(1)V Uniji trenutno ni skupnega pristopa k izračunu davčne osnove za podjetja, kadar poslujejo čezmejno. Podjetja Unije morajo zato upoštevati pravila različnih sistemov obdavčitve dohodkov pravnih oseb, odvisno od države članice, v kateri poslujejo, kar mala in srednja podjetja ovira pri dostopu do notranjega trga. Podjetja Unije, zlasti mala in srednja podjetja (MSP), se pri izpolnjevanju davčnih obveznosti soočajo z znatnimi stroški, dokler ni rešeno vprašanje izračuna njihove davčne osnove.

(2)Soobstoj in medsebojno delovanje 27 različnih sistemov obdavčitve dohodkov pravnih oseb v Uniji povzročata zapletenost pri stroških izpolnjevanja davčnih obveznosti in neenake konkurenčne pogoje za podjetja, kar lahko negativno vpliva na čezmejne naložbe in s tem ovira razvoj notranjega trga v primerjavi s tretjimi državami. To stanje znatno vpliva na MSP kot na večje davčne zavezance in je postalo očitnejše, saj sta globalizacija in digitalizacija gospodarstva znatno spremenili dojemanje meja in poslovnih modelov, zlasti nadaljnjega razvoja notranjega trga, zaradi česar je treba sprejeti dodatne ukrepe. Poleg tega različni pravni okviri povzročajo različne prakse davčnih uprav v državah članicah. To pogosto vključuje dolgotrajne postopke, za katere sta značilni nepredvidljivost in nedoslednost, ter visoke stroške usklajevanja, ki v veliki meri prizadenejo MSP in jih odvračajo od naložb v več kot eni državi članici. Za sodelovanje pri davčnih odločbah ter za dokončanje, izboljšanje in nadaljnji razvoj notranjega trga sta potrebna medsebojno zaupanje in dobra vera med državami članicami.

(3)Zaradi različnih načinov poslovanja na notranjem trgu so za različna podjetja potrebne različne rešitve za reševanje sedanjih izzivov, ki jih predstavlja njihovo čezmejno poslovanje. Za manjša podjetja je čezmejno širjenje težje kot za večja podjetja. Zato je za ta manjša podjetja soočanje z zapletenimi postopki in visokimi stroški izpolnjevanja obveznosti bolj obremenjujoče, obenem pa se spoprijemajo tudi z negotovostjo, povezano z vlaganjem lastnih sredstev v neznane trge. Posledično je očitno, da mikro, mala in srednja podjetja v začetnih fazah širitve potrebujejo rešitev, kot je poenostavljen mehanizem za izračun njihovega obdavčljivega izida, kadar poslujejo čezmejno izključno prek stalnih poslovnih enot ali največ dveh odvisnih družb. Za dobro delovanje notranjega trga je odločilnega pomena preglednost.

(4)Da bi odpravili davčno negotovost in težave pri spoštovanju pravil nepoznanega davčnega sistema pri poslovanju v drugi državi članici ali drugih državah članicah (kar je eden od ključnih dejavnikov, ki ovirajo širitev MSP v tujino), bi bilo treba obdavčljivi izid stalnih poslovnih enot ali odvisnih družb izračunati na podlagi pravil države članice, v kateri je sedež (glavna uprava MSP) rezident za davčne namene. To pomeni tudi, da bi se še naprej uporabljala tudi načela, ki urejajo pripisovanje dohodka stalni poslovni enoti ali odvisni družbi, določena v veljavni dvostranski konvenciji o izogibanju dvojnemu obdavčevanju, sklenjeni med državo članico stalne poslovne enote ali odvisne družbe in državo članico sedeža. Za zagotovitev, da bodo vsa nova pravila vir poenostavitve za MSP, bi morala biti njihova uporaba neobvezna in torej prepuščena izbiri davčnega zavezanca, pri uporabi novih pravil in prilagajanju nanja pa bi bilo treba omogočiti več manevrskega prostora.

(5)Da bi preprečili zlorabe na davčnem področju, so oblikovana trdna in posebna pravila proti davčnim zlorabam, na primer za obravnavanje tveganj izogibanja davkom, povezanih s prenosom davčnega rezidentstva MSP, in s tem za preprečitev, da bi se lokacija sedeža določila na podlagi davčnih razlogov. V skladu s tem bi bilo treba spremljati gibanje prometa, pripisanega stalni poslovni enoti ali stalnim poslovnim enotam in/ali odvisnim družbam, da se njihovo poslovanje ohrani kot sekundarna dejavnost glede na glavno dejavnost, ki bi jo moral opravljati sedež. Na ta način ne bi bilo mogoče zlorabljati pravil z vzpostavljanjem praznih sedežev, medtem ko se večina poslovnih dejavnosti izvaja v tujini.

(6)Mednarodni ladijski promet je poseben sektor dejavnosti, za katerega v več državah članicah veljajo posebni davčni režimi. Ti režimi večinoma zajemajo izračun davčne osnove na podlagi tonaže (tj. nosilne zmogljivosti) upravljanih ladij in ne na podlagi dejanskih dobičkov ali izgub, ki jih je imela družba. Na tej podlagi bi bilo treba MSP, ki ustvarjajo dohodek iz dejavnosti ladijskega prevoza, za katerega velja režim davka na tonažo, izključiti iz možnosti uporabe pravil za poenostavitev za MSP v zvezi s takšnim dohodkom, pripisanim stalni poslovni enoti ali odvisni družbi. S to izključitvijo bi se izognili dodatnim zapletom, ki bi po pričakovanjih nastali zaradi medsebojnega delovanja okvira za poenostavitev davka za MSP in režimov davka na tonažo. Poleg tega bi se taki morebitni zapleti zdeli nesorazmerni glede na to, da v nekaterih državah članicah ni takih posebnih davčnih režimov. V vsakem primeru bi bilo treba to izključitev ustrezno oceniti po petih letih izvajanja te direktive. Iz področja uporabe direktive ne bi bila izključena nobena druga dejavnost, razen tiste, ki je zajeta v režimu davka na tonažo.

(7)Namen predloga je zagotoviti znatno poenostavitev postopkov, zato bi bilo treba vzpostaviti točko „vse na enem mestu“, pri čemer bi se vložitev informativnih davčnih napovedi, priprava davčne odmere in pobiranje davka, ki ga morajo plačati stalne poslovne enote ali odvisne družbe, urejali prek enega samega davčnega organa (v nadaljnjem besedilu: organ za vložitev), tj. davčnega organa v državi članici sedeža. Točka „vse na enem mestu“ bi morala vsebovati vse elemente poenostavitve, da ne bi postala zgolj še ena ovira za podjetja, ki želijo vlagati v tujini. Ob polnem spoštovanju suverenosti držav članic v davčnih zadevah bi revizije, pritožbe in postopki reševanja sporov ostali predvsem v nacionalni pristojnosti in v skladu s postopkovnimi pravili zadevne države članice. Za podporo delovanju točke „vse na enem mestu“ bi bilo ključno zagotoviti skupne revizije, kar bi davčnim organom držav članic nalagalo obveznost sodelovanja, in sicer bi morala država članica sedeža sodelovati, če bi davčni organ stalne poslovne enote ali odvisne družbe zahteval revizijo, ki zajema izračun obdavčljivega izida davčnega zavezanca. V tem smislu bi morala država članica sedeža, ki izvede revizijo na lastno pobudo, državo članico gostiteljico pozvati, naj tako revizijo izvedeta skupaj.

(14)Države članice lahko osebne podatke na podlagi te direktive obdelujejo izključno za namene preverjanja zahtev za upravičenost ali določitve obveznosti stalnih poslovnih enot in odvisnih družb za davek. Vsaka obdelava osebnih podatkov za ta namen bi morala potekati v skladu z Uredbo (EU) 2016/679.

(15)Določeno je sorazmerno obdobje hrambe, ki državam članicam omogoča, da upoštevajo večino pravil o zastaranju, s čimer se tesno sledi tovrstnim nacionalnim pravilom glede začetka ali začasne prekinitve obdobja hrambe. Vendar obdobje hrambe ne bi smelo presegati tistega, kar je potrebno za zagotovitev, da lahko pristojni davčni organi določijo obveznosti za davke, kar bi pomenilo ravnovesje med zmožnostjo davčnega organa, da zagotovi ustrezno odmero in pobiranje davkov, ter pravico davčnih zavezancev do pravne varnosti.

(17)V skladu s členom 42(1) Uredbe (EU) 2018/1725 Evropskega parlamenta in Sveta je bilo opravljeno posvetovanje z Evropskim nadzornikom za varstvo podatkov, ki je mnenje podal 3. novembra 2023.

(18)Ker cilja te direktive, in sicer poenostavitve davčnih pravil za določena MSP, ki čezmejno delujejo na notranjem trgu prek stalnih poslovnih enot in največ dveh odvisnih družb, države članice ne morejo zadovoljivo doseči vsaka zase, temveč se zaradi obstoječih izzivov, ki jih povzroča medsebojno delovanje 27 različnih nacionalnih sistemov obdavčitve dohodkov pravnih oseb, lažje doseže na ravni Unije s sodelovanjem med državami članicami, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta direktiva ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenega cilja –

Ta direktiva določa pravila za izračun obdavčljivega izida stalnih poslovnih enot in odvisnih družb MSP, ki izpolnjujejo merila iz člena 2(1) (v nadaljnjem besedilu: davčna pravila države sedeža).

(e)v drugih državah članicah poslujejo prek ene ali več stalnih poslovnih enot in največ dveh odvisnih družb;

2.Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 16 za spremembo prilog I do IV, da se upoštevajo spremembe zakonodaje držav članic na podlagi informacij, ki jih države članice zagotovijo, in sicer v zvezi s:

3.Ta direktiva ne vpliva na pravico države članice, v kateri je stalna poslovna enota ali odvisna družba, da določi veljavno davčno stopnjo, niti na uporabo dvostranskih konvencij o izogibanju dvojnemu obdavčevanju ali pravila o socialni zaščiti delavcev v državi članici stalne poslovne enote ali odvisne družbe.

(2)„sedež“ pomeni MSP iz člena 2(1), ki deluje v drugi državi članici ali drugih državah članicah prek ene ali več stalnih poslovnih enot in/ali največ dveh odvisnih družb;

(4)„davčna pravila države sedeža“ pomenijo davčna pravila države članice sedeža, ki se uporabljajo za izračun obdavčljivega izida sedeža in njegovih stalnih poslovnih enot ali odvisnih družb;

(5)„država članica gostiteljica“ pomeni državo članico, v kateri je stalna poslovna enota ali odvisna družba MSP iz člena 2(1);

(6)„obdavčljivi izid stalne poslovne enote“ pomeni obdavčljivi dohodek ali izgubo, ki se pripiše stalni poslovni enoti in največ dvema odvisnima družbama ter se izračuna v skladu z davčnimi pravili države sedeža;

(8)„informativna davčna napoved po pravilih države sedeža“ pomeni informativno davčno napoved, ki jo vloži MSP iz člena 2(1) in vsebuje obdavčljive izide sedeža in stalne poslovne enote oziroma stalnih poslovnih enot ali odvisnih družb, izračunane v skladu z davčnimi pravili države sedeža.

1.Sedež se lahko odloči za uporabo davčnih pravil države sedeža v zvezi s svojimi stalnimi poslovnimi enotami in odvisnimi družbami v drugih državah članicah, če izpolnjuje naslednje zahteve:

(a)skupni promet njegovih stalnih poslovnih enot in odvisnih družb v zadnjih treh davčnih letih ni presegel zneska, enakega trikratnemu prometu, ki ga je ustvaril sedež;

(b)v zadnjem davčnem letu ali, če je to kasneje, od ustanovitve sedeža je bil rezident za davčne namene v državi članici sedeža;

(c)v zadnjem davčnem letu ali, če je to kasneje, od ustanovitve sedeža je izpolnjeval pogoje iz člena 2(1), točka (d).

2.Če se sedež odloči za uporabo davčnih pravil države sedeža v skladu z odstavkom 1, ta pravila uporablja za vse svoje stalne poslovne enote ali odvisne družbe v drugih državah članicah. Če ustanovi novo stalno poslovno enoto v drugi državi članici, za tako stalno poslovno enoto od njene ustanovitve uporablja davčna pravila države sedeža. Če ustanovi prvo odvisno družbo v drugi državi članici, zanjo od ustanovitve naprej uporablja davčna pravila države sedeža ter o tem obvesti državo članico gostiteljico.

Kadar sedež ustvarja dohodek iz dejavnosti ladijskega prevoza in za ta dohodek v državi članici sedeža velja režim davka na tonažo, je tak sedež izključen iz uporabe davčnih pravil države sedeža v zvezi z njegovimi stalnimi poslovnimi enotami in odvisnimi družbami v drugih državah članicah, če ustvarjajo dohodek iz dejavnosti ladijskega prevoza.

1.Sedež, ki se odloči, da bo za svoje stalne poslovne enote uporabljal davčna pravila države sedeža in/ali države, kjer ima eno ali več odvisnih družb, o svoji izbiri skupaj z imenom države članice gostiteljice obvesti organ za vložitev. Obvestilo se pošlje vsaj dva meseca pred koncem davčnega leta, ki je pred davčnim letom, v katerem želi to MSP začeti uporabljati davčna pravila države sedeža.

2.Organ za vložitev preveri, ali so izpolnjene zahteve za upravičenost iz člena 4, in o svojih ugotovitvah obvesti sedež v enem mesecu po obvestilu iz odstavka 1.

3.Če so zahteve za upravičenost izpolnjene, organ za vložitev davčne organe držav članic gostiteljic v enem mesecu od obvestila iz odstavka 1 obvesti, da se obdavčljivi izid zadevnih stalnih poslovnih enot in odvisnih družb od naslednjega davčnega leta izračunava v skladu z davčnimi pravili države sedeža, kot se uporabljajo v državi članici sedeža. Davčni organi držav članic gostiteljic organu za vložitev sporočijo veljavne davčne stopnje.

Država članica gostiteljica lahko izpodbija odločitev organa za vložitev v zvezi z izpolnjevanjem zahtev za upravičenost v skladu z določbami člena 13. V tem primeru se uporabljajo nacionalna pravila države članice sedeža. MSP lahko začnejo uporabljati davčna pravila države sedeža ne glede na take postopke.

Če organ za vložitev ugotovi, da pogoji za upravičenost niso izpolnjeni, o tem obvesti sedež v enem mesecu od obvestila iz odstavka 1, sedež pa se lahko zoper to odločitev pritoži v skladu z nacionalno zakonodajo ter še naprej uporablja pravila države sedeža. Končna odločitev ima pravni učinek šele od naslednjega proračunskega leta.

4.Kadar država članica gostiteljica ugotovi, da prisotnost MSP na njenem ozemlju izpolnjuje pogoje za stalno poslovno enoto ali odvisno družbo, o tem obvesti organ za vložitev. Na podlagi teh informacij organ za vložitev obvesti pristojni davčni organ države članice gostiteljice o tem, ali sedež v zvezi s svojimi stalnimi poslovnimi enotami uporablja davčna pravila države sedeža ali države, kjer ima odvisne družbe. O teh postopkih je treba brez nepotrebnega odlašanja ustrezno obvestiti sedež.

1.Sedež, ki se je odločil, da bo za svoje stalne poslovne enote v eni ali več državah članicah gostiteljicah uporabljal davčna pravila države sedeža ali države, kjer ima odvisne družbe, ta pravila uporablja sedem davčnih let, kar se lahko podaljša.

2.Ob koncu obdobja iz odstavka 1 se davčna pravila države sedeža prenehajo uporabljati za stalne poslovne enote in odvisne družbe v državi članici gostiteljici, razen če sedež organ za vložitev obvesti o podaljšanju možnosti uporabe davčnih pravil države sedeža v skladu s postopkom iz člena 9.

1.Možnost uporabe davčnih pravil države sedeža preneha pred koncem sedemletnega obdobja iz člena 7(1) iz katerega koli od naslednjih razlogov:

(a)MSP iz člena 2(1) prenese svoje davčno rezidentstvo iz države članice sedeža, če davčnih pravil ne želi več uporabljati;

(b)v zadnjih treh davčnih letih je skupni promet njegovih stalnih poslovnih enot in odvisnih družb presegel znesek, ki je enak trikratnemu prometu sedeža;

2.Davčna pravila države sedeža se prenehajo uporabljati od davčnega leta, ki sledi letu, v katerem nastopijo razlogi iz odstavka 1.

3.Organ za vložitev čim prej obvesti države članice gostiteljice o prenehanju iz odstavka 1, v vsakem primeru pa pred koncem davčnega leta, v katerem so nastopili razlogi za prenehanje.

4.Če MSP iz člena 2(1) prenese svoje davčno rezidentstvo v drugo državo članico, se lahko odloči za uporabo davčnih pravil države sedeža, ki veljajo v njegovi novi državi članici davčnega rezidentstva, v skladu s členi 4 do 7. To se šteje kot nova možnost. Zahteva iz člena 4(1), točka (b), se ne uporablja, če je bil prenos davčnega rezidentstva MSP izveden iz tehtnih komercialnih razlogov v smislu člena 15(1), točka (a), Direktive Sveta 2009/133/ES.

Sedež nima pravice podaljšati možnosti uporabe davčnih pravil države sedeža, če nastane kateri od naslednjih položajev:

(a)v katerih koli treh ločeno obravnavanih davčnih letih je skupni promet njegovih stalnih poslovnih enot ali odvisnih družb presegel znesek, ki je enak trojnemu prometu sedeža;

(b)MSP ustanovi več kot dve odvisni družbi v Uniji;

(c)merilo iz člena 2(1), točka (d), ni bilo izpolnjeno tri zaporedna davčna leta.

1.Sedež vloži informativno davčno napoved po pravilih države sedeža pri organu za vložitev. Država članica sedeža pomaga MSP pri pripravi davčne napovedi, zlasti pri pripisovanju obdavčljivega rezultata vsaki stalni poslovni enoti in odvisni družbi v drugih državah članicah.

(b)obveznost MSP za davek v zvezi z njegovim obdavčljivim izidom vsake stalne poslovne enote in največ dveh odvisnih družb v drugih državah članicah. Obveznost za davek se izračuna tako, da se za obdavčljivi izid uporabi nacionalna davčna stopnja zadevne države članice gostiteljice, kot je bila izračunana v skladu z davčnimi pravili države sedeža.

(Ne zadeva slovenske različice.)

(a)sredstva in obveznosti, pripisane stalnim poslovnim enotam in največ dvema odvisnima družbama;

(b)dobiček, ki ga je mogoče pripisati stalnim poslovnim enotam in največ dvema odvisnima družbama v drugih državah članicah.

(b)osnutek odločbe o odmeri davka za vsako stalno poslovno enoto in odvisno družbo.

(b)osnutek odločbe o odmeri davka za ustrezno stalno poslovno enoto in odvisno družbo;

8.Če davčni organ države članice gostiteljice zavrne osnutek odločbe o odmeri davka, ta osnutek odločbe o odmeri davka spremeni v zvezi s pripisovanjem dobička stalni poslovni enoti in odvisnim družbam v skladu z določbami veljavne konvencije o izogibanju dvojnemu obdavčevanju, katere pogodbenici sta država članica gostiteljica in država članica sedeža. Potem ko se pripis dobička stalni poslovni enoti in odvisnim družbam spremeni in sporoči organu za vložitev v skladu s členom 8ae Direktive 2011/16/EU, organ za vložitev ponovno izračuna obdavčljivi izid v skladu z davčnimi pravili države članice sedeža in ta država članica izda popravljeno odmero davka. Davčni zavezanec ima pravico do pritožbe zoper to spremenjeno odmero davka pred sodišči države članice sedeža. Vsi spori v zvezi z zneskom dobička, ki ga je mogoče pripisati stalni poslovni enoti in odvisnim družbam, se rešujejo v skladu z veljavno dvostransko konvencijo o izogibanju dvojnemu obdavčevanju ali določbami iz Direktive Sveta (EU) 2017/1852 z dne 10. oktobra 201717.

_________________

17 Direktiva Sveta (EU) 2017/1852 z dne 10. oktobra 2017 o mehanizmih za reševanje davčnih sporov v Evropski uniji (UL L 265, 14.10.2017, str. 1).

9.Kadar se lahko v skladu z davčnimi pravili države članice gostiteljice določeni stroški, povezani z zaposlenimi v stalni poslovni enoti ali odvisni družbi, odbijejo za davčne namene, če so zadevni zneski obdavčeni na ravni zaposlenega ali so predmet dajatev za socialno varnost in v državi članici sedeža ni podobne davčne obravnave, ki bi omogočala tak odbitek, sedež in država članica gostiteljica, ki ji svetuje Komisija, sprejmeta ustrezne ukrepe za preprečitev morebitnih neskladij.

Pobiranje davka, ki ga morajo plačati stalne poslovne enote in odvisne družbe v državah članicah gostiteljicah

1.Sedež prek organa za vložitev poravna obveznosti iz naslova davka na dohodek v zvezi s svojim obdavčljivim izidom in obdavčljivim izidom svojih stalnih poslovnih enot in odvisnih družb v državah članicah gostiteljicah.

2.Organ za vložitev pobere davek, ki ustreza obveznosti vsake stalne poslovne enote in odvisne družbe sedeža v Uniji za davek, uporabi davčno stopnjo zadevne države članice gostiteljice in ustrezni znesek nemudoma prenese pristojnemu organu zadevne države članice gostiteljice.

3.Komisija z izvedbenimi akti določi praktične ureditve, potrebne za zagotovitev pobiranja in prenosa davka, ki ustreza obveznostim stalnih poslovnih enot ali odvisnih družb za davek, iz države članice sedeža v državo članico gostiteljico. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 15.

1.Če ni določeno drugače, pravila te direktive ne vplivajo na nacionalne predpise držav članic, ki urejajo lokalne davčne revizije, pravna sredstva in postopke, ali mehanizme za reševanje sporov, ki so na voljo na ravni Unije ali določeni v veljavnih dvostranskih davčnih konvencijah o izogibanju dvojnemu obdavčevanju. Ta direktiva ne vpliva na poslovne, računovodske in davčne obveznosti stalnih poslovnih enot in odvisnih družb v skladu z nacionalnimi pravili države članice gostiteljice.

2.Davčni organi države članice gostiteljice lahko zahtevajo, da se skupaj z organom za vložitev opravi revizija, ki zajema izračun obdavčljivega izida stalne poslovne enote ali odvisne družbe v skladu z davčnimi pravili države sedeža, pripis dobička stalni poslovni enoti in/ali odvisni družbi in/ali veljavno davčno stopnjo. Skupne revizije se izvajajo v skladu z Direktivo Sveta 2011/16/EU18. Ne glede na Direktivo 2011/16/EU lahko davčni organ države članice sedeža zahtevek za skupno revizijo naslovi tudi na davčni organ države članice gostiteljice vsake stalne poslovne enote ali odvisne družbe.

_________________

18 Direktiva Sveta 2011/16/EU z dne 15. februarja 2011 o upravnem sodelovanju na področju obdavčevanja in razveljavitvi Direktive 77/799/EGS (UL L 64, 11.3.2011, str. 1).

1.Če je sedež, kot je opredeljen v členu 3, točka 2, direktive o uvedbi sistema davčnih pravil države sedeža za mikro, mala in srednja podjetja20, ki se odloči, da bo za svoje stalne poslovne enote ali odvisne družbe uporabljal davčna pravila države sedeža v skladu s členom 6 navedene direktive, upravičen do uporabe takih pravil, pristojni organ države članice sedeža ali odvisnih družb z avtomatično izmenjavo informacij pristojnemu organu države članice stalne poslovne enote sporoči, da se obdavčljivi izid zadevne stalne poslovne enote ali odvisnih družb izračuna v skladu z davčnimi pravili države sedeža. Tako sporočilo se pošlje v enem mesecu po tem, ko sedež obvesti o svoji izbiri možnosti, da uporabi davčna pravila države sedeža.

______________________

20 Direktiva…[UL: vstavite številko, datum, naslov in sklic na UL za navedeno direktivo].

2.Pristojni organ države članice stalne poslovne enote pristojnemu organu države članice sedeža ali odvisne družbe sporoči davčno stopnjo, ki se uporablja za določitev obveznosti stalnih poslovnih enot ali odvisnih družb za davek na njegovem ozemlju, v dveh mesecih od obvestila pristojnega organa države članice sedeža o odločitvi za uporabo davčnih pravil države sedeža.

3.Pristojni organ države članice sedeža z avtomatično izmenjavo informacij sporoči informacije iz odstavka 2 tega člena pristojnim organom držav članic stalnih poslovnih enot ali odvisnih družb v skladu s praktičnimi ureditvami, sprejetimi v skladu s členom 21.

(iii)osnutek odločbe o odmeri davka za ustrezno stalno poslovno enoto in odvisne družbe;

6.Če davčni organ države članice stalne poslovne enote ali poslovnih enot ali odvisnih družb po zavrnitvi osnutka odločbe o odmeri davka, ki jo je izdala država članica sedeža, spremeni osnutek odločbe o odmeri davka v zvezi s pripisom dobička stalni poslovni enoti ali odvisni družbi v skladu z določbami veljavne dvostranske konvencije o izogibanju dvojnemu obdavčevanju med državo članico gostiteljico in državo članico sedeža, pristojni organ države članice stalne poslovne enote oziroma poslovnih enot ali odvisnih družb v enem mesecu od njegove izdaje pristojnemu organu države članice sedeža pošlje tako revidirano odločbo o odmeri davka za namene ponovnega izračuna obdavčljivega izida stalne poslovne enote ali odvisne družbe, izdaje popravljene odločbe o odmeri davka in pobiranja davka.

Komisija obvesti Evropski parlament o delegiranih in izvedbenih aktih, ki jih sprejme Komisija, o kakršnem koli nasprotovanju delegiranim aktom ali o preklicu pooblastila s strani Sveta.

2.Informacije, vključno z osebnimi podatki, ki se obdelujejo v skladu s to direktivo, se hranijo le toliko časa, kolikor je nujno potrebno za doseganje namenov te direktive (v nadaljnjem besedilu: obdobje hrambe), zlasti preverjanje zahtev za upravičenost in določitev obveznosti davčnih zavezancev za davek, v skladu z nacionalnimi pravili o zastaranju, ki veljajo za posameznega upravljavca podatkov. Obdobje hrambe se začne, ko se osebni podatki za namene te direktive obdelujejo prvič, v nobenem primeru pa ni daljše od sedmih let.

1.Komisija pet let po začetku uporabe te direktive preuči in oceni njeno delovanje ter o tem poroča Evropskemu parlamentu in Svetu. Komisija v poročilu med drugim preuči, ali bi bilo treba davčna pravila države sedeža uporabljati tudi za eno ali več odvisnih družb MSP. Poročilo po potrebi spremlja predlog za spremembo te direktive.

2.Države članice Komisiji v skladu z odstavkom 3 sporočijo ustrezne informacije za oceno direktive, vključno z zbirnimi podatki o številu upravičenih MSP v primerjavi z MSP, ki so se odločila za uporabo sistema, njihovem prometu in stroških izpolnjevanja obveznosti glede na promet, podatki o številu MSP, ki so se razširila čez mejo z ustanovitvijo stalne poslovne enote, in številu MSP, ki so bila izključena zaradi ustanovitve več kot dveh odvisnih družb, ali o stroških izpolnjevanja obveznosti za MSP, ki uporabljajo to možnost.

Države članice do 31. decembra 2024 sprejmejo in objavijo predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo. O tem takoj obvestijo Komisijo.

Te predpise uporabljajo od 1. januarja 2025.