostost dejavnosti na tleh omejena, tako da ne ogrožajo zdravja tal;

(e) pri gnojenju je treba zagotoviti prilagoditev potrebam rastlin in dreves na dani lokaciji in v danem obdobju in prilagoditev stanju tal ter dati prednost krožnim rešitvam, s katerimi se obogati vsebnost organskih snovi;

(f) v primeru namakanja je treba čim bolj povečati učinkovitost namakalnih sistemov in upravljanja namakanja ter zagotoviti, da kakovost vode v primeru uporabe reciklirane odpadne vode izpolnjuje zahteve iz Priloge I k Uredbi (EU) 2020/741 Evropskega parlamenta in Sveta Uredba (EU) 2020/741 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. maja 2020 o minimalnih zahtevah za ponovno uporabo vode (UL L 177, 5.6.2020, str. 32). ter da v primeru uporabe vode iz drugih virov ta voda ne poslabša zdravja tal;

(g) zagotavljati je treba zaščito tal z ustvarjanjem in ohranjanjem ustreznih krajinskih značilnosti na ravni krajine To načelo se ne uporablja za gozdna tla.;

(h) pri gojenju kmetijskih ali drugih rastlin ali dreves je treba uporabljati vrste, prilagojene območju, če lahko to prepreči degradacijo tal ali prispeva k izboljšanju zdravja tal, pri čemer je treba upoštevati tudi prilagajanje podnebnim spremembam;

(i) zagotoviti je treba optimizirano količino vode v organskih tleh, da se prepreči negativen vpliv na strukturo in sestavo takih tal To načelo se ne uporablja za mestna tla.;

(j) v primeru gojenja kmetijskih rastlin je treba zagotoviti kolobarjenje in raznovrstnost kmetijskih rastlin ob upoštevanju različnih družin kmetijskih rastlin, koreninskih sistemov, potreb po vodi in hranilih ter integriranega varstva rastlin pred škodljivimi organizmi;

(k) prilagoditi je treba gibanje živine in čas paše ob upoštevanju vrst živali in njihove gostote, da zdravje tal ne bo ogroženo in da se zmogljivost tal za zagotavljanje krme ne bo zmanjšala;

(l) v primeru znane nesorazmerne izgube ene ali več funkcij, zaradi katere je zmogljivost tal za zagotavljanje ekosistemskih storitev bistveno zmanjšana, je treba uporabiti ciljno usmerjene ukrepe za obnovo teh funkcij tal.[Sprememba 260]

PRILOGA IV

PROGRAMI, NAČRTI, CILJI IN UKREPI IZ ČLENA 10

Upošteva se naslednji okvirni seznam programov, načrtov, ciljev in ukrepov: [Sprememba 214]

(1)Nacionalni načrti za obnovo, pripravljeni v skladu z Uredbo …/… Urad za publikacije: v besedilo vstaviti številko Uredbe o obnovi narave iz dokumenta COM(2022)0304..

(2)Strateški načrti, ki jih pripravijo države članice v okviru skupne kmetijske politike v skladu z Uredbo (EU) 2021/2115.

(3)Kodeks dobre kmetijske prakse in delovni programi za imenovana ranljiva območja, sprejeti v skladu z Direktivo 91/676/EGS.

(4)Ohranitveni ukrepi in prednostni okvir ukrepanja, določen za območja Natura 2000 v skladu z Direktivo 92/43/EGS.

(5)Ukrepi za doseganje dobrega ekološkega in kemijskega stanja teles površinske vode ter dobrega kemijskega in količinskega stanja teles podzemne vode, vključeni v načrte upravljanja povodij, pripravljene v skladu z Direktivo 2000/60/ES.

(6)Ukrepi za obvladovanje poplavne ogroženosti, vključeni v načrte za obvladovanje poplavne ogroženosti, pripravljene v skladu z Direktivo 2007/60/ES.

(7)Načrti za obvladovanje suše iz strategije Unije za prilagajanje podnebnim spremembam.

(8)Državni programi ukrepov, vzpostavljeni v skladu s Konvencijo Združenih narodov o boju proti dezertifikaciji/degradaciji tal.

(8a) Nacionalne strategije in akcijski načrti za biotsko raznovrstnost, pripravljeni v skladu s členom 6 Konvencije Združenih narodov o biološki raznovrstnosti. [Sprememba 215]

(9)Cilji iz Uredbe (EU) 2018/841.

(10)Cilji iz Uredbe (EU) 2018/842.

(11)Nacionalni programi nadzora nad onesnaževanjem zraka, pripravljeni v skladu z Direktivo (EU) 2016/2284, in podatki, pridobljeni s spremljanjem vplivov onesnaženosti zraka na ekosisteme in sporočeni v skladu z navedeno direktivo.

(12)Celovit nacionalni energetski in podnebni načrt, pripravljen v skladu z Uredbo (EU) 2018/1999.

(13)Ocene tveganja in načrtovanje obvladovanja tveganj nesreč v skladu s Sklepom št. 1313/2013/EU.

(14)Nacionalni akcijski načrti, sprejeti v skladu s členom 8 Uredbe …/… Urad za publikacije: v besedilo vstaviti številko Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o trajnostni rabi fitofarmacevtskih sredstev in spremembi Uredbe (EU) 2021/2115 iz dokumenta COM(2022) 305. 4 Direktive 2009/128/ES. [Am. 216]

PRILOGA V

OKVIRNI SEZNAM UKREPOV ZA ZMANJŠANJE TVEGANJA

(1)Remediacijske tehnike za remediacijo in-situ ali ex-situ:

(a)fizične remediacijske tehnike:

(a)ekstrakcija pare, vpihovanje zraka;

(b)toplotna obdelava, vbrizgavanje pare, toplotna desorpcija, vitrifikacija;

(c)pranje in izpiranje tal;

(d)elektrokinetična ekstrakcija;

(e) odstranjevanje tekoče plasti;

(f)izkop in odlaganje;

(b)biološke remediacijske tehnike:

(a)spodbujanje aerobne ali anaerobne razgradnje: bioremediacija, biostimulacija, bioavgmentacija, bioprezračevanje, biovpihovanje;

(b)fitoekstrakcija, fitovolatilizacija, fitodegradacija;

(c)kompostiranje, dodatki tlom, površinska obdelava (landfarming) in bioreaktorski sistemi;

(d)biofiltracija, čistilna mokrišča in biostelje (biobeds);

(e)naravno zmanjševanje onesnaženja;

(c)kemične remediacijske tehnike:

(a)kemijska oksidacija;

(b)kemijske redukcijske in oksidacijsko-redukcijske reakcije;

(c)črpanje in čiščenje podzemne vode;

(d)remediacijske tehnike za izolacijo, zadrževanje in spremljanje:

(a)prekritje površine, reaktivne pregrade, inkapsulacija;

(b)kemična stabilizacija, solidifikacija in imobilizacija;

(c)geohidrološka izolacija in zadrževanje;

(d)fitostabilizacija;

(e)nadzor in dejavnosti po zaprtju prek vrtin za spremljanje.

(2)Ukrepi za zmanjšanje tveganja, ki niso remediacija:

(a)omejitev gojenja in uživanja kmetijskih rastlin in zelenjave;

(b)omejitev uživanja jajc;

(c)omejitev dostopa hišnih živali ali živine;

(d)omejitev črpanja ali uporabe podzemne vode za pitje, osebno higieno ali industrijske namene;

(e)omejitev rušenja, odstranjevanja pozidave ali gradnje na območju;

(f)omejitev dostopa do območja ali do okolice območja (npr. z ograjami);

(g)omejitev rabe zemljišč ali sprememb rabe zemljišč;

(h)omejitev kopanja, vrtanja ali izkopavanja;

(i)omejitev za preprečevanje stika s tlemi, prahom ali zrakom v zaprtih prostorih in uporaba previdnostnih ukrepov za varovanje zdravja ljudi (npr. dihalne maske, rokavice, mokro čiščenje itd.).

(3)Najboljše razpoložljive tehnologije iz Direktive 2010/75/EU.

(4)Ukrepi, ki jih po večji nesreči sprejmejo pristojni organi in industrijski upravljavci v skladu z Direktivo 2012/18/EU.

PRILOGA VI

FAZE IN ZAHTEVE ZA OCENO TVEGANJA ZA POSAMEZNO OBMOČJE

1.Za opis onesnaženja je treba opredeliti onesnaževala, prisotna na območju, ter določiti njihov vir, koncentracijo, kemijsko obliko in porazdelitev v tleh in podzemni vodi. Prisotnost in koncentracija onesnaževal se določita z vzorčenjem in preiskovanjem tal.

2.Ocena izpostavljenosti opredeljuje pot, po kateri lahko onesnaževala tal dosežejo prejemnike. Poti izpostavljenosti lahko vključujejo vdihavanje, zaužitje, stik s kožo, sprejemanje v rastline, prehajanje v podzemno vodo ali druge poti. Te informacije se združijo s pogostostjo in trajanjem izpostavljenosti ter značilnostmi prejemnika, kot so starost, spol in zdravstveno stanje, da se oceni absorpcija onesnaževala. Povezave med virom, potjo in prejemnikom so povzete v grafičnem, shematskem in poenostavljenem prikazu: konceptualnem modelu lokacije.

3.Ocena toksičnosti ali nevarnosti vključuje oceno možnih vplivov onesnaževal na zdravje in okolje na podlagi doze in trajanja izpostavljenosti. Pri toksikološki oceni ali oceni nevarnosti se upoštevata inherentna toksičnost onesnaževal in dovzetnost različnih populacij, kot so živali, mikroorganizmi, rastline, otroci, nosečnice, starejši itd. Toksikološke informacije se uporabijo za oceno referenčnih doz ali koncentracij, ki se uporabljajo za opis tveganja.

4.Za opis tveganja je potrebna vključitev informacij iz prejšnjih korakov za oceno obsega in verjetnosti škodljivih učinkov onesnaženega območja na zdravje ljudi in okolje, tudi zaradi prehajanja onesnaženja na druge okoljske medije. Opis tveganja pomaga pri prednostnem razvrščanju potrebe po ukrepih za zmanjšanje tveganja in remediacijskih ukrepih. Poleg tega lahko pomaga opredeliti cilje remediacije ali upravljanja za območje, na primer glede doseganja najvišjih sprejemljivih mejnih vrednosti ali vrednosti presejanja tal (Soil screening values) za posamezno območje, ki temeljijo na tveganju.

PRILOGA VII

VSEBINA REGISTRA POTENCIALNO ONESNAŽENIH IN ONESNAŽENIH OBMOČIJ

Oblika in predstavitev podatkov v registru javnosti omogočata spremljanje napredka pri upravljanju potencialno onesnaženih in onesnaženih območij. Register vsebuje in predstavlja naslednje informacije na ravni območja za znana potencialno onesnažena območja, onesnažena območja, onesnažena območja, ki zahtevajo dodatne ukrepe, in onesnažena območja, na katerih so bili izvedeni ali se izvajajo ukrepi:

(a)koordinate, naslov ali katastrske parcele območja v skladu z direktivama (EU) 2019/1024 in 2007/2/ES;

(b)leto vpisa v register;

(c)tvegane dejavnosti, ki povzročajo ali bi lahko povzročile onesnaženje in so se izvajale ali se izvajajo na območju;

(d)status upravljanja območja;

(e)ugotovitve o prisotnosti ali odsotnosti, koncentraciji in vrsti onesnaženja ter tveganju onesnaženja (ali preostalega onesnaženja po remediaciji), če so že na voljo informacije o navedenih elementih, pridobljene s preiskavami tal in oceno tveganja iz členov 14 in 15;

(f)naslednji potrebni ukrepi in koraki upravljanja iz členov 14 in 15, vključno z njihovo časovnico.

Register lahko vsebuje tudi naslednje informacije na ravni območja za znana potencialno onesnažena območja, onesnažena območja, onesnažena območja, ki zahtevajo dodatne ukrepe, in onesnažena območja, na katerih so bili izvedeni ali se izvajajo ukrepi, če so te informacije na voljo:

(a)informacije o izdanih okoljskih dovoljenjih za območje, vključno z letom začetka in letom konca dejavnosti;

(b)trenutna in načrtovana raba zemljišč;

(c)rezultati preiskav tal in poročila o remediaciji, kot so koncentracije in obrisi onesnaženja, konceptualni model lokacije, metodologija za oceno tveganja, uporabljene ali načrtovane tehnike, učinkovitost in ocene stroškov ukrepov za zmanjšanje tveganja.