1.ugotavlja, da je končni proračun Parlamenta za leto 2022 znašal 2.161 milijonov EUR oziroma 19,55 % razdelka 7 večletnega finančnega okvira Uredba Sveta (EU, Euratom) 2020/2093 z dne 17. decembra 2020 o določitvi večletnega finančnega okvira za obdobje 2021–2027 (UL L 433 I, 22.12.2020, str. 11)., predvidenega za skupne upravne odhodke institucij Unije v letu 2022, kar je 4,76-odstotno povečanje v primerjavi s proračunom za leto 2021 (2.064 milijonov EUR);

2.ugotavlja, da so skupni prihodki, vknjiženi v zaključni račun na dan 31. decembra 2022, znašali 250.473.772 EUR (v primerjavi z 215.332.108 EUR v letu 2021); ugotavlja, da so namenski prejemki, ki so bili na voljo v letu 2022, znašali 61.267.620 EUR (v primerjavi s 37.150.962 EUR v letu 2021);

3.poudarja, da je pet poglavij zajemalo 76,5 % vseh obveznosti: poglavje 10 – Člani institucije, poglavje 12 – Uradniki in začasni uslužbenci, poglavje 14 – Drugo osebje in zunanje storitve, poglavje 20 – Nepremičnine in z njimi povezani stroški ter poglavje 42 – Odhodki za parlamentarno pomoč;

4.je seznanjen z naslednjimi zneski, ki so bili uporabljeni za zaključni račun Parlamenta za proračunsko leto 2022:

(a)Razpoložljiva sredstva (v EUR)

odobrena sredstva za leto 2022:

2.161.651.286,00

nesamodejni prenosi iz proračunskega leta 2021:

22.007.230,00

samodejni prenosi iz proračunskega leta 2021:

380.099.194,75

odobrena sredstva iz namenskih prejemkov v 2022:

61.267.620,37

namenski prejemki, preneseni iz leta 2021:

39.603.266,73

skupaj:

2.664.628.597,85

(b)Uporaba proračunskih sredstev v proračunskem letu 2022 (v EUR)

obveznosti:

2.607.456.700,15

izvršena plačila:

2.186.635.235,75

odobrena sredstva, samodejno prenesena v naslednje proračunsko leto, vključno z namenskimi prejemki:

428.826.276,81

odobrena sredstva, nesamodejno prenesena v naslednje proračunsko leto:

0

razveljavljena odobrena sredstva:

49.167.085,50

(c)Proračunski prihodki (v EUR)

prejeti v letu 2022:

250.473.772,00

(d)Skupna bilanca stanja na dan 31. decembra 2022 (v EUR)

1.735.834.446,00

5.je seznanjen, da je Odbor Parlamenta za proračunski nadzor v proračunskem letu 2022 v skladu s členoma 31 in 49 finančne uredbe odobril 21 prerazporeditev („prerazporeditve C“), ki so skupaj znašale 88.449.115 EUR oziroma 4,09 % končnih odobrenih sredstev; je seznanjen, da je predsednica odobrila 11 prerazporeditev („prerazporeditve P“) v skupnem znesku 34.246.879 EUR oziroma 1,6 % proračuna za leto 2022; sprašuje, med katerimi proračunskimi vrsticami so bile izvedene prerazporeditve P; poziva predsedstvo, naj Odbor za proračunski nadzor proaktivno obvešča o zadevnih zneskih in proračunskih vrsticah;

6.je seznanjen z ocenami, da je zaradi pandemije covida-19 nastal zmeren presežek v znesku 16.417.325 EUR, ki je bil prerazporejen iz postavk, kot so potni stroški, organizacija in sprejem skupin obiskovalcev, središča za obiskovalce Parlamenta, zunanje usposabljanje v živo, dokumentacija/publikacije ter lokalni parlamentarni pomočniki in praktikanti poslancev; obenem ugotavlja, da je bilo treba zaradi pandemije covida-19 povečati druge proračunske vrstice v skupnem znesku 7.549.000 EUR; poudarja, da se te vrstice nanašajo predvsem na finančno podporo uslužbencem, ki delajo od doma, zdravstveno varstvo in preventivne ukrepe ter dodatne odhodke za tolmačenje pri delu na daljavo, večjezičnim sejam na daljavo in hibridnim sejam;

7.ugotavlja, da so bile institucije Unije, tudi Parlament, leta 2022 v prehodu; ugotavlja, da so bili ukrepi, sprejeti zaradi pandemije covida-19, odpravljeni do junija 2022; pozdravlja prizadevanja vseh generalnih direktoratov in generalnega sekretarja, da bi vzpostavili potrebna orodja za nadaljevanje parlamentarnega dela, da bi potekalo na enak način kot pred pandemijo covida-19; pozdravlja, da so se z marcem 2022 ponovno začela plenarna zasedanja z osebno navzočnostjo; ugotavlja, da je to sledilo dveletnemu obdobju, v katerem je bilo treba opraviti več kot 12.000 glasovanj na daljavo na nič manj kot 175 sejah, porazdeljenih med 30 zasedanj;

8.ugotavlja, da sta ruska vojaška agresija proti Ukrajini in izjemno visoka stopnja inflacije, ki je ob koncu leta 2022 na letni ravni v Uniji še vedno znašala 10,4 %, močno vplivali na proračunsko leto 2022; priznava, da je uprava Parlamenta vložila veliko truda v izvrševanje proračuna, da bi zadovoljili nujne potrebe, ki so bile posledica kriznih razmer; pozdravlja donacije tehnične opreme Parlamenta v podporo Ukrajini v težkih časih vojne;

9.želi spomniti, da Evropsko računsko sodišče (Računsko sodišče) za vse institucije Unije opravi posebno oceno upravnih in drugih odhodkov, ki jih obravnava kot eno samo skupino politik; poudarja, da med upravne odhodke sodijo odhodki za človeške vire, vključno s pokojninami, ki so leta 2022 znašali približno 70 % skupnih upravnih odhodkov, ter odhodki za stavbe, opremo, energijo, komunikacije in informacijsko tehnologijo; poudarja, da večletno delo Računskega sodišča kaže, da je pri tej porabi tveganje na splošno majhno;

10.je seznanjen, da je bilo v razdelku 7 večletnega finančnega okvira (evropska javna uprava) 11,6 milijarde EUR ali 5,9 % proračuna Unije v letu 2022, od tega je Parlament dobil 2,2 milijarde EUR ali 18,9 %; pozdravlja ugotovitev Računskega sodišča, da stopnja napake pri porabi za evropsko javno upravo ni bila pomembna; poziva Parlament, naj preveri in ugotovi, pri katerih vrstah transakcij je bil delež napak velik, čeprav pod pragom pomembnosti, ter razmisli, kako bi bilo mogoče spremeniti postopek, da bi podobne napake v prihodnosti preprečili oziroma odkrili;

11.ugotavlja, da letno poročilo Računskega sodišča o izvrševanju proračuna za leto 2022 vsebuje posebne ugotovitve v zvezi s Parlamentom; je seznanjen s priporočilom Računskega sodišča, naj uprava Parlamenta dopolni smernice glede tega, kako naj politične skupine izvršujejo proračunska sredstva, ter naj si še naprej prizadeva za izboljšanje notranjih pravil ter skrbi za spoštovanje pravil in postopkov javnega naročanja;

12.ugotavlja, da je Računsko sodišče izbralo vzorec 13 transakcij Parlamenta in da je pri treh odkrilo količinsko opredeljive napake; ugotavlja, da je bilo javno naročanje ena od zadev, na katere je opozorilo Računsko sodišče; poudarja, da je na tovrstne ugotovitve opozorilo že v preteklosti;

13.je seznanjen z ugotovitvami Računskega sodišča v zvezi z notranjimi pravili Parlamenta; opozarja, da politične skupine sredstva, ki so jim dodeljena, upravljajo v skladu z načeli posrednega upravljanja ob analogni uporabi člena 62(1)(c) finančne uredbe; meni, da ta pravila nadomeščajo „sporazume o prispevkih“ (iz člena 155(6) finančne uredbe);

14.opozarja, da so v skladu z notranjimi pravili Parlamenta politične skupine odgovorne instituciji za upravljanje proračunskih sredstev v mejah pristojnosti, ki jih nanje prenese predsedstvo; ugotavlja, da je treba proračunska sredstva upravljati v skladu s temi pravili in da bi bilo treba sprejeti ustrezne ukrepe za preprečevanje morebitne neskladnosti;

15.ugotavlja, da politične skupine na zahtevo prejmejo pomoč in nasvete Parlamenta; ugotavlja tudi, da so finančni oddelki političnih skupin v letu 2022 povečali število podpisov z nacionalnimi delegacijami, da bi zagotovili dobro upravljanje sredstev v vrstici 400;

16.pozdravlja zavezo uprave, da bo dopolnila navodila za politične skupine o pravilnem izvajanju notranjih pravil Parlamenta in jim pomagala, da bi izboljšale svoje notranje finančno poslovodenje; pozdravlja dejstvo, da bo dodatno pojasnila smernice o javnih naročilih političnih skupin;

17.ugotavlja, da je notranji revizor na sestanku s pristojnim odborom 4. decembra 2023 predstavil svoje letno poročilo in opisal revizije za izdajo zagotovil, ki jih je opravil, in svetovalne storitve, ki jih je nudil, ter poročal o rezultatih trenutnega stanja, ki je leta 2022 zajemalo prečno spremljanje nezaključenih ukrepov iz poročil o notranji reviziji, revizijo službenih potovanj, pregled okvira Parlamenta za obvladovanje tveganj, revizijo postopka javnega naročanja v GD INLO, revizijo nakupa in uporabe varnostne opreme in storitev v GD SAFE, revizijo financiranja evropskih političnih strank in evropskih političnih fundacij (druga naloga) ter redni pregled gradbenega projekta ADENAUER 2 (faza 3 – zaključek vzhodnega krila);

18.pozdravlja in podpira ukrepe, o katerih se je notranji revizor dogovoril s pristojnimi generalnimi direktorati na podlagi zagotavljanja zanesljivosti v zvezi z revizijo službenih potovanj, pregledom okvira Parlamenta za obvladovanje tveganj in revizijo postopka javnih naročil v GD INLO;

19.je seznanjen, da se trenutno pripravljajo predhodni sklepi oziroma se še izvaja terensko delo za zagotavljanje zanesljivosti, ki se zaenkrat še izvaja po postopku, predvidenem v listini notranjega revizorja;

20.ugotavlja, da je bilo v postopku spremljanja v letu 2022 zaključenih 38 izmed 92 nedokončanih ukrepov, za katere so se že iztekli dogovorjeni roki za izvedbo; je zaskrbljen, ker je na dan 31. decembra 2022 29 nedokončanih ukrepov zamujalo že več kot 12 mesecev; pričakuje, da bodo različni generalni direktorati zagotovili, da se preostali ukrepi brez nadaljnjega odlašanja zaključijo in da se dogovorjeni ukrepi izvajajo v skladu z roki, določenimi v letnem poročilu notranjega revizorja;

21.se zaveda, da naj bi v skladu s členom 118(9) finančne uredbe poročila in ugotovitve notranjega revizorja, pa tudi poročilo zadevne institucije Unije, postali dostopni javnosti takoj, ko notranji revizor potrdi ukrep, uveden za njihovo izvajanje; ugotavlja, da so v praksi objavljeni šele, ko so izvedena vsa priporočila, kar dejansko povzroči večletno zamudo pri objavi; poziva predsedstvo, naj vsako notranje revizijsko poročilo objavi eno leto po njihovem dokončanju, potem ko notranji revizor potrdi ukrepe, sprejete za izvedbo priporočila iz preteklega leta; spominja, da si lahko poslanci v skladu s pravili predsedstva zaupne dokumente ogledajo le, če obstaja potreba po seznanitvi; opozarja, da imajo vsi člani Odbora za proračunski nadzor pravico zahtevati zaupen vpogled v poročilo o notranji reviziji v zvezi s postopkom razrešnice; pozdravlja dejstvo, da notranji revizor poroča Odboru za proračunski nadzor o opravljenih letnih revizijskih dejavnostih;

22.ugotavlja, da v letu 2022 ni bilo mogoče izvesti ene načrtovane revizije na področju informacijske tehnologije (o ozaveščenosti zaposlenih na področju kibernetske varnosti), ker vse leto ni bilo zapolnjeno prosto delovno mesto, predvideno za revizorja informacijskih sistemov; ugotavlja, da je težko najti posebne profile revizijskih uslužbencev, tudi na področju informacijske tehnologije, za izvajanje revizij, kot so načrtovane v skladu z zahtevami; poziva službo za notranjo revizijo, naj poišče rešitev, da bodo preostale revizije dokončane pravočasno za naslednji cikel razrešnic;

23.pozdravlja, da si je služba za notranjo revizijo s programom zagotavljanja in izboljševanja kakovosti za leto 2022 še naprej prizadevala za izboljšanje svojih dejavnosti, s katerimi daje objektivna zagotovila organom odločanja in nadzora, odredbodajalcem in vodstvu; je seznanjen, da je notranji revizor izjavil, da iz nobenega vira ni prejemal navodil ali smernic, ki bi utegnile ogroziti njegovo neodvisnost;

24.je seznanjen s pisnimi odgovori na resolucijo o razrešnici za leto 2021, ki jih je Odbor za proračunski nadzor prejel 13. septembra 2023, s predstavitvijo generalnega sekretarja v zvezi z vprašanji iz resolucije Parlamenta o razrešnici za leto 2021 in z izmenjavo mnenj s poslanci, ki je sledila;

25.opozarja, da bo predsedstvo razpravljalo in glasovalo o predlaganih pravilih ali ukrepih, potem ko bo Parlament na plenarnem zasedanju pozval k njihovim spremembam; ob upoštevanju člena 25 poslovnika opozarja, da je predsedstvo odgovorno za sprejemanje odločitev o finančnih, organizacijskih in upravnih zadevah, ki se nanašajo na poslance; želi spomniti, da je predsedstvo sestavljeno iz predsednice Evropskega parlamenta, 14 podpredsednikov in petih kvestorjev (člani brez glasovalne pravice), ki jih demokratično izvoli Parlament; ugotavlja, da člani predsedstva razpravljajo o predlogu načrta prihodkov in odhodkov Parlamenta; spominja, da gre pri podelitvi razrešnice za izvajanje demokratičnega nadzora in da predsedstvo razpravlja o konkretnih zahtevah iz resolucij o razrešnici, sprejetih na plenarnem zasedanju;

26.se zaveda, da so se razprave predsedstva od začetka pandemije covida-19 marca 2020 do postopne odprave sanitarnih omejitev na začetku leta 2022 osredotočale predvsem na odločitve, namenjene zaščiti integritete poslancev in zaposlenih ob hkratnem zagotavljanju neprekinjenega poslovanja in izvajanju praktičnih solidarnostnih ukrepov v odnosih s tremi državami članicami gostiteljicami Parlamenta;

27.opozarja, da generalni direktorat predsedstvo (GD PRES) zagotavlja strokovno znanje in podpira zakonodajno in parlamentarno delo predsednice, plenarnega zasedanja ter vodstvenih organov in poslancev Parlamenta v vseh fazah parlamentarnega in zakonodajnega postopka; opozarja, da je odgovoren tudi za medinstitucionalne odnose, podporo protokolu pri uradnih obiskih in prireditvah, ki jih sponzorira predsednica, upravljanje tajnih podatkov Unije ter upravljanje uradne in priporočene pošte ter da je bil do novembra 2022 odgovoren za medparlamentarne odnose; ugotavlja, da je bilo na dan 31. decembra 2022 v generalnem direktoratu 364 uslužbencev, od tega 307 uradnikov, 19 začasnih uslužbencev, 37 pogodbenih uslužbencev in 1 agencijski delavec;

28.ugotavlja, da so končna odobrena proračunska sredstva GD PRES v letu 2022 znašala 1.275.565 EUR, kar je bilo 0,1 % proračuna Parlamenta; poudarja, da so bile od tega zneska prevzete obveznosti v skupnem znesku 1.169.055,78 EUR; pozdravlja obsežno uporabo odobrenih sredstev;

29.pozdravlja napredek pri uvajanju različnih komponent programa eLegislate z uporabo tehnologije XML za hitrejšo in lažjo pripravo predlogov sprememb k zakonodajnim predlogom in pripravljalnih dokumentov za medinstitucionalna zakonodajna pogajanja; poziva različne sodelujoče službe, naj se še bolj potrudijo, da bodo orodja eLegislate že od začetka 10. parlamentarnega obdobja v pomoč pri vseh korakih parlamentarnega zakonodajnega postopka;

30.poudarja, da so preglednost, odgovornost in integriteta bistvena etična načela v institucijah Unije in zlasti v Parlamentu kot hramu evropske demokracije; pozdravlja hitro ukrepanje Parlamenta decembra 2022 v zvezi z domnevnimi primeri korupcije med poslanci in zaposlenimi; pozdravlja prispevek GD PRES k akcijskemu načrtu v 14 točkah, ki ga je predlagala predsednica, in njegova prizadevanja pri izvajanju novih pravil o integriteti in preglednosti; pozdravlja tudi prizadevanja političnih organov Parlamenta, da bi izboljšali preglednost, integriteto in odgovornost v instituciji; poziva upravo, naj spremlja proračunske in finančne posledice teh ukrepov; ugotavlja, da Parlament kot reprezentativna institucija Unije poglablja zaupanje v postopek odločanja Unije, saj je s svojimi ukrepi prispeval k transparentnosti, etiki in dobremu ravnanju; spominja, da so ti dogodki splošno znani kot Katargate;

31.ugotavlja, da je bilo leto 2022 prvo polno leto obvezne uporabe registra za preglednost v skladu z revidiranim medinstitucionalnim sporazumom, ki so ga julija 2021 Medinstitucionalni sporazum z dne 20. maja 2021 med Evropskim parlamentom, Svetom Evropske unije in Evropsko komisijo o obveznem registru za preglednost (UL L 207, 11.6.2021, str. 1). sprejeli Parlament, Komisija in Svet; ugotavlja, da medinstitucionalni sporazum sicer uvaja nekatera načela za krepitev skupne kulture preglednosti, vendar trem podpisnicam prepušča izvajanje pogojenosti in nadaljnjih dopolnilnih ukrepov, kot se jim zdi primerno; poudarja, da je Parlament izboljšal pogojenost, sodelovanje Sveta pa ostaja omejeno;

32.opozarja na pomen tega registra kot ključnega instrumenta za pregledno in etično zastopanje interesov na ravni Unije, saj določa obvezno registracijo kot pogoj za sodelovanje zastopnikov interesov z institucijami Unije, vključno s Parlamentom; poziva, da se zagotovijo vsa potrebna sredstva za učinkovito izvrševanje internih pravil v zvezi z registrom za preglednost, po potrebi tudi z uvedbo ustreznih sankcij;

33.pozdravlja vse pogostejšo uporabo registra za preglednost kot informacijskega in referenčnega orodja za zastopanje interesov na ravni Unije, o čemer priča vsakoletni porast števila vlog za registracijo in obiskov spletnega mesta; pozdravlja redne dejavnosti komunikacije, službe za pomoč uporabnikom in ozaveščanja, ki jih sekretariat izvaja med deležniki v institucijah in zunaj njih, ter razvoj rešitev IT za izboljšanje registra za preglednost; opozarja, da je treba še naprej izboljševati preverjanje kakovosti podatkov novih prosilcev; ugotavlja, da se je kakovost vnosov v register za preglednost v zadnjih letih izboljšala zaradi boljšega ciljno usmerjenega spremljanja kakovosti in zaradi preiskav sekretariata na podlagi pritožb ali na lastno pobudo, ter pozdravlja vlogo skupnega sekretariata pri tem izboljšanju, čeprav so viri omejeni; ugotavlja, da je sekretariat pri ciljno usmerjenem preverjanju kakovosti 4238 vnosov v letu 2022 ugotovil, da je 44 % zastopnikov interesov takoj posredovalo podatke zadovoljive kakovosti (podobno kot leta 2021, +4 %), 35,2 % jih je po ciljno usmerjenih pregledih podatke popravilo, 13,6 % pa jih je bilo izbrisanih, ker niso bili upravičeni oziroma ker niso posodobili podatkov; poudarja, da je treba sekretariatu dodeliti dodatna sredstva, da bo nadziral register za preglednost in zagotavljal kakovost podatkov; poziva k razširitvi uporabe na predstavnike držav, ki niso članice EU; priporoča, naj se register za preglednost z rešitvami IT integrira v vse dejavnosti Parlamenta, pri katerih sodelujejo zunanji subjekti, da se omogoči beleženje in spremljanje njihove udeležbe prek ustreznih podatkovnih zbirk;

34.ponovno izraža zaskrbljenost zaradi obsežnega tujega vmešavanja in dezinformacijskih kampanj, usmerjenih proti Uniji, zlasti iz Rusije; poudarja, da je treba izboljšati varnostno kulturo v Parlamentu; poziva k obveznemu in rednemu usposabljanju o varnosti in integriteti za poslance in uslužbence, ustrezno varnostno preverjanje in strožje preverjanje uslužbencev, zlasti tistih, ki se udeležujejo sej za zaprtimi vrati; poziva k strožjemu nadzoru organizacije prireditev, povabil zunanjih gostov v Parlament in dostopa do komunikacijskih platform Parlamenta; poziva k nujni preiskavi obtožb o ruskem vplivu v parlamentu;

35.poziva, naj se zaradi domnevne korupcije v Parlamentu konec leta 2022 vzpostavijo trdni standardi za preglednost in dostop do institucij Unije za subjekte, vpisane v register za preglednost; želi spomniti, da so se nevladne organizacije domnevno zlorabljale kot vektorji tujega vmešavanja v odločanje v Parlamentu; v zvezi s tem ponovno poudarja potrebo po temeljitem finančnem predhodnem pregledu vseh subjektov, ki morajo razkriti vse vire financiranja, preden se vpišejo v register za preglednost; opominja, da je pred sodelovanjem pri organizaciji dogodkov in konferenc v prostorih Parlamenta obvezen vpis v register za preglednost;

36.poziva Komisijo, naj zagotovi, da bo mogoče vsem sredstvom Unije učinkovito slediti od neposrednega prejemnika do končnega upravičenca v verigi, kot je zapisano tudi v predlogu za prenovitev finančne uredbe in kot je bilo zahtevano v samoiniciativnem poročilu o preglednosti in odgovornosti nevladnih organizacij, ki se financirajo iz proračuna EU, sprejetem 17. januarja 2024 P9_TA(2024)0036.; poziva k reviziji smernic za vpis v register za preglednost, da bi razkrili vse dohodne in odhodne finančne tokove, vključno s prenosom sredstev z enega subjekta oziroma deležnika na drugega; poudarja, da morajo vsi registriranci in subjekti, ki prejemajo denar od tretjih strani in ki se jim ni treba vpisati v register za preglednost, razkriti vir financiranja;

37.opozarja, da člen 11 poslovnika Parlamenta poslance zavezuje, da objavijo svoje sestanke z zastopniki interesov; z veliko zaskrbljenostjo ugotavlja, da 261 sedanjih poslancev do 26. januarja 2023 na spletišču Parlamenta ni objavilo niti enega samega sestanka z zastopniki interesov; opozarja, da bi bilo treba informacije in opomnike o obveznosti objavljanja sestankov poslancem pošiljati bolj redno;

38.je seznanjen z revidiranim kodeksom ravnanja za poslance in večjim poudarkom na integriteti in preglednosti izjav poslancev o finančnih interesih, morebitnih nasprotjih interesov, srečanjih s predstavniki in izjavah o prispevkih; poudarja, da so nova pravila dobrodošla, vendar je njihova razlaga sprožila številna vprašanja in zahtevala ukrepanje uprave Parlamenta in odbora za kodeks ravnanja; poudarja, da je za to, da bi poslanci upoštevali nova pravila, potrebna jasna in zanesljiva razlaga, da se omogoči najvišja raven pravne varnosti; poziva, naj se v pisarne poslancev pošiljajo redna posodabljanja informacij, da bi omogočili večjo prepoznavnost in dostopnost;

39.meni, da je poimensko glasovanje ključni instrument za preglednost in odgovornost do državljanov Unije; poziva k uvedbi avtomatičnega poimenskega glasovanja na vsakem končnem glasovanju, razen če je tajno, in k povečanju števila poimenskih glasovanj, ki jih lahko politična skupina v skladu s členom 190(2) zahteva na plenarnem zasedanju, oziroma k izvzetju zakonodajnih dosjejev iz te omejitve;

40.z zadovoljstvom ugotavlja, da so bile leta 2022 uspešno organizirane vmesne volitve predsednika, podpredsednikov in kvestorjev na daljavo, kot je odločila konferenca predsednikov; se zaveda pomena sistema glasovanja na daljavo na plenarnem zasedanju za uspešno izvedbo tako občutljivega in zapletenega tajnega glasovanja;

41.opozarja na spremembe poslovnika Parlamenta z dne 20. decembra 2020, ki omogočajo glasovanje na daljavo, in na dejstvo, da glasovanje na daljavo v odborih trenutno ni dovoljeno, razen če predsednik ugotovi, da obstajajo izredne razmere; ponavlja svojo zahtevo predsedstvu, ki so jo poslanci večkrat potrdili na plenarnem zasedanju, in sicer naj jim omogoči uveljavljanje pravice do glasovanja na daljavo med porodniškim ali očetovskim dopustom, dolgotrajno boleznijo ali višjo silo, s čimer bi izkoristili velika upravna prizadevanja in finančne naložbe Parlamenta v tehnične rešitve, ki takšno glasovanje omogočajo;

42.je seznanjen, da se je GD PRES kljub nestabilnim zdravstvenim razmeram in njihovemu vplivu na obseg parlamentarnih dejavnosti odzval na potrebe, ki so nastale po sprejetju načrta prihodkov in odhodkov za leto 2022; ugotavlja, da je ustvaril tudi presežek, ki bi se lahko uporabil za financiranje potreb drugih generalnih direktoratov zaradi visoke inflacije v letu 2022;

43.opozarja, da ima Parlament v skladu s Pogodbo o Evropski uniji in zlasti priloženim protokolom št. 6 sedež v Strasbourgu, kjer poteka 12 mesečnih plenarnih zasedanj, vključno s proračunskim; poudarja, da sta začasna opustitev zasedanj v Strasbourgu in udeležba na daljavo posledica izjemnih okoliščin med pandemijo covida-19; spominja, da je za vsako spremembo pogodb o EU potrebno soglasje držav članic; opozarja, da velika večina poslancev Parlamenta podpira enotni sedež, da bi zagotovili učinkovito porabo denarja davkoplačevalcev Unije in izpolnili institucionalno odgovornost za zmanjšanje ogljičnega odtisa; ugotavlja, da bi dokončna preselitev zahtevala spremembo pogodb o EU;

44.ugotavlja, da je bilo zaradi odpovedanih zasedanj v Strasbourgu med pandemijo covida-19 po podatkih sekretariata Parlamenta prihranjenih 26.260.608 EUR, hkrati pa je bil znatno zmanjšan ogljični odtis Parlamenta; je seznanjen z oceno Računskega sodišča, da bi lahko z opustitvijo selitev med Strasbourgom in Brusljem letno prihranili 114 milijonov EUR, prav tako pa dosegli enkratni prihranek v višini 616 milijonov EUR, če bi stavbe v Strasbourgu uspešno prodali, oziroma ustvarili enkratne stroške v višini 40 milijonov EUR, če prodaja ne bi bila uspešna https://www.eca.europa.eu/other%20publications/pl1407_letter/pl1407_letter_en.pdf; meni, da je glede na podnebno krizo ohranitev sedeža v Strasbourgu neodgovorna; poziva Svet, naj upošteva stališče Parlamenta in v zvezi z njim nemudoma ukrepa;

45.želi spomniti, da je generalni direktorat za komuniciranje (GD COMM) generalni direktorat na več lokacijah z osebjem v Bruslju, Strasbourgu in pisarnah za stike v vseh 27 državah članicah, pa tudi v Londonu, Washingtonu D.C. (do 1. novembra 2022, ko sta bili pisarni Evropskega parlamenta za stike preneseni na novi generalni direktorat za partnerstva za parlamentarno demokracijo), in hiši Jeana Monneta v Bazochesu (Francija);

46.je seznanjen, da so glavne naloge GD COMM sodelovanje z mediji, obveščanje, pojasnjevanje in povečanje prepoznavnosti dela Parlamenta, ozaveščanje državljanov, deležnikov in oblikovalcev javnega mnenja o Parlamentu prek pisarn Evropskega parlamenta za stike v državah članicah, spodbujanje interakcije z državljani z okrepljenimi projekti za obiskovalce, prireditvami in informacijskimi kampanjami ter njegovo prisotnostjo v družbenih medijih, zagotavljanje strokovnega znanja poslancem in političnim skupinam o temah, kot so obveščanje medijev in spremljanje javnega mnenja, ter boj proti dezinformacijam z vsemi sredstvi, zlasti pred volitvami;

47.poudarja, da morajo Parlament in druge institucije Unije imeti ustrezne vire, da bi zaščitile svoj informacijski prostor pred kampanjami manipulacije z informacijami, hkrati pa v celoti spoštovale vrednote Unije;

48.ugotavlja, da je končni proračun GD COMM v letu 2022 znašal 121.235.650 EUR, kar je bilo 5,6 % proračuna Parlamenta; poudarja, da so bile od tega zneska prevzete obveznosti v skupnem znesku 121.146.177 EUR; pozdravlja obsežno uporabo odobrenih sredstev;

49.ugotavlja, da so dejavnosti GD COMM kompleksne; ugotavlja, da je treba izboljšati prepoznavnost dela Parlamenta in zaupanje državljanov vanj kot v institucijo, zaradi česar bi bilo treba povečati proračun GD COMM;

50.poudarja, da je v prvih štirih mesecih leta 2022 na izvrševanje proračuna GD COMM še vedno vplivala pandemija covida-19, zlasti v zvezi s skupinami obiskovalcev in prostori za obiskovalce; ugotavlja, da je bil velik del presežkov, ki jih je povzročila prekinitev dejavnosti, prerazporejen drugim službam Parlamenta, da bi financirali druge prednostne naloge in obvladali učinek inflacije na odhodke za uslužbence; ugotavlja, da je imelo znatno zvišanje cen velike posledice za več dejavnosti GD COMM, kot so avdiovizualne storitve;

51.je seznanjen, da je predsednica 10. marca 2022 izdala revidiran sklep o varnostnih ukrepih za omejitev širjenja covida-19, s katerim je bila povrnjena fizična prisotnost za več dejavnosti, vključno s ponovnim sprejemom skupin obiskovalcev; je seznanjen z odločitvijo o povečanju finančnih prispevkov za potne stroške, nastanitev, prehrano in manjše lokalne stroške za povabljene skupine obiskovalcev v letu 2022 za 10 %; poziva predsedstvo, naj prekliče svoj sklep o zmanjšanju letne kvote povabljenih obiskovalcev na poslanca s 110 na 100 in s 55 na 50 za volilna leta; poudarja, da je odločitev o prenosu neporabljenih kvot iz leta 2020 v leta 2022, 2023 in 2024 ostala nespremenjena; vztraja, naj predsedstvo akreditirane parlamentarne pomočnike izloči s seznama dovoljenih vodij skupin, da bo to vlogo lahko prevzel samo član sponzorirane skupine ali strokovnjak, kot so plačilni posredniki ali potovalne agencije, da akreditiranim parlamentarnim pomočnikom ne bo treba prevzeti finančne odgovornosti za zneske, ki so včasih zelo veliki;

52.ugotavlja, da so se po energetski krizi v Uniji cene potovanj in obrokov znatno zvišale; je seznanjen z načrtovano revizijo pravil o plačevanju subvencij povabljenim skupinam obiskovalcev;

53.je seznanjen, da so se omejitve zaradi pandemije covida-19 v državah članicah postopoma rahljale, tako da so lahko pisarne Evropskega parlamenta za stike počasi začele delovati normalno s sistematičnim dodajanjem hibridnih elementov; poudarja, da je bila v pisarnah Evropskega parlamenta za stike organizirana vrsta dejavnosti ob evropskem letu mladih; ugotavlja, da so v državah članicah poslanci sistematično vabljeni na prireditve in dejavnosti z mediji, deležniki, organizacijami civilne družbe in mladinsko skupnostjo; ugotavlja, da pisarne za stike spodbujajo tudi udeležbo poslancev na prireditvah in dejavnostih tretjih oseb;

54.ugotavlja, da so lahko poslanci zaradi izrednih ukrepov med pandemijo sodelovali v plenarnih razpravah iz pisarn Evropskega parlamenta za stike v državah članicah izvolitve, k čemur so prispevali ukrepi GD COMM; pozdravlja odločnejša prizadevanja GD COMM, da bi omogočil uporabo novih tehnologij za lažje delo poslancev med pandemijo covida-19; priznava, da je dostop nacionalnih medijev na daljavo do komunikacijskih dejavnosti Parlamenta odprl vrata za interakcijo z državljani Unije;

55.ugotavlja, da je GD COMM leta 2022 dokončal večino pripravljalnega dela na evropske volitve v letu 2024; je seznanjen, da je predsedstvo Parlamenta leta 2022 odobrilo komunikacijsko strategijo za volitve v letu 2024; ugotavlja, da je bil sredi leta 2022 objavljen vseevropski javni razpis, na katerem je bilo dodeljenih 19 subvencij za krepitev zmogljivosti in/ali sodelovanje državljanov v podporo evropskim volitvam;

56.pozdravlja sprejetje Evropskega akta o svobodi medijev, ki uvaja nov sklop pravil za spodbujanje pluralnosti in neodvisnosti medijev po vsej Uniji; meni, da je to dodatno orodje v okviru stalnih prizadevanj Unije za boj proti sistematičnim kampanjam tujega manipuliranja z informacijami in vmešavanja, katerih namen je destabilizacija Unije;

57.ugotavlja, da so središča Doživi Evropo pozitivni ukrepi, ki spodbujajo delo Unije in državljanom pojasnjujejo politike Unije; z zadovoljstvom ugotavlja, da se je v zadnjih dveh letih povečalo število obiskov središč Doživi Evropo; ugotavlja, da ta središča vsako leto obišče več tisoč obiskovalcev na mesec; ugotavlja, da sta bili kljub inflacijski krizi v letu 2022 odprti dve novi središči Doživi Evropo v Parizu in Rimu, tako da sta lahko tamkajšnji pisarni za stike izkoristili različne priložnosti za ozaveščanje in razširili svoje mreže; ugotavlja, da je bilo ob koncu leta 2022 doseženih več kot 80 % ciljev v zvezi z odpiranjem središč Doživi Evropo;

58.spominja, da se Unija ves čas bori za ohranitev evropskih vrednot in integriteto naših demokratičnih procesov; pozdravlja ukrepe, ki jih je Parlament sprejel pri uresničevanju teh ciljev ter v boju proti dezinformacijam in manipulacijam z informacijami; poziva k razširitvi teh ukrepov glede na bližajoče se evropske volitve, zlasti pa poziva GD COMM, naj še naprej razvija in izvaja učinkovite strategije za boj proti dezinformacijam in manipulaciji z informacijami, zlasti v volilnem kontekstu; poudarja, da je eno najučinkovitejših orožij proti dezinformacijam pozitivna in na dejstvih temelječa komunikacija o delu Parlamenta;

59.meni, da se omogočanje dostopa do virov Parlamenta, kot so studii za snemanje video posnetkov ali druge komunikacijske platforme, ne sme uporabljati za spodkopavanje vrednot Unije ali za razširjanje sovražnih informacij s strani avtoritarnih režimov;

60.želi spomniti, da je generalni direktorat za kadrovske zadeve (GD PERS) odgovoren za ustrezno in učinkovito upravljanje človeških virov v Parlamentu in skrbi, da poslancem pomaga visoko usposobljena delovna sila, da lahko ustrezno opravljajo svoj mandat;

61.ugotavlja, da je končni proračun GD PERS v letu 2022 znašal 1.090.141.584 EUR, kar je bilo 50,4 % proračuna Parlamenta; poudarja, da so bile od tega zneska prevzete obveznosti v skupnem znesku 1.087.939.413 EUR; pozdravlja obsežno uporabo odobrenih sredstev;

62.ugotavlja, da je Parlament v letu 2022 zaposlil manj uradnikov na natečajih, ki jih je organiziral Evropski urad za izbor osebja (EPSO) (48 uradnikov), kot pa na internih in javnih natečajih, ki jih je vodil sam (139 uradnikov); obžaluje, da se je urad EPSO srečeval z različnimi težavami pri izvajanju spletnih testov in jezikovni ureditvi natečajev; je seznanjen s splošnimi težavami, s katerimi se srečujejo GD PERS in drugi generalni direktorati pri privabljanju in ohranjanju talentov, kar vpliva na uspešnost delovne sile Parlamenta; poziva k učinkovitejšim, bolje usmerjenim in krajšim izbirnim postopkom, ki bi povečali privlačnost Parlamenta kot delodajalca in bi generalnim direktoratom omogočili hitro zaposlovanje strokovnih profilov, ki jih potrebujejo pri svojem delu;

63.poudarja, da je pravično geografsko ravnovesje pomemben element resnično evropske javne službe, in ugotavlja, da je Parlament v preteklih letih v zvezi s tem sprejel številne ukrepe; ugotavlja, da so še vedno možnosti za izboljšave; je seznanjen, da je predsedstvo oblikovalo pravni okvir za natečaje za posamezne države in sklenilo organizirati prvega od njih; poudarja, da bi se morali natečaji vedno osredotočati na strokovnost posameznika, ne glede na starost, spol, vero;

64.želi spomniti, da je predsedstvo 13. januarja 2020 sprejelo nove, ambicioznejše cilje za uravnoteženo zastopanost spolov na višji in srednji vodstveni ravni v upravi Parlamenta, ki naj bi bili doseženi do leta 2024, in sicer 50 % žensk na položajih vodje oddelka, 50 % direktoric in 40 % generalnih direktoric; opozarja, da je 6. julija 2020 pripravilo in odobrilo akcijski načrt za enakost spolov za obdobje 2021–2022, katerega namen je olajšati uresničevanje teh ciljev in celovito vključiti načelo enakosti spolov v vse dejavnosti Parlamenta; ugotavlja, da so leta 2022 ženske zasedale 28,6 % delovnih mest generalnih direktorjev, in pozdravlja, da so zasedale tudi 50,8 % direktorskih mest in 43,5 % mest vodij oddelkov;

65.se zaveda, da je več generalnih direktoratov izrazilo zaskrbljenost glede privabljanja talentov in specializiranih profilov, ki so bistveni za opravljanje glavne dejavnosti Parlamenta; ugotavlja, da je mogoče razmišljati samo o internalizaciji storitev, ki so bistvene; poudarja, da nekatere storitve izvajajo zunanji ponudniki zaradi njihove posebne narave, ki ne izpolnjuje pogojev za internalizacijo; zato meni, da upravljavski organi ne bi smeli razmišljati o internalizaciji služb, ki ne izpolnjujejo teh pogojev;

66.pozdravlja delo, ki ga je GD PERS opravil v zvezi z akreditiranimi parlamentarnimi pomočniki; poudarja, da je informacijska služba GD PERS organizirala 85 informativnih srečanj za uradnike, začasne uslužbence in pogodbene uslužbence ter akreditirane parlamentarne pomočnike, pa tudi šest spletnih seminarjev o upokojitvi in 14 informativnih srečanj za nove praktikante poslancev; pozdravlja delo oddelka Front Office za akreditirane parlamentarne pomočnike, ki deluje kot kontaktna točka za vsa povezana vprašanja in postopke, v zvezi z zaposlovanjem in upravljanjem pogodb pomočnikov; je seznanjen, da je ta oddelek odgovoril na 12.405 prošenj za informacije, vključno z zaposlovanjem, spremembami pogodb, podaljšanji, odpovedmi in prekinitvami; z zadovoljstvom ugotavlja, da je bilo 100 % pogodb za akreditirane parlamentarne pomočnike sklenjenih v 10 delovnih dneh;

67.z zadovoljstvom ugotavlja, da je predsedstvo na poziv iz resolucije o razrešnici za leto 2021 na seji 10. julija 2023 zahtevalo, da se omogoči razveljavitev pogodbe med poslancem in akreditiranim parlamentarnim pomočnikom s pogajanji v primerih, ko razlog za prekinitev ni izguba zaupanja;

68.se zaveda, da je delo akreditiranih parlamentarnih pomočnikov sestavni del dela poslancev in da imajo pomembno vlogo v zakonodajnih postopkih Unije; je seznanjen, da je bil leta 2009 sprejet statut akreditiranih parlamentarnih pomočnikov in da je njihovo delo z leti pridobivalo pomen in priznanje; je seznanjen s prizadevanji Parlamenta, da bi uvedel okvir za nudenje podpore akreditiranim parlamentarnim pomočnikom; poziva predsedstvo in upravo, naj se z odborom akreditiranih parlamentarnih pomočnikov redno in formalno posvetujeta o revizijah in reformah, ki neposredno vplivajo na pravice akreditiranih parlamentarnih pomočnikov; poziva k ustreznemu spoštovanju veljavnih pravil; poziva upravo Parlamenta, naj preuči, ali bi bilo mogoče v pogodbe akreditiranih parlamentarnih pomočnikov vključiti odpovedni rok v primeru nepričakovanega prostovoljnega ali neprostovoljnega odhoda poslanca;

69.ugotavlja, da se akreditirani parlamentarni pomočniki udeležujejo uradnih misij v tri kraje dela Parlamenta; ugotavlja, da je predsedstvo 11. decembra 2023 sprejelo spremembe izvedbenih ukrepov za naslov VII pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev Evropske unije, ki urejajo zaposlovanje akreditiranih parlamentarnih pomočnikov; ugotavlja, da se bodo v skladu s tem sklepom za akreditirane parlamentarne pomočnike smiselno uporabljala pravila, ki veljajo za službena potovanja uradnikov in drugih uslužbencev Parlamenta; ugotavlja, da lahko akreditirani parlamentarni pomočniki, ki imajo potrjen potni nalog za odhod v Strasbourg med plenarnimi zasedanji Evropskega parlamenta, tja potujejo s čarterskim vlakom; ugotavlja pa, da se jim v primeru, da so zakupljeni vlaki Eurostar polni, ponudijo precej slabše in manj zanesljive možnosti potovanja kot drugim uslužbencem Parlamenta; poziva Parlament, naj preuči, ali je potreben dodaten vlak; ponovno poudarja, da bi bilo treba akreditiranim parlamentarnim pomočnikom, ki spremljajo poslance na zasedanja v Strasbourgu, izdati potni nalog in jim povrniti stroške v skladu z veljavnimi pravili;

70.je seznanjen, da sklep predsedstva o veljavnih pravilih za misije odborov zunaj treh krajev dela, kakor je bil spremenjen novembra 2011 po razpravah konference predsednikov aprila 2011 in predsedstva novembra 2011, akreditiranim parlamentarnim pomočnikom prepoveduje, da bi spremljali poslance na uradnih delegacijah Parlamenta in misijah odborov; ugotavlja, da se akreditirani parlamentarni pomočniki teh misij včasih udeležujejo neuradno, kar ogroža ugled Parlamenta in prinaša posebne izzive v zvezi z njihovim zavarovanjem; opozarja, da poslance Evropskega parlamenta na misijah že spremljajo predstavniki političnih skupin, vendar poudarja, da je tehnična podpora, ki jo akreditirani parlamentarni pomočniki zagotavljajo na misijah, ključnega pomena za sodelujoče poslance; ponavlja svojo dolgoletno zahtevo, da se akreditiranim parlamentarnim pomočnikom pod določenimi pogoji, ki jih je treba še določiti, dovoli spremljanje poslancev na uradnih delegacijah Parlamenta in misijah zunaj treh krajev dela, kot je bilo poudarjeno na plenarnem zasedanju v več resolucijah o razrešnici; poziva predsedstvo in konferenco predsednikov, naj pozitivno odgovorita na to zahtevo;

71.opozarja, da akreditirani parlamentarni pomočniki ne glede na svoje izkušnje in kvalifikacije ne morejo sodelovati na internih natečajih Evropskega parlamenta; poziva predsedstvo, naj preuči, ali bi jim na pravični podlagi in v skladu z merili, ki jih določijo zadevni generalni direktorati, pod pogoji, ki jih bo treba še opredeliti, lahko omogočili sodelovanje na notranjih natečajih, kot je to dovoljeno uslužbencem Evropskega parlamenta; ugotavlja, da imajo akreditirani parlamentarni pomočniki dolgoletne izkušnje in odlično razumejo politične in tehnične podrobnosti pri izvrševanju poslanskega mandata, pa tudi različne pravne postopke Unije; poudarja, da bi tesnejša udeležba akreditiranih parlamentarnih pomočnikov v internih strukturah Parlamenta lahko prispevala k bolj vključujoči, raznoliki in geografsko uravnoteženi delovni sili; poudarja pomen ohranjanja in prenosa znanja znotraj Evropskega parlamenta v zvezi z internimi delovnimi metodami;

72.je seznanjen, da je obdobje mirovanja akreditiranih parlamentarnih pomočnikov vsaj dvakrat daljše od obdobja mirovanja poslancev Evropskega parlamenta; poziva k razpravi o uskladitvi obdobja mirovanja za zaposlene v Evropskem parlamentu;

73.pozdravlja napredek pri reviziji pravil o zaposlovanju akreditiranih parlamentarnih pomočnikov; pozdravlja pozitivno uskladitev, ki jo sklep prinaša zaposlenim; pozdravlja dogovor o sporazumni razveljavitvi pogodb med akreditiranimi parlamentarnimi pomočniki in poslanci Evropskega parlamenta; pozdravlja uskladitev nadomestil za službena potovanja med akreditiranimi parlamentarnimi pomočniki in uslužbenci; pozdravlja revizijo obveznega usposabljanja akreditiranih parlamentarnih pomočnikov ob prevzemu dolžnosti; pozdravlja revizijo pravil o porodniškem dopustu za akreditirane parlamentarne pomočnice, da bi poslanci Evropskega parlamenta učinkoviteje uporabljali vire; izreka pohvalo predsedstvu, ki je upoštevalo zahteve s plenarnih zasedanj in prispevke odbora akreditiranih parlamentarnih pomočnikov v zadnjih letih; spodbuja ga, naj še naprej konstruktivno sodeluje z odborom akreditiranih parlamentarnih pomočnikov pri reševanju drugih spornih vprašanj;

74.da bi povečali transparentnost in odgovornost pri dejavnostih Evropskega parlamenta ter spodbudili pravično porazdelitev sredstev, se predlagajo naslednji popravki v zvezi s parlamentarno pomočjo, skupnimi zgornjimi mejami in proračunom:

1.proračunska sredstva za parlamentarno pomoč morajo znašati najmanj 35 %;

2.proračunska sredstva, dodeljena drugim upravičencem, morajo biti omejena na 65 % in porazdeljena, kot sledi:a.izvajalcem storitev se dodeli največ 25 %;b.lokalnim pomočnikom se dodeli največ 25 %;c.praktikantom se dodeli največ 15 %;

75.je seznanjen, da je bilo po dveh etapah Schumanovega programa zaposlovanja in razvoja, ki sta bili zaključeni leta 2022, istega leta zaposlenih 16 % kandidatov iz nabora kandidatov; poudarja, da je bil rezultat tega ukrepa zaposlitev 50 uspešnih kandidatov iz 16 različnih držav članic; ugotavlja, da je izmed teh držav članic devet držav članic, iz katerih je prihajalo malo ali zelo malo uslužbencev, zdaj bolje zastopanih in jih zastopa 70 % ustreznih uspešnih kandidatov; poudarja, da je bila vzpostavljena mreža nekdanjih praktikantov Parlamenta, ki jo je generalni sekretar odobril konec leta 2022;

76.pozdravlja, da je GD PERS izvajal program pozitivnih ukrepov za kandidate z invalidnostjo, zaradi česar je bilo število prijav precej večje kot v prejšnjih letih;

77.želi spomniti na sklep generalnega sekretarja iz novembra 2022 o novih pravilih za delo na daljavo, ki veljajo za sekretariat Parlamenta; želi spomniti, da se lahko tudi poslanci in politične skupine odločijo za uporabo pravil o delu na daljavo, kot je določeno v tem sklepu; ugotavlja, da je uravnotežena uporaba hibridnega delovnega okolja koristna in produktivna, zato pozdravlja odločitev, da se ohranijo možnosti za delo na daljavo; želi spomniti, da je fizična navzočnost ključna za učinkovito sodelovanje vseh akterjev v vseh parlamentarnih procesih;

78.predlaga, da se še naprej analizirajo novi načini dela, da bi uskladili potrebe uprave Parlamenta (vključno s timsko kohezijo, interno komunikacijo in uvajanjem novincev), kar bo pozitivno vplivalo na uspešnost in povečalo privlačnost Parlamenta kot delodajalca; je seznanjen z novostjo, da lahko uslužbenci pet dni na leto delajo na daljavo iz tujine; ugotavlja, da so nekateri ukrepi med pandemijo covida-19 spremenili delovne razmere v določenih službah; poziva k proaktivnemu spremljanju in ocenjevanju novih načinov dela, da ne bodo negativno vplivali na počutje in zadovoljstvo zaposlenih;

79.ugotavlja, da je Parlament od 459 poslancev v osmem parlamentarnem obdobju, ki leta 2019 niso bili ponovno izvoljeni, prejel le eno obvestilo o zaposlitvi po izteku mandata v skladu s členom 6 kodeksa ravnanja; pozdravlja prepoved lobiranja za nekdanje poslance v šestih mesecih po koncu mandata in uvedbo postopka v primeru kršitev; izreka pohvalo, da po novem še šest mesecev po izteku mandata nekdanjemu poslancu ni mogoče izdati lobistične izkaznice in da se po izteku tega obdobja izkaznica nekdanjega poslanca dezaktivira, če se izda lobistična izkaznica; ugotavlja, da je leta 2022 od 199 uradnikov, ki so zapustili javno službo, 65 uradnikov zaprosilo za dovoljenje za opravljanje dejavnosti po prenehanju dela (člen 16 kadrovskih predpisov); poziva Parlament, naj uvede strožja pravila glede vrtljivih vrat za poslance in javne uslužbence;

80.je trdno prepričan, da sponzoriranje dogodkov in potovanj ne bi smelo nikoli služiti kot sredstvo za ogrožanje vrednot Unije ali širjenje sovražnih informacij s strani avtoritarnih režimov; ponovno poziva k strožjim pravilom o potovanjih poslancev Parlamenta, ki jih plačajo tuje države in subjekti; meni, da bi bilo treba podobna pravila pripraviti za akreditirane parlamentarne pomočnike ali uslužbence političnih skupin;

81.opominja, da generalni direktorat za infrastrukturo in logistiko (GD INLO) upravlja objekte s skupno površino 1,3 milijona m2 v Bruslju, Luxembourgu in Strasbourgu, pa tudi pisarne za stike in središča Doživi Evropo v državah članicah; ugotavlja, da GD INLO zagotavlja tudi gostinske storitve in prevoz ter upravlja in opremlja pisarniške in sejne prostore Parlamenta; ugotavlja, da je bilo na dan 31. decembra 2022 v generalnem direktoratu 652 uslužbencev, od tega 267 uradnikov, 47 začasnih uslužbencev in 338 pogodbenih uslužbencev;

82.ugotavlja, da je končni proračun GD INLO v letu 2022 znašal 271.191.093 EUR, kar je bilo 12,5 % proračuna Parlamenta; poudarja, da so bile od tega zneska prevzete obveznosti v skupnem znesku 269.189.287 EUR; pozdravlja obsežno uporabo odobrenih sredstev; je seznanjen, da je bila stopnja porabe nižja od 95 % v proračunskih postavkah za mobilnost, neuspešen javni razpis za nakup vozil in dejavnosti, ki so bile zaradi pandemije covida-19 manj obsežne od pričakovanj, zaradi česar so bili odhodki za interne seje nižji;

83.se zaveda, da je nepremičninska strategija Parlamenta po letu 2019 skladen okvir za odločitve in prispeva h konsolidaciji nepremičninskega portfelja Parlamenta, hkrati pa objekte prilagaja razvoju vzorcev zasedanj in sej, se približuje lokalni ravni in državljanom prek središč Doživi Evropo, izboljšuje varnost stavb in medsebojno povezuje osrednje stavbe; ugotavlja, da je večina politik in ukrepov iz nepremičninske strategije dokončanih ali pa se že izvajajo;

84.poudarja potrebo po učinkovitem in k rezultatom usmerjenem upravljanju stavb Parlamenta; je zadovoljen z rezultati ocene stavb za leto 2022, ki so bili predsedstvu sporočeni junija 2022 v obliki potnih listov za stavbe, v katerih je bil indeks energijske učinkovitosti, kakovosti okolja v zaprtih prostorih in energetske prenove (EPIQR) le 0,1, kar priča o njihovem splošnem odličnem stanju in o učinkovitem preventivnem in korektivnem vzdrževanju ter načrtovanju programov pristojnih služb Parlamenta v okviru strategije integriranega upravljanja objektov, ki se osredotoča na upravljanje življenjskega cikla portfelja stavb Parlamenta in ki jo je predsedstvo sprejelo 8. marca 2021;

85.pozdravlja zavezo GD INLO, da bo uvedel okoljsko trajnostne rešitve; ugotavlja, da je Parlament leta 2022 več kot 19 % lastne energije proizvedel iz obnovljivih virov; pozdravlja študijo o lastni proizvodnji električne energije v Strasbourgu v letu 2022 in posledični namestitvi 1400 m² fotonapetostnih panelov v stavbah PFLIMLIN, DE MADARIAGA in CHURCHILL, ki še poteka; poudarja, da bi lahko Parlament to energijo delil z mestom Strasbourg, kadar so njegovi prostori večinoma prazni; poziva predsedstvo, naj razmisli tudi o možnosti oddaje streh v najem zunanjim uporabnikom, ki bi nanje namestili sončne celice, kar bi lahko Parlament uporabil kot dodaten vir prihodkov;

86.je seznanjen z odprtjem vzhodnega krila stavbe ADENAUER v Luxembourgu 10. maja 2022, tako da bodo leta 2024, ko bo dokončano še zahodno krilo, vse službe Parlamenta v Luxembourgu nameščene v istem objektu;

87.je seznanjen z odprtjem 15 sob za seminarje za obiskovalce, večnamenske agore in salona Saharova v stavbi ZWEIG, kar bo prispevalo k boljši izkušnji obiskovalcev v Evropskem parlamentu v Bruslju; je seznanjen z dokončanjem prehoda, ki povezuje stavbo ZWEIG s stavbama Odbora regij in Evropskega ekonomsko-socialnega odbora;

88.pozdravlja prizadevanja Parlamenta, da bi zaposlene spodbudil k uporabi trajnostnih prevoznih sredstev z brezplačno izposojo večjega števila klasičnih in električnih koles ter delnim povračilom cene vozovnic za javni prevoz v zameno za omejen dostop do parkirišča; pozdravlja novo, 90-odstotno znižanje cene sezonskih vozovnic za javni prevoz v Bruslju, kar je privedlo do 26,57-odstotnega povečanja števila zaposlenih, ki uporabljajo sezonsko vozovnico, ki jo sofinancira Parlament;

89.pozdravlja, da lahko zaposleni med plenarnimi zasedanji v Strasbourgu najamejo standardna in električna kolesa; pozdravlja povečanje voznega parka koles; obžaluje, da so vsa kolesa rezervirana že več dni vnaprej; poziva Parlament, naj preuči, ali bi lahko v Strasbourgu ponudili več koles za izposojo in podaljšali časovni okvir za njihov prevzem, da bi zadostili povpraševanju poslancev in uslužbencev ter prispevali k bolj trajnostni mobilnosti;

90.pozdravlja, da se je delež brezemisijskih ali priključnih hibridnih avtomobilov v potniškem voznem parku povečal z 81 % v letu 2021 na 97 % v letu 2022;

91.poudarja, da je velik delež sedežev v vozilih, ki med plenarnimi zasedanji potujejo med Brusljem in Strasbourgom, v letu 2022 ostal nezaseden; znova poziva upravo Parlamenta, naj razširi skupino uporabnikov in osebju Parlamenta omogoči, da bi v Strasbourg in nazaj potovali s službenimi vozili, kadar ne prevažajo poslancev, obenem pa naj poskrbi, da bodo poslanski sedeži zagotovljeni;

92.priznava pomen in dodano vrednost certifikata EMAS Parlamenta z vidika njegovega institucionalnega pristopa k trajnostnemu okolju in krožnemu gospodarstvu; je seznanjen z ukrepi za varčevanje z vodo in ravnanje z odpadki, ki jih je v ta namen sprejela uprava;

93.je seznanjen s soglasnim sklepom predsedstva z dne 23. oktobra 2019, da odobri ustanovitev laboratorija IDEA Lab z namenom preizkušanja novih, inovativnih rešitev za upravljanje pisarn in stavb; pozdravlja ustanovitev stalnega laboratorija za inovacije, ki bi lahko prinesel prihranke pri prihodnjih projektih prenove, in poziva k oblikovanju ločene proračunske vrstice; poudarja, da naj bi bil ta laboratorij na voljo poslancem, in zahteva, da bodo poslanci obveščeni o novostih in preizkušenih rešitvah, ki bodo uvedene v prihodnosti, ter o tistih, ki se ne bodo nadaljevale in iz katerih razlogov; meni, da bi morala biti ena od prednostnih nalog laboratorija IDEA Lab inovativna arhitekturna rešitev za boljšo izrabo prostora v pisarnah poslancev, kjer so zdaj prhe, ki se ne uporabljajo; poziva delovno skupino predsedstva za stavbe in upravo Parlamenta, naj zagotovita večjo preglednost v zvezi s proračunom laboratorija IDEA Lab ter Odboru za proračunski nadzor redno posredujeta seznam inovativnih rešitev, njihovih stroškov in povratne informacije o njih, pa tudi možne prihranke v primeru njihove uvedbe;

94.je seznanjen z različnimi projekti in deli za dostopnost, ki se izvajajo v vseh treh krajih dela, pa tudi v pisarnah za stike in središčih Doživi Evropo, in katerih namen je popolna uskladitev z veljavnim regulativnim okvirom glede na zavezo Parlamenta, da bo institucija brez ovir in dostopna vsem;

95.priznava, da je moral GD INLO zaradi ruske vojaške agresije proti Ukrajini in energetske krize, motenj v dobavni verigi in pomanjkanja surovin pregledati svoje projekte in prilagoditi svoj proračun; ugotavlja, da je moral zaradi posledičnega primanjkljaja v energetskem proračunu zamrzniti ali preložiti nekatere projekte, da bi sprostil potrebna sredstva za kritje višjih cen;

96.je seznanjen z ukrepi za zmanjšanje porabe energije v Parlamentu, kot so znižanje najvišjih temperatur ogrevanja v pisarniških prostorih in zvišanje najnižjih temperatur hlajenja, izklop sistemov ogrevanja in hlajenja med vikendi in prazniki, zmanjšanje razsvetljave fasad stavb in zmanjšanje ravni notranje razsvetljave; priznava, da je treba ukrepe ponovno oceniti glede na razvoj energetske krize in da ne smejo škodovati dobremu počutju uslužbencev;

97.se zaveda, da so različni ukrepi, ki jih je uprava sprejela na podlagi ustreznih sklepov predsedstva iz maja in oktobra 2022, privedli do znatnega zmanjšanja porabe energije, kar pomeni prihranek v višini 10,5 milijona EUR od maja 2022 do oktobra 2023;

98.se zaveda, da je GD INLO v letu 2022 nadaljeval izvajanje nepremičninske strategije Parlamenta po letu 2019; je seznanjen, da je nakup stavbe Trèves II prispeval k izvajanju te strategije in konsolidaciji nepremičnin Parlamenta, zlasti glede na namero, da se povežejo osrednje stavbe Parlamenta v Bruslju; zahteva časovni načrt za povezavo med stavbama Trèves I in Trèves II ter glavnimi osrednjimi stavbami v Bruslju;

99.izreka pohvalo Parlamentu za prilagoditvena dela v zvezi z dostopnostjo, ki so bila med letoma 2017 in 2022 opravljena v stavbah v Bruslju in so skupaj znašala 3,3 milijona EUR Obvestilo DELOVNE SKUPINE za stavbe, promet in zeleni Parlament predsedstvu (2023)10939, točka 16).; pozdravlja, da je zdaj tribuna v prostorih za obiskovalce v plenarni dvorani stavbe SPAAK dostopna ljudem z omejeno mobilnostjo; opozarja, da ima Unija vodilno vlogo pri spodbujanju vključevanja in enakosti za vse svoje državljane; opozarja, da bi moral imeti prav vsak evropski državljan enake možnosti za obisk institucij Unije; poziva Parlament, naj si prizadeva za analizo potreb invalidnih obiskovalcev, in ga poziva k izvajanju ustreznih ukrepov;

100.je seznanjen z zapisnikom dodatne seje predsedstva z dne 6. julija 2022, na kateri se je predsedstvo seznanilo z rezultati mednarodnega arhitekturnega natečaja za obnovo stavbe SPAAK in jih podprlo; ugotavlja, da je predsedstvo podprlo pet nagrajencev; ugotavlja, da v letu 2022 o tem ni bila sprejeta nobena druga odločitev, zato ni bilo finančnih posledic, hkrati pa poudarja, da je treba obnovitvena dela čim prej začeti; poudarja, da so bili 14. februarja 2024 na ravni odborov brez težav odobreni končni načrti za začetek obnovitvenih del, saj se stanje stavbe slabša; opozarja, da je stavba energetsko neučinkovita in ne omogoča potrebnih prilagoditev, zato ne ustreza svojemu namenu; poudarja, da bi moral biti Evropski parlament z lastnim portfeljem stavb pionir v smislu energijske učinkovitosti in trajnostnosti, da bi pomagal ohraniti podporo državljanov za cilje zelenega dogovora; ugotavlja, da bi prenova prinesla znatne prihranke pri stroških v višini več milijonov evrov na leto in poleg tega prispevala k izpolnjevanju zahtev prihodnje evropske direktive o energijski učinkovitosti in direktive o učinkovitosti stavb;

101.je seznanjen tudi s sklepom predsedstva z dne 6. julija 2022 o nepremičninski strategiji za Strasbourg, ki se osredotoča na izboljšanje zmogljivosti za gostovanje in nastanitev, optimizacijo uporabe prostorov Parlamenta, večjo dostopnost in konsolidacijo funkcij uslužbencev;

102.ugotavlja, da je samopostrežna restavracija Parlamenta v nadstropju –1 stavbe Spinelli pogosto prenatrpana ob konicah, kar povzroča dolge čakalne vrste; poziva predsedstvo, naj razmisli o omejitvi vstopa v menze v glavnih stavbah Parlamenta za zunanje obiskovalce in skupine obiskovalcev; je zaskrbljen zaradi nezadovoljivega razmerja med ceno in kakovostjo, zlasti zaradi premalo cenovno ugodnih vegetarijanskih obrokov; poziva upravo, naj predlaga rešitve za izboljšanje tega stanja;

103.ugotavlja, da je leta 2022 po odpravi omejitev zaradi covida-19 vozni park v tednih zasedanj za potovanje iz Bruslja v Strasbourg ob ponedeljkih ponujal 250 mest in da je bilo v povprečju zasedenih 162 sedežev oziroma 65 % kapacitet; znova poziva upravo Parlamenta, naj razširi seznam upravičencev do te storitve, da bi preprečila potrato virov, ob tem pa zagotovi, da bo za poslance vedno na voljo dovolj sedežev;

104.spominja, da je generalni direktorat za prevajanje (GD TRAD) odgovoren za visokokakovostno večjezično zakonodajo in druge jezikovne storitve Evropskemu parlamentu, njegovim službam in vsem državljanom Unije na podlagi načela popolne z viri gospodarne večjezičnosti; ugotavlja, da je bilo na dan 31. decembra 2022 v generalnem direktoratu 1109 uslužbencev, od tega 945 uradnikov, 97 začasnih uslužbencev, 66 pogodbenih uslužbencev in 1 agencijski delavec;

105.ugotavlja, da je končni proračun GD TRAD v letu 2022 znašal 17.105.500 EUR, kar je bilo 0,8 % proračuna Parlamenta; poudarja, da so bile od tega zneska prevzete obveznosti v skupnem znesku 16.834.967 EUR; pozdravlja obsežno uporabo odobrenih sredstev;

106.pozdravlja zavezo GD TRAD, da bo pravočasno nudil visokokakovostne jezikovne storitve; z zadovoljstvom ugotavlja, da je bilo leta 2022 prevedenih več kot 2,89 milijona bruto strani, kar je 26 % več kot leta 2021; z zadovoljstvom ugotavlja, da je bila velika večina dela opravljena pravočasno (98,5 % v običajnih razmerah in 98,6 %, če zahteve niso bile v skladu s pravili);

107.pozdravlja, da GD TRAD promovira in pripravlja vsebine v „državljanskem jeziku“, ki je lasten pristop Parlamenta k jasnemu izražanju, prilagojenemu potrebam ljudi, v 24 uradnih jezikih Unije; pozdravlja ustanovitev ukrajinske jezikovne skupine, ki skrbi za jezikovne storitve v ukrajinščini, vključno s prevodi, avdio izdelki in podnaslovi za posebno spletno mesto;

108.opozarja, da skupnost gluhih že več let, vse od leta 2016, zahteva možnost, da bi se peticije pri Parlamentu vlagale v nacionalnih znakovnih jezikih EU; poudarja, da bi ta ukrep skupnosti gluhih omogočil, da izrazi svojo pravico do peticije, ki je ena od temeljnih pravic vseh evropskih državljanov, ki je zapisana tako v Pogodbi kot v Listini Evropske unije o temeljnih pravicah; je seznanjen z analizo najučinkovitejše rešitve z minimalnimi stroški, ki sta jo izvedla GD LINC in GD ITEC in jo Odboru za peticije poslala maja 2020; poziva upravo, naj sprejme to rešitev in olajša vlaganje peticij, izraženih v nacionalnih znakovnih jezikih EU, prek portala za peticije;

109.z zadovoljstvom ugotavlja, da je bil uspešno zaključen prvi krog javnega natečaja za medkulturne in jezikovne strokovnjake za 11 jezikov, ki ga organizirata GD TRAD in GD PERS; poudarja, da je GD TRAD začel zaposlovati uspešne kandidate s prvega javnega natečaja za strokovne sodelavce za jasno izražanje; pozdravlja dejstvo, da je to sodelovanje znatno pospešilo zaposlovanje visoko usposobljenih uradnikov s sodobnimi in v prihodnost usmerjenimi profili;

110.želi spomniti, da so uradni jeziki, ki jih uporabljajo institucije, organi in agencije Unije, določeni v uredbi št. 1 Uredba št. 1 o določitvi jezikov, ki se uporabljajo v Evropski gospodarski skupnosti (UL 17, 6.10.1958, str. 385).; se zaveda, da GD TRAD skrbi, da je postopkovna vsebina Parlamenta na voljo v vseh 24 uradnih in delovnih jezikih Unije; pozdravlja izreden trud tolmačev v letu 2022, saj so skrbeli, da je bilo v čim večji meri na voljo tolmačenje javnih razprav v vse uradne jezike Unije; poudarja, da imajo poslanci v skladu s poslovnikom Parlamenta pravico, da govorijo v katerem koli od 24 uradnih jezikov Unije, kar je dokaz evropske kulturne in jezikovne raznolikosti ter prispeva k dostopnosti in transparentnosti institucij Unije za vse državljane Unije; ugotavlja, da se pri parlamentarnem delu pogosto uporablja en delovni jezik; poziva k spoštovanju večjezičnosti, tako da bo zagotovljeno ustrezno število prevajalcev in tolmačev, če bo potrebno;

111.poudarja, da je GD TRAD jezikovni organ Evropskega parlamenta, saj podpira sprejetje večjezične zakonodaje in prispeva k večjezični komunikaciji z državljani Unije z jasnim izražanjem, in sicer z uvedbo jasnih jezikovnih standardov;

112.želi spomniti, da je generalni direktorat za konferenčno logistiko in tolmačenje (GD LINC) odgovoren za jezikovno, tehnično in logistično podporo za seje in konference; ugotavlja, da je bilo na dan 31. decembra 2022 v generalnem direktoratu 554 uslužbencev, od tega 443 uradnikov, 29 začasnih uslužbencev in 82 pogodbenih uslužbencev; opozarja, da kakovost tolmačenja neposredno vpliva na sporočilo, ki je posredovano državljanom Unije;

113.ugotavlja, da je končni proračun GD LINC v letu 2022 znašal 79.569.347 EUR, kar je bilo 3,7 % proračuna Parlamenta; poudarja, da so bile od tega prevzete obveznosti v skupnem znesku 79.282.501 EUR; pozdravlja obsežno uporabo odobrenih sredstev;

114.poudarja, da se je povpraševanje po storitvah GD LINC začelo znatno povečevati od začetka leta 2022, ko so še vedno veljale omejitve zaradi covida-19; se zaveda, da je to povzročilo pritisk na vire, saj je bilo zaradi omejevanja socialnih stikov in drugih omejitev potrebnih več tolmačev, tehnične podpore in zapletenih operacij načrtovanja; je seznanjen, da so učinki inflacije vplivali na plačilo zunanjih konferenčnih tolmačev; je seznanjen, da so se višji stroški tolmačenja delno ublažili s tolmačenjem plenarnih zasedanj v Strasbourgu iz Bruslja na daljavo, da bi izboljšali delovne razmere, predvsem kakovost zvoka, ter omejili število in trajanje tolmaških ur za govorce na daljavo;

115.je seznanjen, da se predstavniki tolmačev niso strinjali z delovnimi razmerami pri tolmačenju udeležencev na daljavo, in sicer zaradi posledic za zdravje in dobro počutje tolmačev po dolgotrajnem delu, zlasti zaradi težav s sluhom; opozarja, da imajo evropske institucije dolžnost skrbnega ravnanja s svojimi delavci; poudarja, da je zaradi stavke poleti in jeseni 2022 prihajalo do motenj pri tolmačenju, kar je prizadelo govornike na daljavo; ugotavlja, da je 17. oktobra 2022 začela veljati začasna delovna ureditev za tolmačenje na sejah z udeležbo na daljavo; ugotavlja, da je bilo s tem znova uvedeno tolmačenje za govornike na daljavo, vendar je bil ohranjen skrajšan tedenski delovni čas za tolmače, zaradi česar se je zmanjšal obseg opravljenih storitev; je seznanjen, da je konec leta 2022 potekal socialni dialog, namenjen določitvi stalnega okvira in popolni ponovni vzpostavitvi tolmačenja, ki se je zaključil leta 2023;

116.pozdravlja, da je GD LINC v letu 2022 konsolidiral zagotavljanje tolmačenja, hkrati pa se prilagodil zahtevnemu regulativnemu okolju; z zadovoljstvom ugotavlja, da je nudil tolmačenje na 5278 parlamentarnih sejah in v povprečju opravil 5266 tolmaških ur na delovni teden, kar je več kot leta 2021, ko je tolmačil na 4172 sejah in opravil 4039 ur tolmačenja na teden; ugotavlja, da je to še vedno pod povprečjem pred pandemijo covida-19 v letih 2017 in 2018;

117.opozarja na člen 26 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah; ponavlja svojo dolgoletno zahtevo generalnemu sekretarju, naj nemudoma preuči, ali bi bilo tolmačenje v znakovni jezik izvedljivo tudi na plenarnih zasedanjih; poleg tega meni, da bi predvajanje plenarnih zasedanj v znakovnih jezikih, ki se uporabljajo v državah članicah, povečalo udeležbo invalidov v demokratičnem procesu Unije; poudarja pomen uporabe digitalnih orodij, vključno s podpornimi napravami, ki temeljijo na umetni inteligenci; vztraja tudi, da so za vse invalide potrebne dostopne informacije v lahko berljivih oblikah, piktogramih in novih tehnologijah;

118.želi spomniti, da je generalni direktorat za finance (GD FINS) upravni organ, pristojen za proračunske in finančne zadeve Parlamenta; ugotavlja, da je bilo na dan 31. decembra 2022 v generalnem direktoratu 246 uslužbencev, od tega 149 uradnikov, 27 začasnih uslužbencev, 63 pogodbenih uslužbencev in 7 agencijskih delavcev;

119.ugotavlja, da je končni proračun GD FINS v letu 2022 znašal 396.723.134 EUR, kar je bilo 18,4 % proračuna Parlamenta; poudarja, da so bile od tega zneska prevzete obveznosti v skupnem znesku 395.647.243 EUR; pozdravlja obsežno uporabo odobrenih sredstev;

120.je seznanjen, da so se v letu 2022 številne naloge, za katere je odgovoren GD FINS, bolj ali manj vrnile na raven pred pandemijo; je seznanjen, da je vojna v Ukrajini konkretno vplivala na dejavnosti GD FINS, zaradi česar sta bili potrebni odpornost in prilagodljivost, da bi se zagotovila kontinuiteta nekaterih dejavnosti v Parlamentu z mobilizacijo in prerazporeditvijo finančnih sredstev, potrebnih za obvladovanje inflacijskega šoka;

121.pozdravlja dejstvo, da je GD FINS v odziv na znatno povečanje inflacije in obrestnih mer ter svetovno energetsko krizo poostril nadzor nad ravnmi porabe proračunskih sredstev in je moral sprejeti izredne ukrepe za neprekinjeno delovanje Parlamenta, tudi s številnimi prerazporeditvami proračunskih sredstev in zahtevo za spremembo proračuna novembra 2022;

122.z zadovoljstvom ugotavlja, da je GD FINS lahko računal na učinkovitost svojih procesov in predanost svojih uslužbencev, da je zagotovil kontinuiteto storitev, za katere je odgovoren, in doseganje ciljev iz letnega delovnega programa; je seznanjen s pomisleki poslancev zaradi neupravičenih in pogosto velikih zamud pri obdelavi zahtevkov, pri čemer je bil povprečni čas za povračilo potnih stroškov in dnevnic do 40 dni; pozdravlja, da Parlament nenehno posodablja svoje procese, da bi poslancem ponudil boljše storitve z avtomatizacijo, poenostavitvijo in digitalizacijo; poziva GD FINS k nadaljnji pospešitvi delovnih procesov, da bi bili postopki hitrejši, zlasti tako, da svoje delavce opremi s potrebnimi orodji in programi za učinkovito upravljanje delovne obremenitve, s čimer se bo čas obdelave skrajšal;

123.priznava, da je delo lokalnih pomočnikov bistven element dejavnosti poslancev v njihovih volilnih enotah in da so prva kontaktna točka za državljane; poudarja, da je postopek zaposlovanja lokalnih pomočnikov in sklepanja pogodb z njimi že nekaj let velik izziv zaradi številnih upravnih zahtev, ki so privedle do dvojnega preverjanja in nejasnosti; poudarja, da bi moral GD FINS priznati, da za lokalne pomočnike velja nacionalna zakonodaja, zato prosi službe za posamezne države, naj postopek zaposlovanja izpeljejo same; poleg tega opozarja, da so prostovoljne in politične dejavnosti lokalnih pomočnikov, če so v skladu s pravili Evropskega parlamenta, pogosto redne naloge, ki jih ne bi smeli po nepotrebnem preverjati;

124.je seznanjen s sodelovanjem GD FINS pri spremembah regulativnega okvira za financiranje političnih struktur; pozdravlja, da je prispeval k pripravi predloga za spremembo pravil o uporabi proračunskih sredstev za financiranje političnih skupin, ki ga je predsedstvo sprejelo julija 2022; ugotavlja, da sprememba upošteva razmere, ki so nastale zaradi pandemije covida-19, in izjemoma določa metodo za ohranitev zgornje meje za prenos neporabljenih sredstev iz leta 2022 v leto 2023 na 75 % namesto 50 %; z zadovoljstvom ugotavlja, da je GD FINS sodeloval tudi pri reviziji Uredbe (EU, Euratom) št. 1141/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. oktobra 2014 o statutu in financiranju evropskih političnih strank in evropskih političnih fundacij UL L 317, 4.11.2014, str. 1.;

125.pozdravlja stalna prizadevanja za digitalizacijo procesov v letu 2022, vključno z razvojem novih funkcij in preoblikovanjem aplikacije e-Portal; z zadovoljstvom ugotavlja, da se je zaradi tega povečala uporaba aplikacije;

126.opozarja, da dolgi covid zahteva dolgotrajno oskrbo in je še vedno predmet intenzivnih raziskav; ugotavlja, da so med poslanci, uslužbenci in akreditiranimi parlamentarnimi pomočniki v Evropskem parlamentu dolgotrajni pacienti, ki potrebujejo stalno pomoč; obžaluje, da pravila skupnega sistema zdravstvenega zavarovanja ne omogočajo zadostnih povračil, zaradi česar imajo prizadeti veliko finančno breme; poudarja, da podobni neugodni pogoji veljajo za številne osebe z avtoimunskimi boleznimi, ki niso ustrezno priznane; poziva GD FINS in urad za izplačevanje pravic, naj spremenita pravila o povračilu, da bodo bolje zadostila potrebam;

127.pozdravlja organizacijo delovnih srečanj o posebnih temah javnih naročil, vključno z upravljanjem pogodbenih cen in obvladovanjem goljufij; je seznanjen s primerjalnimi študijami in študijami izvedljivosti, ki so podprle model Komisije, ki temelji na e-javnih naročilih;

128.je seznanjen, da GD FINS usklajuje službe, ki organizirajo potovanja, prilagojena potrebam poslancev, in vse upravne službe Parlamenta, vključno s potovalno agencijo; pozdravlja, da si je v sodelovanju s potovalno agencijo prizadeval za avtomatizacijo povračila potnih stroškov za potovanja poslancev z vlakom; ugotavlja, da je bilo leto 2022 predzadnje leto pred iztekom pogodbe sedanje agencije; ponovno poudarja, da bi morala imeti izbrana nova agencija možnost ponuditi prožnejše in cenejše rešitve za poslance, podobne tistim na trgu;

129.je zaskrbljen, ker je bilo leta 2022 odkritih pet primerov suma goljufije, ko naj bi poslanci zahtevali povračilo za določeno prevozno sredstvo, v resnici pa so uporabili cenejše; je seznanjen, da naj bi bila izdana dva naloga za izterjavo v skupnem znesku 39.807 EUR, preiskava preostalih primerov, ki se nanašajo na več proračunskih let in katerih vrednost bi lahko dosegla 801.000 EUR, pa še poteka;

130.je seznanjen z napovedjo na seji predsedstva 7. marca 2022, da bo ustanovljena priložnostna delovna skupina predsedstva za nadomestilo splošnih stroškov, katere naloga bo na podlagi izkušenj iz devetega parlamentarnega obdobja oceniti izvajanje sklepa predsedstva z dne 2. julija 2018 s seznamom stroškov, ki jih je mogoče kriti s tem nadomestilom; ugotavlja, da je predsedstvo na seji 17. oktobra 2022 sprejelo niz sprememb izvedbenih ukrepov v zvezi s statutom poslancev, da bi pojasnilo pravila o nadomestilu splošnih stroškov in njegovi uporabi, ter ukrepe za večjo preglednost in večjo pravno jasnost glede upravičenosti do nadomestila; poudarja, da je bila priložnostna delovna skupina pozvana, naj ustrezno upošteva vidike preglednosti, odgovornosti in dobrega finančnega poslovodenja s sredstvi, ki so na voljo poslancem, pa tudi načelo svobode in neodvisnosti parlamentarnega mandata ter cilj, da se prepreči nepotrebno upravno breme za poslance, njihove pisarne in službe Parlamenta;

131.poudarja, da je leta 2022 samo 26 poslancev predložilo 32 prostovoljnih izjav o uporabi nadomestila splošnih stroškov, od katerih jih je 29 vsebovalo revizijsko poročilo; pozdravlja prizadevanja sekretariata, da bi poslance spodbudil k pogostejši uporabi teh možnosti;

132.poudarja, da lahko poslanci v skladu z drugim odstavkom člena 11 poslovnika Parlamenta sami ali s pomočjo zunanjega revizorja podrobno ali glede na vrsto stroškov prostovoljno dokumentirajo porabo nadomestila splošnih stroškov in da lahko te informacije v celoti ali delno objavijo na svoji spletni strani na spletišču Parlamenta; pozdravlja, da izvedbeni ukrepi v zvezi s statutom poslancev zdaj vsebujejo poenostavljen seznam vrst stroškov in da je bil sprejet tudi predlog spremembe, ki pojasnjuje, da lahko poslanci uporabijo nadomestilo splošnih stroškov, če so preostala nadomestila že izčrpali;

133.opozarja, da je urad OLAF pooblaščen za preiskovanje sumov hujših kršitev uslužbencev in članov institucij Unije, vključno z morebitnimi kršitvami kodeksa ravnanja za poslance Evropskega parlamenta; je seznanjen, da urad OLAF v letu 2022 ni zahteval dostopa do pisarn ali elektronskih računov poslancev; ugotavlja, da bi bilo mogoče dokončati postopek za razširitev mandata urada OLAF v Parlamentu v primerih utemeljenega suma v zvezi s posameznimi poslanci, kadar je to nujno potrebno in sorazmerno za preiskavo ter v celoti spoštuje zaupnost v skladu z načelom imunitete, kot je določeno v protokolu št. 7 o privilegijih in imunitetah Evropske unije; znova poziva predsedstvo, naj ta postopek nemudoma začne;

134.ugotavlja, da je urad OLAF v letu 2022 preiskal 32 primerov, v katere je bil vpleten Parlament, zlasti v zvezi s finančnimi in socialnimi pravicami poslancev, financiranjem političnih struktur in izpolnjevanjem poklicnih obveznosti s strani uslužbencev; poudarja, da je urad OLAF izdal 14 poročil, od katerih so imela nekatera več priporočil, pet jih je vsebovalo finančna priporočila, pet disciplinska priporočila, eno upravna priporočila, sedem pa jih priporočil ni vsebovalo; je seznanjen, da je Evropsko javno tožilstvo v letu 2022 preiskalo štiri primere, v katere je bil vpleten Parlament, in sicer so se nanašali na finančne in socialne pravice poslancev ter financiranje političnih struktur; ugotavlja, da nobena od preiskav, ki jih je tožilstvo izvajalo v letu 2022, ni bila zaključena še istega leta; sprašuje upravo, ali so bila priporočila urada OLAF v celoti uresničena v zakonsko možnih mejah in tvegani zneski izterjani, in jo poziva, naj pripravi povzetek tipologije preiskovanih primerov brez občutljivih podatkov, da bo mogoče sprejeti sklepe in uvesti izboljšave;

135.ugotavlja, da je Parlament sistematično zavračal zahteve urada OLAF za inšpekcijske preglede pisarn poslancev ter dostop do njihovih elektronskih strežnikov in naprav; poudarja, da so poslanci zaščiteni z izvzetjem od odgovornosti za oddane glasove in mnenja, izražena pri opravljanju njihovih dolžnosti, ter zaščito pred pregonom in omejevanjem osebne svobode med zasedanji Parlamenta; opozarja, da lahko urad OLAF vstopi v pisarne poslancev šele potem, ko predsednik Parlamenta odobri dostop na zahtevo pristojnega organa države članice, v večini primerov sodnika; opozarja, da mora urad OLAF te omejitve spoštovati pri izpolnjevanju svojih dolžnosti in preiskav, ter poudarja, da domnevnih kršitev ni mogoče uporabiti kot izgovor za zahtevo za neposreden dostop;

136.obžaluje, da je bilo v zadnjih dvanajstih letih zabeleženih vsaj 25 kršitev kodeksa ravnanja za poslance, vendar predsedniki Parlamenta kršiteljem nikoli niso naložili finančnih sankcij; poziva predsednico, naj razmisli o uvedbi finančnih sankcij, če se dokaže, da so poslanci kršili kodeks ravnanja, saj bodo imele sankcije tako dejanski odvračilni učinek;

137.ugotavlja, da je Evropski parlament v letu 2022 od posameznih poslancev za proračunsko vrstico 3300 – „Povračilo nepravilno izplačanih zneskov“ izterjal 261.891 EUR; ugotavlja, da večina tega zneska ni povezana z nadomestilom za parlamentarno pomoč; ugotavlja, da gre pri zneskih, izterjanih v prihodkovni proračunski vrstici 3300 (od posameznih poslancev Evropskega parlamenta, pa tudi od političnih skupin/strank/fundacij, tretjih strani, uslužbencev, drugih posameznikov itd.), v glavnem za tehnične izterjave, kot je obračun porabljenih zneskov v zvezi s pogodbami, ki so se spremenile ali bile razveljavljene, in v veliki večini ne zadevajo akreditiranih parlamentarnih pomočnikov; ugotavlja, da ti zneski vključujejo tudi prostovoljna povračila s strani manjšega števila poslancev in poseben primer popravkov, potrebnih bodisi zaradi upravnih napak pri izračunih v Evropskem parlamentu bodisi zaradi retroaktivnih sprememb pravil v nekaterih državah članicah in izravnave; ugotavlja, da v to kategorijo spadajo tudi spremembe pogodb in morebitne s tem povezane izterjave po potrjenih prilagoditvah pogodbenih pogojev;

138.želi spomniti, da generalni direktorat za inovacije in tehnološko podporo (GD ITEC) Parlamentu zagotavlja storitve in opremo informacijske in komunikacijske tehnologije (IKT), videokonference in multimedijske storitve ter storitve založništva in tiskanja; ugotavlja, da je bilo na dan 31. decembra 2022 v generalnem direktoratu 543 uslužbencev, od tega 349 uradnikov, 53 začasnih uslužbencev in 141 pogodbenih uslužbencev;

139.ugotavlja, da je končni proračun GD ITEC v letu 2022 znašal 134.808.679 EUR, kar je bilo 6,2 % proračuna Parlamenta; poudarja, da so bile od tega zneska prevzete obveznosti v skupnem znesku 134.439.573 EUR; pozdravlja obsežno uporabo odobrenih sredstev;

140.pozdravlja, da ima GD ITEC partnerstvo z generalnimi direktorati, ki so njegove stranke in jim zagotavlja varno, hibridno in podatkovno vodeno delovno okolje za poslance in uslužbence, osredotočeno na uporabnika; z zadovoljstvom ugotavlja, da spodbuja trajnostno in odgovorno uvajanje inovativnih tehnologij, kot sta umetna inteligenca in podatkovna analitika, da bi povečali zmogljivosti odločanja služb Parlamenta;

141.spominja na dodano vrednost brezplačne in odprtokodne programske opreme pri povečevanju varnosti, saj lahko z njo Parlament odkrije in odpravi pomanjkljivosti, ohrani nadzor nad podatki, tako da jih shranjuje v lastnih strežnikih, in poišče rešitve, prilagojene svojim potrebam, obenem pa se izogne odvisnosti od posameznega ponudnika; opozarja, da bi morali le visoki standardi kibernetske varnosti usmerjati izbiro programske opreme, ki se uporablja;

142.ugotavlja, da so dejavnosti Parlamenta na področju kibernetske obrambe močno zaznamovale vse večje kibernetske grožnje in tveganja v Parlamentu ter drugih institucijah, organih in agencijah Unije; pozdravlja dejstvo, da je CERT-EU namenil dodatna sredstva za svetovanje Parlamentu na področjih aplikacij infrastrukture v oblaku, izboljšanega obveščanja o kibernetskih grožnjah, spremljanja varnostnega perimetra 24 ur na dan, 7 dni v tednu, ter odkrivanja ranljivosti;

143.pozdravlja, da je bil leta 2022 ustanovljen direktorat za kibernetsko varnost, ki je odgovoren za informacijsko varnost in sestavljen iz treh oddelkov, ki se ukvarjajo z varnostnimi operacijami, varnostno politiko in varnostnimi tveganji; poziva Parlament, naj si še naprej prizadeva in poveča naložbe v kibernetsko varnost; pozdravlja dejstvo, da je GD ITEC ponudil možnost preverjanja, ali oprema IT vsebuje vohunske programe, kot je PEGASUS, in ga poziva, naj še naprej deluje na tem področju;

144.je seznanjen, da je GD ITEC po povečani uporabi prenosnih naprav leta 2022 izvedel splošno študijo za načrtovanje izboljšav brezžičnega omrežja v stavbah Parlamenta; ugotavlja, da je bilo leta 2022 v stavbi SPAAK v Bruslju nameščenih 351 dodatnih anten; priznava prizadevanja za izboljšanje brezžičnega omrežja v stavbah Parlamenta; poziva k nadaljnjim nadgradnjam mobilnega omrežja v stavbah Parlamenta v Strasbourgu, da bi izboljšali sprejem mobilnih telefonov;

145.poudarja, da svetovna inflacija skupaj s težavami v dobavni verigi povzroča povečanje stroškov na različnih področjih, od strojne opreme do strokovnih storitev; pozdravlja dejstvo, da je GD ITEC ponovno določil prednostne naloge potekajočih naložb v IT; pozdravlja nov in hitrejši cikel upravljanja IT v programu Agile IT GD ITEC;

146.ugotavlja, da je pandemija covida-19 spodbudila pospešeno digitalno preobrazbo Parlamenta v zadnjih nekaj letih; poudarja prehod na hibridno delo v Parlamentu s popolnoma prožnimi ureditvami, od fizične navzočnosti do povsem digitalnega delovnega okolja; pozdravlja odpornost, ki jo je Parlament pokazal med pandemijo covida-19, in dejstvo, da je bil njegov odziv hiter in prožen ter da je imel koristi od prejšnjih naložb v digitalizacijo;

147.opozarja na dolgoletno zahtevo skupnosti gluhih za možnost vlaganja peticij v nacionalnih znakovnih jezikih, ki se uporabljajo v Uniji; je seznanjen z razpravami na sejah Odbora za peticije 29. novembra 2023 in 19. marca 2024, v katerih je bila posebej obravnavana peticija št. 1056/2016, in poudarja zavezanost Parlamenta izboljšanju dostopnosti za vse evropske državljane; opozarja, da se v Poslovniku Parlamenta zahteva, da se peticije vlagajo v pisni obliki; poziva upravo Parlamenta, naj uvede potrebne spremembe na portalu za peticije, da bi vlagateljem peticij omogočili, da svoji pisni peticiji priložijo videoposnetek prevoda v znakovni jezik; spodbuja upravo, naj povabi ustrezne deležnike, vključno s predstavniki skupnosti gluhih, da med postopkom izvajanja zagotovijo prispevke in povratne informacije, da bi zagotovili učinkovitost in vključenost predlaganih ukrepov;

148.pozdravlja dejstvo, da portal za digitalni podpis (DiSP) poslancem omogoča digitalno podpisovanje dokumentov, kar povečuje učinkovitost, sledljivost in preglednost postopkov; ugotavlja pa tudi, da je podpisovanje predlogov sprememb za plenarno zasedanje še vedno zastarel in obremenjujoč postopek, čeprav je mogoče podpisane predloge službam za plenarno zasedanje posredovati po e-pošti ali prek portala EP Transfer; poziva predsedstvo, naj sprejme potrebne ukrepe, da bodo lahko poslanci v prihodnosti digitalno podpisovali tudi predloge sprememb za plenarno zasedanje;

149.želi spomniti, da si generalni direktorat za varnost in zaščito (GD SAFE) prizadeva predvideti, preprečiti in ublažiti varnostna tveganja in grožnje Parlamentu ter njegovim poslancem in uslužbencem z uporabo pristopa, ki temelji na tveganju in ustrezno upošteva demokratično naravo institucije in vrednote, ki jih predstavlja, zlasti odprtost in preglednost; ugotavlja, da je bilo na dan 31. decembra 2022 v generalnem direktoratu 882 uslužbencev, od tega 170 uradnikov, 22 začasnih uslužbencev in 690 pogodbenih uslužbencev;

150.ugotavlja, da je končni proračun GD SAFE v letu 2022 znašal 29.507.334 EUR, kar je bilo 1,4 % proračuna Parlamenta; poudarja, da so bile od tega zneska prevzete obveznosti v skupnem znesku 28.370.796 EUR; pozdravlja obsežno uporabo odobrenih sredstev;

151.pozdravlja internalizacijo splošnih varnostnih storitev v Luksemburgu od 1. januarja 2022; potrjuje, da je težko privabiti in zaposliti specializirano osebje iz vseh držav članic na področju varnosti pod pogoji, ponujenimi v funkcionalni skupini I; opozarja na posebne razmere v Luksemburgu, kjer je plača v tej funkcionalni skupini nižja od nacionalne minimalne plače za vse poklice, zaradi česar je Parlament prisiljen izplačevati socialni dodatek;

152.opozarja na vse večje povpraševanje po tem, da GD SAFE zagotovi dodatne in izjemne varnostne in zaščitne storitve v vseh krajih dela za vse večje število obsežnih dogodkov; priznava izziv, ki ga predstavlja za varnostne službe Parlamenta, ki imajo fiksno število agentov, da se pozitivno odzovejo na te vse večje potrebe;

153.pozdravlja, da se je število obiskovalcev po sprostitvi omejitev zaradi covida-19 v letu 2022 vrnilo na normalno raven; je zaskrbljen, da bi lahko pomanjkanje prostora za sprejem in akreditacijo udeležencev prireditev in konferenc v Bruslju ogrozilo varnost Parlamenta;

154.poudarja pomen temeljitega vnaprejšnjega načrtovanja projektov v pisarnah Evropskega parlamenta za stike in središčih Doživi Evropo, da bi lahko natančno ocenili stroške za varnostne in zaščitne storitve in opremo;

155.pozdravlja politiko ničelne tolerance Parlamenta do nadlegovanja in opravljene kampanje ozaveščanja; poudarja, da pravila za primerno vedenje poslancev Evropskega parlamenta določajo, da se morajo poslanci do vseh, ki delajo v Parlamentu, vesti dostojanstveno, vljudno in spoštljivo ter brez predsodkov in diskriminacije; želi spomniti, da se je leta 2022 usposabljanja udeležilo 56 poslancev; ugotavlja, da je od novembra 2018, ko so bila ponujena prva usposabljanja, na njih sodelovalo 324 sedanjih (46 %) in 56 nekdanjih poslancev, katerih mandat se je iztekel; ugotavlja, da se je leta 2022 tečajev usposabljanja proti nadlegovanju udeležilo 106 uslužbencev in akreditiranih parlamentarnih pomočnikov; z zaskrbljenostjo ugotavlja, da se primeri nadlegovanja še vedno pojavljajo ne glede na dejavnosti, ki se izvajajo za odpravo nadlegovanja na delovnem mestu;

156.spominja, da je bilo v prejšnjih postopkih razrešnice zahtevano obvezno usposabljanje proti nadlegovanju za vse poslance in akreditirane parlamentarne pomočnike, pa tudi uslužbence, med drugim tiste na vodstvenih položajih v različnih generalnih direktoratih in političnih skupinah; se zaveda, da je predsedstvo 10. julija 2023 v pomoč pri ustvarjanju boljšega delovnega okolja v Evropskem parlamentu in preprečevanju zlorabe položaja odobrilo koncept usposabljanja o uspešnem vodenju timov in preprečevanju nadlegovanja; pozdravlja prizadevanja predsedstva, da bi usposabljanje proti nadlegovanju postalo obvezno za vse poslance in vodje oddelkov, direktorje in generalne direktorje;

157.poudarja, da bi moralo biti usposabljanje proti nadlegovanju obvezno tudi za poslance, akreditirane parlamentarne pomočnike in uslužbence ter da bi morali biti vsi člani osebja, vključno z zdravstvenim osebjem, ki sodelujejo v postopkih proti nadlegovanju, posebej usposobljeni za te postopke;

158.poudarja, da je svetovalni odbor za nadlegovanje in njegovo preprečevanje na delovnem mestu leta 2022 prejel dve pritožbi, ki sta ju vložila dva praktikanta; ugotavlja tudi, da se je en uslužbenec obrnil na odbor za posvetovanje;

159.poudarja, da je svetovalni odbor, ki obravnava pritožbe zaradi nadlegovanja v zvezi s poslanci, pristojen za preučitev obtožb o psihičnem ali spolnem nadlegovanju poslancev iz vseh kategorij uslužbencev, vključno z akreditiranimi parlamentarnimi pomočniki, praktikanti, napotenimi nacionalnimi strokovnjaki in uslužbenci političnih skupin; ugotavlja, da je predsedstvo 20. novembra 2023 sprejelo več dodatnih sprememb pravil o delovanju svetovalnega odbora za obravnavo pritožb zaradi nadlegovanja, ki zadevajo poslance, da bi dodatno okrepilo politike Parlamenta proti nadlegovanju; ponovno poziva predsedstvo, naj v oba svetovalna odbora vključi neodvisne strokovnjake za vprašanja nadlegovanja, ki bodo pomagali pri opravljanju njihovih nalog;

160.poudarja, da spolno in psihično nadlegovanje v nobenem primeru nista sprejemljiva; opozarja, da je Parlament uspešno vzpostavil več kontaktnih točk za obravnavo primerov nadlegovanja, kot so svetovalni odbor za obravnavo pritožb zaradi nadlegovanja, ki zadevajo poslance, svetovalni odbor za obravnavo nadlegovanja in njegovo preprečevanje na delovnem mestu ter zaupni svetovalci; je zelo zaskrbljen zaradi razkritij v medijih o domnevnem spolnem nadlegovanju poslanca od poletja 2022, pri čemer ni bil sprejet noben ukrep; opozarja, da se vse politične skupine močno spodbuja, naj o morebitnih primerih poročajo tema odboroma, in da vzpostavitev zunanjih struktur z enakim namenom vodi k izogibanju protokolu Parlamenta proti nadlegovanju in vzpostavitvi dvotirnega sistema; poudarja, da to povzroča veliko negotovost za žrtve in določa različna pravila za različne politične stranke;

161.je seznanjen, da je 13 uslužbencev leta 2022 (v primerjavi z 9 leta 2021) zaprosilo institucijo za pomoč v skladu s členom 24 kadrovskih predpisov; ugotavlja, da se je 6 primerov (v primerjavi s 5 leta 2021) nanašalo na domnevno nadlegovanje; poudarja, da nobeden od zadevnih uslužbencev ni bil uradnik in da je bilo vseh šest akreditiranih parlamentarnih pomočnikov ali nekdanjih akreditiranih parlamentarnih pomočnikov;

162.meni, da bi bilo treba upoštevati tudi nadlegovanje parlamentarnih pomočnikov s strani drugih parlamentarnih pomočnikov ali uradnikov Parlamenta;

163.želi spomniti, da morajo uslužbenci institucij Unije poročati o vseh informacijah, ki kažejo na korupcijo, goljufije in druge resne nepravilnosti, ki jih odkrijejo med opravljanjem nalog; ugotavlja, da je Parlament v letu 2022 zabeležil en primer žvižgaštva; pozdravlja tekoče delo v letu 2022 za posodobitev notranjih pravil za izvajanje člena 22(c) kadrovskih predpisov z dne 4. decembra 2015 s celovitejšimi in podrobnejšimi določbami; ugotavlja, da je bil 20. novembra 2023 sprejet sklep predsedstva o notranjih pravilih o žvižgaštvu, ki se uporablja od 1. decembra 2023, vključno z določbami o zaščiti žvižgačev, posredovanju dokazov uradu OLAF in po potrebi Evropskemu javnemu tožilstvu ter rokih za obravnavo pritožb;

164.meni, da je glede na obvestilo predsedstva št. 18/2023 o notranjih pravilih o prijavljanju nepravilnosti in obveznostih akreditiranih parlamentarnih pomočnikov in uslužbencev, da poročajo o vseh kršitvah, nujno, da tudi vse službe Parlamenta poročajo o vseh informacijah, ki jih imajo o goljufijah, kršitvah finančnih pravil in ravnanju, ki krši etični kodeks Parlamenta; meni, da ta obveznost velja za vse tovrstne informacije, ne glede na njihovo zaupnost, in da bi jih bilo treba sporočiti ustrezni službi Parlamenta;

165.je seznanjen, da je aktuarski primanjkljaj prostovoljnega pokojninskega sklada 31. decembra 2021 znašal 379 milijonov EUR (v primerjavi s 371,4 milijona EUR 31. decembra 2020); pozdravlja predloge sprememb, ki jih je predsedstvo vložilo k členu 76 izvedbenih ukrepov za statut poslancev v zvezi z dodatnim (prostovoljnim) pokojninskim zavarovanjem, ki so začeli veljati 1. julija 2023 in katerih cilj je zmanjšati prihodnje pokojninske obveznosti s 362,7 milijona EUR na ocenjenih 139 milijonov EUR ter aktuarski primanjkljaj sklada s 310 milijonov EUR na ocenjenih 86 milijonov EUR;

166.pozdravlja najnovejše sklepe predsedstva; opozarja, da se bo treba tej težavi v prihodnosti znova posvetiti, saj se pričakuje, da bo sklad izčrpal svoja sredstva najpozneje do leta 2027; priznava, da Parlament ni vključen v upravljanje naložbenega portfelja sklada; vseeno poziva upravitelja sklada, naj ustrezno oceni morebitno tveganje za ugled njegovih naložb; ugotavlja, da je bila pravna ocena zadnjih sodb Sodišča Evropske unije in njihovih posledic za prihodnje sklepe predsedstva na voljo tudi članom predsedstva, da bi lahko sprejeli informirano odločitev; ugotavlja, da na Sodišču Evropske unije potekajo pritožbe in da bo treba zadevo ponovno obravnavati po izreku sodb;

167.poziva upravo in predsedstvo, naj zadevo ponovno obravnavata šele po pravni oceni Sodišča Evropske unije, da bi razmislila o prihodnosti prostovoljnega pokojninskega sklada;

168.želi spomniti, da finančna uredba določa, katere informacije je treba posredovati proračunskemu organu in javnosti v zvezi z naročili, ki jih odda Parlament; ugotavlja, da je treba v skladu s finančno uredbo objaviti vsa javna naročila, ki presegajo vrednost 15.000 EUR, kar je prag, ko postane konkurenčni razpisni postopek obvezen; ugotavlja, da je bilo v letu 2022 od skupaj 194 oddanih naročil 63 naročil v vrednosti 359,3 milijona EUR oddanih v odprtem postopku, eno v skupni vrednosti 460.000 EUR pa v omejenem postopku; ugotavlja, da je bilo 126 pogodb v vrednosti 48 milijonov EUR oddanih v postopku s pogajanji;

169.je seznanjen, da se je število oddanih naročil v letu 2022 (194) v primerjavi z letom 2021 (221) zmanjšalo; je seznanjen z znatnim zmanjšanjem pogodbenih zneskov, ki so leta 2022 dosegli 410 milijonov EUR v primerjavi z 1.016 milijoni EUR v letu 2021;

170.je seznanjen z naslednjo razčlenitvijo naročil glede na vrsto v letih 2022 in 2021, vključno z gradbenimi deli:

Vrsta naročila

2021

2022

Število

Odstotek

Število

Odstotek

Stavbe

8

3,6 %

2

1 %

Storitve

176

79,6 %

169

87 %

Blago

27

12,2 %

17

9 %

Dela

10

4,5 %

6

3 %

Skupaj

221

100 %

194

100 %

Vrsta naročila

2021

2022

Znesek

Odstotek

Znesek

Odstotek

Stavbe

168.302.638

17 %

27.804.776

7 %

Storitve

634.689.038

62 %

283.779.269

69 %

Blago

136.777.513

13 %

47.817.885

12 %

Dela

76.247.759

8 %

50.642.975

12 %

Skupaj

1.016.016.948

100 %

410.044.905

100 %

171.je seznanjen z naslednjo razčlenitvijo naročil glede na uporabljeni postopek v letih 2022 in 2021, po številu in vrednosti:

Vrsta postopka

2021

2022

Število

Odstotek

Število

Odstotek

Odprti postopek

78

35 %

63

32,5 %

Postopek s pogajanji

135

61 %

126

65 %

Omejeni postopek

2

1 %

1

0,5 %

Izjema

2

1 %

1

0,5 %

Postopek po seznamu

2

1 %

1

0,5 %

Dinamični nabavni sistem

1

0,5 %

0

0 %

Partnerstvo za inovacije

0

0 %

0

0 %

Pospešeni postopek

1

0,5 %

1

0,5 %

Projektni natečaj

0

0 %

1

0,5 %

Skupaj

221

100 %

194

100 %

172.ugotavlja, da so bila v letu 2022 sredstva iz proračunske postavke 400, dodeljena političnim skupinam in samostojnim poslancem, uporabljena takole Vsi zneski so v tisoč EUR.:

Skupina

2022

2021

Letna odobrena sredstva

Lastna in prenesena sredstva

Odhodki

Odstotek porabe letnih sredstev

Zneski, preneseni v naslednje obdobje

Letna odobrena sredstva

Lastna in prenesena sredstva

Odhodki

Odstotek porabe letnih sredstev

Zneski, preneseni v naslednje obdobje

Evropska ljudska stranka (PPE)

16.739

12.640

18.651

111,42 %

10.729

16.750

10.229

13.646

81,47 %

12.562

Napredno zavezništvo socialistov in demokratov v Evropskem parlamentu (S&D)

13.804

10.258

15.016

108,78 %

9.046

13.584

9.829

12.295

90,51 %

10.188

Renew Europe (nekdanje Zavezništvo liberalcev in demokratov za Evropo (ALDE))

9.799

6.950

11.384

116,18 %

5.365

9.192

6.948

6.997

76,12 %

6.894

Zeleni/Evropska svobodna zveza (Verts/ALE)

6.941

5.196

7.964

114,74 %

4.173

6.927

4.891

6.126

88,43 %

5.196

Identiteta in demokracija (ID)

6.348

5.157

6.958

109,61 %

4.547

6.874

4.762

5.940

86,42 %

5.155

Evropski konservativci in reformisti (ECR)

6.184

3.847

6.960

112,55 %

3.071

6.005

3.982

6.269

104,39 %

3.718

The Left – Evropska združena levica/Zelena nordijska levica (GUE/NGL)

3.858

2.036

4.498

116,59

1.396

3.806

2.266

4.036

106,05 %

2.036

Samostojni poslanci

2.326

861

994

42,72 %

1.520

1.862

1041

595

31,94 %

861

Skupaj

66.000

46.945

72.426

109,74 %

39.846

65.000

43.948

55.904

86,01 %

46.611

173.pozdravlja, da je neodvisni zunanji revizor za politične skupine za proračunsko leto 2022 izdal samo mnenja brez pridržkov;

174.želi spomniti, da so ta sredstva namenjena za dejavnosti v zvezi s političnim delovanjem Unije in da so politične skupine za njihovo porabo odgovorne Parlamentu;

175.je seznanjen, da je organ leta 2022 evropskim političnim strankam in evropskim političnim fundacijam dal pravico do zaslišanja in možnost popravnih ukrepov v devetih primerih; ugotavlja tudi, da so bili ti primeri povezani z zahtevami glede poročanja, pravili v zvezi s prihodki in skupnimi dejavnostmi; poudarja, da zgodnji nadzor organa kaže, da so zadevne evropske politične stranke in fundacije v vseh teh primerih nemudoma izvedle ustrezne popravne ukrepe; je seznanjen, da bo organ še naprej spremljal, ali bodo korektivni ukrepi z dolgotrajnim učinkom zagotovili trajno skladnost na zadevnih področjih; pozdravlja, da v letu 2022 ni bilo treba sprejeti sankcij;

176.pozdravlja, da organ v pripravah na evropske volitve leta 2024 dejavno krepi mreže za sodelovanje s preučevanjem nadaljnjih partnerstev za zaščito demokratične integritete;

177.z zaskrbljenostjo ugotavlja, da organ poroča, da se sooča z omejenimi človeškimi viri; poudarja, da se pričakuje, da bo to vprašanje postalo bolj pereče zaradi spreminjajočih se izzivov pred evropskimi volitvami leta 2024, med drugim zlasti zaradi potrebe po zaščiti demokratične integritete pred novimi oblikami tujega vmešavanja, pa tudi zaradi potrebnega upravnega izvajanja vseh novih nalog, ki bi jih organ imel na podlagi potekajočih pogajanj o prenovitvi Uredbe (EU, Euratom) št. 1141/2014;

178.želi spomniti na ključno vlogo živahne in odporne evropske demokracije, ki temelji na pluralizmu političnih strank na ravni Unije; zato poudarja, da je treba zagotoviti enake konkurenčne pogoje in nadzirati skladnost ob polnem spoštovanju procesnih pravic; v zvezi s tem pozdravlja bistveno delo organa, ki neodvisno in v tesnem sodelovanju s Parlamentom skrbi za skladnost evropskih političnih strank in fundacij z zakonodajnim okvirom, zagotavlja preglednost za državljane in prispeva k integriteti volitev v Parlament;

179.ugotavlja, da so bile v letu 2022 odobritve iz proračunske postavke 402 uporabljene takole Vsi zneski so v tisoč EUR.:

Stranka (2022)

Kratica

Lastna sredstva

Končni prispevek EP ( Seštevek končnega finančnega prispevka za drugi del leta 2021 in končnega finančnega prispevka za prvi del leta 2022 v skladu s sklepom predsedstva z dne 26. februarja 2024.)

Prihodki skupaj

Prispevek EP kot % upravičenih odhodkov (največ 90 %)

Presežek prihodkov (prerazporeditev v rezervo ali izguba)

Evropska ljudska stranka

PPE

1.655.732

10.720.235

12.375.967

90 %

448.128

Stranka evropskih socialistov

PES

1.010.502

7.204.815

8.215.317

90 %

675.194

Zavezništvo liberalcev in demokratov za Evropo

ALDE

1.177.316

6.448.482

7.625.798

90 %

560.139

Evropska stranka zelenih

EGP

661.160

5.384.834

6.045.994

90 %

846.993

Stranka evropske levice

EL

290.086

2.336.264

2.626.350

90 %

40.396

Evropska demokratska stranka

PDE

176.754

1.257.070

1.433.824

90 %

127.134

Evropska svobodna zveza

ALE

112.712

928.957

1.041.669

90 %

100.217

Skupina evropskih konservativcev in reformistov

ECR

515.571

1.958.597

2.474.168

90 %

–

Evropsko krščansko politično gibanje

ECPM

72.331

615.809

688.140

90 %

–

Identiteta in demokracija

ID

331.742

618.311

950.053

74 %

–

SKUPAJ

 

6.003.906

37.473.375

43.477.281

 

2.798.201

180.ugotavlja, da so bila sredstva iz proračunske postavke 403 v letu 2022 uporabljena takole Vsi zneski so v tisoč EUR.:

Fundacija (2022)

Kratica

Pridružena stranki

Lastna sredstva

Končna nepovratna sredstva EP

Prihodki skupaj

Nepovratna sredstva EP kot % upravičenih stroškov (največ 95 %)

Presežek prihodkov (prerazporeditev v rezervo ali izguba)

Center za evropske študije Wilfried Martens

WMCES

PPE

643.606

5.963.141

6.606.747

95,00 %

235.689

Fundacija za evropske progresivne študije

FEPS

PES

613.626

4.959.360

5.572.986

95,00 %

288.687

Evropski liberalni forum

ELF

ALDE

306.991

2.636.977

2.943.968

91,06 %

–

Zelena evropska fundacija

GEF

EGP

182.933

2.088.792

2.271.726

95,00 %

–

Transform Europe

TE

EL

77.965

1.191.366

1.269.331

95,00 %

3.696

Inštitut evropskih demokratov

IED

PDE

42.791

502.109

544.899

95,00 %

–

Fundacija Coppieters

Coppieters

ALE

77.009

561.149

638.158

95,00 %

23.981

Nova smer – fundacija za evropske reforme

ND

ECR

384.557

2.052.425

2.436.982

92,97 %

–

Sallux

SALLUX

ECPM

21.233

401.927

423.160

94,98 %

–

Fundacija Združenja za identiteto in demokracijo

Fundacija ID

ID

46.893

577.027

623.920

95,00 %

–

SKUPAJ

2.397.604

20.934.273

23.331.877

 

552.053