1.ugotavlja, da je proračun Evropskega varuha človekovih pravic del razdelka 7 večletnega finančnega okvira „Evropska javna uprava“, ki je v letu 2022 skupaj znašal 11,6 milijarde EUR, kar je 5,9 % vseh odhodkov iz proračuna Unije; ugotavlja, da je proračun Evropskega varuha človekovih pravic 0,1 % odobritev razdelka 7 večletnega finančnega okvira;

2.ugotavlja, da je Računsko sodišče v letnem poročilu za proračunsko leto 2022 preučilo vzorec 60 transakcij v upravi, kar je enako število kot v letu 2021; ugotavlja tudi, da Računsko sodišče navaja, da med upravne odhodke sodijo odhodki za človeške vire, vključno s pokojninami, ki so leta 2022 znašali približno 70 % vseh upravnih odhodkov, ter odhodki za stavbe, opremo, energijo, komunikacije in informacijsko tehnologijo ter da njegovo delo že mnogo let kaže, da je pri tej porabi tveganje na splošno majhno;

3.ugotavlja, da je Računsko sodišče pri reviziji za leto 2022 pregledalo nadzorne in kontrolne sisteme Evropskega varuha človekovih pravic, zlasti izvajanje standardov notranje kontrole, obvladovanje tveganja in delovanje ključnih kontrol, opredeljenih v Uredbi (EU, Euratom) 2018/1046 (finančni uredbi), vključno s predhodnimi in naknadnimi kontrolami plačil;

4.ugotavlja, da so bile v 14 (23 %) od 60 transakcij napake, vendar je Računsko sodišče na podlagi petih količinsko opredeljenih napak ocenilo, da je stopnja napake pod pragom pomembnosti;

5.z zadovoljstvom ugotavlja, da Računsko sodišče tudi v letnem poročilu za proračunsko leto 2022 navaja, da ni odkrilo nobenih specifičnih zadev v zvezi z Evropskim varuhom človekovih pravic;

6.ugotavlja, da je v letu 2022 proračun Evropskega varuha človekovih pravic znašal 12.222.108 EUR, kar je 280.000 EUR manj kot v letu 2021; se zaveda, da je to zmanjšanje rezultat racionalizacije proračuna na podlagi dejanskih potreb;

7.ugotavlja, da je stopnja izvrševanja proračuna v letu 2022 znašala 96,97 %, kar je več kot v predhodnem letu, ko je zaradi omejitev med pandemijo covida-19 znašala 88,8 %;

8.je seznanjen, da je Evropski varuh človekovih pravic v letu 2022 v skladu s členom 29 finančne uredbe izvedel šest proračunskih prerazporeditev v skupnem znesku 460 EUR ali 2,8 % vseh odobrenih sredstev v tem proračunskem letu; poleg tega ugotavlja, da je bila proračunska nomenklatura za postavko 2000 razdeljena na štiri podkategorije, da bi izboljšali preglednost informacij, potrebnih za stavbe Evropskega varuha človekovih pravic v obeh krajih dela; priznava, da odobrena sredstva, ki so bila prenesena iz proračunske postavke za najemnino, niso bila porabljena, ker je Evropski varuh človekovih pravic plačal vse stroške opremljanja svoje nove stavbe iz proračuna za leto 2021, namesto da bi jih razdelil na šest let;

9.ceni, da povprečni rok plačil ostaja razmeroma kratek, čeprav se je podaljšal z 11,35 dne v letu 2021 na 13 dni v letu 2022; meni, da bo uvedba elektronskega izdajanja računov v letu 2023 učinkovitost plačilnega postopka še izboljšala;

10.ugotavlja, da Evropski varuh človekovih pravic ni sporočil, da bi imela ruska vojaška agresija proti Ukrajini kakršen koli vpliv na njegov proračun za leto 2022 v zvezi z misijami, naročili ali stavbami; priporoča mu, naj upošteva, da bi lahko naslednja letna revizija najemnine in pavšalnih stroškov stavb, ki jo bo izvedel Parlament, prinesla dodatne stroške za njegov proračun za leto 2023;

11.ugotavlja, da se je proračun za službena potovanja zaposlenih zmanjšal s 135.000 EUR v letu 2021 na 120.000 EUR v letu 2022, in sicer zaradi prihrankov, ki so jih omogočile izkušnje med pandemijo covida-19 ter pogosta uporaba videokonferenčnih zmogljivosti za notranje in zunanje sestanke v obeh krajih dela;

12.ugotavlja, da je Evropski varuh človekovih pravic v letu 2022 še naprej izvajal posebne ukrepe v skladu s cilji in prednostnimi nalogami svoje petletne strategije do leta 2024, kot so določeni v njegovem letnem načrtu upravljanja; zlasti poudarja, da je v skladu z letnim načrtom upravljanja za leto 2022 uspešno predal osnutek določb o izvajanju novega statuta, ki ureja njegove dolžnosti, v posvetovanje Komisiji, Svetu in Parlamentu;

13.poudarja, da je varuhinja človekovih pravic zaradi očitnega pomanjkanja javnih informacij leta 2022 Evropsko Komisijo predčasno vprašala, kako bo zagotovila preglednost pogajanj o nacionalnih načrtih za okrevanje, kako bo zagotovila javni nadzor nad mejniki, ki so jih dosegle države članice, in kako bo nadzorovala revizije https://www.ombudsman.europa.eu/sl/news-document/sl/152993.;

14.ugotavlja, da je Evropski varuh človekovih pravic v letu 2022 prejel 2.223 pritožb, v primerjavi z 2.192 pritožbami v letu 2021, izmed katerih jih je bilo 35 % v njegovem mandatu; poleg tega ugotavlja, da je v letu 2022 začel 348 preiskav, vključno s 60 preiskavami javnega pomena, in zaključil 330 preiskav, v primerjavi s 338 začetimi in 305 zaključenimi preiskavami v letu 2021;

15.z veliko zaskrbljenostjo ugotavlja, da varuhinja človekovih pravic prejema številne pritožbe državljanov glede izjemnih zamud pri pridobivanju dostopa do zahtevanih dokumentov; podpira stališče varuhinje človekovih pravic, da je zapozneli dostop dejansko zavrnjen dostop in da bi bilo treba poenostaviti upravne postopke, da bi državljanom zagotovili pravočasen dostop do dokumentov https://www.europarl.europa.eu/doceo/document/TA-9-2023-0295_SL.html;

16.pozdravlja, da je bil oblikovan racionaliziran postopek za preiskave opustitev odgovora; pozdravlja tudi uvedbo poenostavljenega postopka za pritožbe, ki ne sodijo v njegov mandat, s katerim se je čas za obravnavo skrajšal s 15 na 3 dni; je vseeno zaskrbljen, ker se je povprečni čas za obravnavo pritožb, ki so v mandatu Evropskega varuha človekovih pravic, v letu 2022 v primerjavi z letom 2021 podaljšal z 61 na 91 dni, povprečni čas za preiskave pa s 112 na 166 dni;

17.ugotavlja, da se je Evropski varuh človekovih pravic tudi v letu 2022 precej posvečal etiki in preglednosti ter še naprej prispeval k napredku na teh področjih, obenem pa so ga pestili izzivi, ter da je število pritožb v zvezi s preglednostjo in odgovornostjo znašalo 32 % vseh zadev v letu 2022;

18.ugotavlja, da je bil dostop javnosti do dokumentov tudi v letu 2022 pomembna prednostna naloga Evropskega varuha človekovih pravic, saj je na tem področju prejel 121 pritožb, kar je najvišje število, zabeleženo v enem letu, preiskave pa so privedle do 90 pritožb; pozdravlja hitro obravnavo zadev o dostopu javnosti do dokumentov, ki je povprečno trajala 46 delovnih dni do zaključka pritožbe in 67 delovnih dni samo za preiskave; razume, da je kljub povečanju števila zadev delež hitrih preiskav o dostopu javnosti do dokumentov znašal samo 28 % v primerjavi z 58 % v letu 2021; pozdravlja ugotovitve obsežnih preiskav, ki so zadevale Komisijo in druge agencije Unije, kot je agencija Frontex, ter institucije in organe, kot je EIB, v zvezi z njihovim administrativnim upravljanjem zahtev za dostop javnosti do dokumentov;

19.opozarja, da bi morale biti po mnenju evropske varuhinje človekovih pravic omejitve dostopa do dokumentov, zlasti zakonodajnih, izjema in omejene na najnujnejše; opozarja tudi, da morajo vse odločitve za zavrnitev dostopa javnosti do dokumentov temeljiti na jasno in strogo opredeljenih pravnih izjemah, spremljati pa jih mora utemeljena in specifična obrazložitev, da bodo državljani lahko razumeli zavrnitev dostopa in učinkovito uporabili razpoložljiva pravna sredstva; meni, da bi bolj proaktiven pristop pomagal zagotoviti učinkovito preglednost ter preprečiti drage in obremenjujoče pravne spore med državljani in institucijami https://www.europarl.europa.eu/doceo/document/TA-9-2023-0295_SL.html;

20.ugotavlja, da je sestava zaposlenih z vidika statusa in profilov delovnih mest v zadnjih letih stabilna, skupaj je imel konec leta 2022 Evropski varuh človekovih pravic 74 zaposlenih, kar je isto število kot v letu 2021; poleg tega ugotavlja, da je imel v letu 2022 zaposlenih 39 uradnikov, medtem ko jih je imel v letu 2020 37 in v letu 2021 38, 28 začasnih uslužbencev v primerjavi z 28 v letu 2020 in 30 v letu 2021 ter 7 pogodbenih uslužbencev v primerjavi z 8 v letu 2020 in 6 v letu 2021; ugotavlja, da se je v letu 2022 približno 40 % uslužbencev ukvarjalo z upravnimi zadevami (človeški viri, finance, upravljanje procesov), 40 % pa s pritožbami in preiskavami;

21.obžaluje, da je mesto generalnega sekretarja prosto od 1. septembra 2022;

22.ugotavlja, da je Evropski varuh človekovih pravic v letu 2022 objavil razpis za prijavo interesa, da bi oblikoval seznam kandidatov, s katerega bi lahko hitreje zaposlil začasne uslužbence; ga zanima, ali bo ta postopek povečal učinkovitost;

23.ugotavlja, da je med zaposlenimi Evropskega varuha človekovih pravic zastopanih 18 narodnosti, kar je dosegel s proaktivnim obveščanjem in stiki z bolj raznolikim občinstvom, predvsem prek družbenih medijev; poziva Evropskega varuha človekovih pravic, naj si še naprej prizadeva za uravnoteženo geografsko porazdelitev državljanov iz vseh držav članic med uslužbenci;

24.ugotavlja, da je pri Evropskem varuhu človekovih pravic v vseh kategorijah zaposlenih več žensk kot moških, zlasti na vodstveni ravni, pri čemer je skupaj zaposlenih 67 % žensk in 33 % moških, v primerjavi z 68 % žensk in 32 % moških v letu 2021; spodbuja varuha, naj si še naprej prizadeva za uravnoteženo zastopanost spolov pri zaposlenih;

25.ugotavlja, da je Evropski varuh človekovih pravic leta 2022 uvedel novo politiko o delovnem času in hibridnem delu, ki je bila sprejeta oktobra 2021 in vključuje med drugim določbe o delu na daljavo, tudi iz tujine, ergonomski opremi za delo od doma, delu s krajšim delovnim časom, starševskem dopustu, gibljivem delovnem času in pravici do odklopa ter pozdravlja, da velja za vse kategorije zaposlenih; pozdravlja skupni rezultat ankete med zaposlenimi, ki je bila izvedena leta 2023 in je pokazala, da je 97 % zaposlenih zadovoljnih s hibridno in gibljivo ureditvijo dela;

26.priznava, da imajo vodstveni delavci dober pregled nad delovno obremenitvijo zaposlenih, redno spremljajo porazdelitev dela in jo po potrebi izpopolnijo; ugotavlja, da zdravstvena služba Evropskega parlamenta, ki obravnava zdravstvene zadeve v zvezi z osebjem varuha, slednjega ni obvestila o nobeni dolgoročni bolezni, ki bi bila posledica izgorelosti;

27.je zadovoljen, da v letu 2022 ni bilo prijav zaradi nadlegovanja; spodbuja Evropskega varuha človekovih pravic, naj si predvsem z ozaveščanjem in usposabljanjem še naprej prizadeva za delovno okolje, v katerem ni spolnega ali psihološkega nadlegovanja; z zadovoljstvom ugotavlja, da je anketa, ki je bila izvedena pri notranji reviziji etičnega okvira, pokazala, da je v začetku leta 2023 90 % zaposlenih poznalo politiko in smernice o nadlegovanju;

28.pozdravlja, da je Evropski varuh človekovih pravic v letu 2022 pozdravil 18 plačanih praktikantov, za katere velja sistem prejemkov in enaka ureditev dela kot za druge zaposlene, medtem ko je bilo v letu 2021 zaposlenih 16 praktikantov; spodbuja ga, naj začne program prakse, namenjen mladim invalidom, kot je bil načrtovan za leto 2023;

29.pozdravlja nadaljnje prizadevanje za okrepitev etičnega okvira institucije in ozaveščanje o njem; ugotavlja, da je Evropski varuh človekovih pravic v zvezi s tem za vse zaposlene organiziral predstavitev svoje politike o zunanjih dejavnostih, usposabljanje na področju nadlegovanja in opoldansko predstavitev o nasprotju interesov; poleg tega ugotavlja, da so bili vsi obrazci za prijavo nasprotja interesov, zunanjih dejavnosti, objav in opravljanja poklicne dejavnosti po koncu javne službe v Uniji revidirani, da bi poskrbeli za dosledno uporabo kadrovskih predpisov in notranjih pravil; pozdravlja notranjo revizijo etičnega okvira Evropskega varuha človekovih pravic, ki je bila začeta leta 2022 in katere rezultati bodo uporabljeni za dodatno izboljšanje prakse na tem področju;

30.ugotavlja, da strategija Evropskega varuha človekovih pravic za boj proti goljufijam večinoma temelji na veljavnem etičnem okviru in načelu ločevanja nalog za finančne funkcije; z zadovoljstvom ugotavlja, da leta 2022 ni bil prijavljen noben primer nasprotja interesov ali žvižgaštva;

31.obžaluje, da se Evropski varuh človekovih pravic ni uradno pridružil registru EU za preglednost, ki je bil vzpostavljen z medinstitucionalnim sporazumom z dne 20. maja 2021 med Evropskim parlamentom, Svetom Evropske unije in Evropsko komisijo o obveznem registru za preglednost, a je vseeno uskladil svoje prakse z načeli registra za preglednost in preverjal, ali so govorniki ali sogovorniki na dogodkih ali srečanjih, ki jih je organiziral, registrirani v njem; pozdravlja visoko stopnjo preglednosti, ki jo je Evropski varuh človekovih pravic dosegel z objavljanjem informacij o preiskavah, misijah, srečanjih in dogodkih, na katerih sodeluje, na svojem spletnem mestu;

32.poziva Evropskega varuha človekovih pravic, naj redno obvešča proračunski organ o težavah, s katerimi se srečuje pri svojem delu v zvezi s preglednostjo in odgovornostjo mehanizma za okrevanje in odpornost;

33.pozdravlja, da je varuhinja človekovih pravic leta 2022 objavila vodnik za javnost o pravici dostopa javnosti do dokumentov z informacijami o tem, kako to pravico najbolje uveljavljati;

34.čestita Evropskemu varuhu človekovih pravic za dejavno spodbujanje digitalizacije, da bi zmanjšal uporabo papirja ter spodbudil izmenjavo in shranjevanje dokumentov; ugotavlja, da so se odhodki za informacijsko tehnologijo v letu 2022 zmanjšali za 48 % v primerjavi z letom 2021, saj niso bile potrebne posebne naložbe za večjo digitalizacijo; pozdravlja splošno uporabo videokonferenc in spletnega prenosa, zaradi katere je bilo potrebnih manj potovanj;

35.ugotavlja, da se Evropski varuh človekovih pravic na področju informacijske tehnologije zanaša na infrastrukturo in okvir kibernetske varnosti Parlamenta ter tesno sodeluje s Komisijo glede integracije in vzdrževanja korporativnih orodij (SYSPER, ABAC, MiPS in ARES) ter uporabe okvirnih pogodb na področju informacijske tehnologije; ugotavlja, da ima Evropski varuh človekovih pravic omejeno raven nadzora nad podatki, zato je sklenil sporazume o ravni storitve z ustreznimi institucijami, da bi obdelava osebnih podatkov potekala v skladu z veljavnim pravnim okvirom; z zadovoljstvom ugotavlja, da v letu 2022 ni bilo nobenega kibernetskega napada na Evropskega varuha človekovih pravic;

36.spodbuja varuha, naj tesno sodeluje z Agencijo Evropske unije za kibernetsko varnost (ENISA); predlaga, naj se za vse uslužbence Evropskega varuha človekovih pravic organizirajo programi usposabljanja na področju kibernetske varnosti, ki se redno posodabljajo;

37.z zadovoljstvom ugotavlja, da je Evropski varuh človekovih pravic v letu 2022 izvedel štiri ukrepe iz akcijskega načrta s petimi točkami, ki je bil sprejet po notranjem revizijskem poročilu 21/03 o pregledu okvira institucije za varstvo podatkov in katerega namen je bil dodatno izboljšati učinkovitost in uspešnost obdelave osebnih podatkov v instituciji;

38.ugotavlja, da je Evropski nadzornik za varstvo podatkov leta 2022 predložil povratne informacije v zvezi s pritožbo državljana, ki je trdil, da so informacije o varstvu podatkov, ki jih navaja Evropski varuh človekovih pravic v svojem standardnem potrdilu o prejemu, nezadostne; z zadovoljstvom ugotavlja, da je, potem ko je nadzornik v predlogo uvedel predlagane spremembe, nadzornik primer zaključil brez nadaljnjih ukrepov;

39.pozdravlja dejstvo, da se trenutno v sodelovanju z Evropsko komisijo (DG DIGIT) izvaja sistem elektronskega izvajanja računov; poziva varuhinjo človekovih pravic, naj podrobno opredeli časovni načrt za celovito izvajanje sistema izdajanja elektronskih računov;

40.čestita Evropskemu varuhu človekovih pravic, da na svojem spletnem mestu uporablja izključno odprtokodno programsko opremo in da za notranje namene, kadar je to mogoče, prednostno uporablja odprtokodna orodja;

41.ugotavlja, da je bila po preselitvi bruseljskega urada Evropskega varuha človekovih pravic v nove prostore, ki jih je priskrbel Parlament, leta 2021 stavba organizirana kot sodelovalni delovni prostor z zelo malo posamičnimi pisarnami in z opremo za prožne sodelovalne sestanke; pozitivno ocenjuje dejstvo, da zaposleni pri Evropskem varuhu človekovih pravic nimajo skupnih delovnih miz, temveč imajo vsak svojo mizo z veliko prostora za shranjevanje; je zaskrbljen, ker Evropski varuh človekovih pravic pred selitvijo v sodelovalne prostore v bruseljskem uradu ni izvedel ankete med zaposlenimi; ugotavlja, da je anketa med zaposlenimi, ki je bila izvedena leta 2023, pokazala, da večina novo fizično ureditev ocenjuje pozitivno; ceni tudi, da so bili zaposleni pred selitvijo obveščeni o nekaterih odločitvah glede opremljanja novih delovnih prostorov, na primer o barvnih shemah;

42.ugotavlja, da je Evropski varuh človekovih pravic Parlamentu na njegovo zahtevo vrnil 20,5 % površin, najetih v Strasbourgu, in da je bila nato najemnina znižana;

43.ugotavlja, da Evropski varuh človekovih pravic nima svojih stavb, temveč najema stavbo v Bruslju in pisarniške prostore v Strasbourgu; z zadovoljstvom ugotavlja, da je stavba Vaclav Havel v Strasbourgu v celoti dostopna osebam z zmanjšano gibljivostjo in drugim invalidom, ter močno obžaluje, da je dostopnost najete stavbe v Bruslju treba izboljšati; poziva Parlament, naj izboljša dostopnost stavb, ki jih oddaja Evropskemu varuhu človekovih pravic v Bruslju;

44.pozdravlja dejstvo, da je Evropski varuh človekovih pravic v preteklih letih zmanjšal svoj okoljski odtis, predvsem z digitalizacijo svojih postopkov in publikacij, kot je letno poročilo, odstranitvijo posameznih tiskalnikov in ukrepi za bolj trajnostne dogodke; ugotavlja, da se glede okoljskega odtisa svojih stavb Evropski varuh človekovih pravic zanaša na ukrepe, ki jih sprejme Parlament kot lastnik stavb; priznava, da je Evropski varuh človekovih pravic poziv, naj na strehe svojih stavb namesti sončne panele, izražen v razrešnici za leto 2021, posredoval Parlamentu;

45.ugotavlja, da je Evropski varuh človekovih pravic tudi v letu 2022 podpiral trajnostno mobilnost, predvsem s finančno podporo za letne vozovnice za javni prevoz, omejitvijo razpoložljivih parkirnih mest za avtomobile ter izboljšanjem prostorov in parkirnih mest za kolesarje;

46.pozdravlja finančne in upravne prihranke, ki so bili doseženi z medinstitucionalnim sodelovanjem, zlasti številnimi sporazumi o ravni storitve, sklenjenimi s Parlamentom in Komisijo, ter sodelovanjem v medinstitucionalnih postopkih javnega naročanja; ugotavlja, da je Evropski varuh človekovih pravic v letu 2022 razvil novo sinergijo z drugimi institucijami ter s Komisijo podpisal sporazum o storitvah za uporabo potrdil za kvalificirano podpisovanje na daljavo, s Parlamentom pa sporazum o storitvah njegovega oddelka Front office za zaposlene in informacijskega pulta;

47.priznava, da je zelo pomembno, da Evropski varuh človekovih pravic ohranja visoko raven izmenjav in sodelovanja z evropsko mrežo varuhov človekovih pravic; pozdravlja organizacijo letne konference evropske mreže varuhov človekovih pravic in tematskega spletnega seminarja, ki sta bila pomembna foruma za razpravljanje o aktualnih vprašanjih ter sta vplivala na delo varuhov človekovih pravic po vsej Evropi v letu 2022;

48.pozdravlja sodelovanje Evropskega varuha človekovih pravic z Evropskim javnim tožilstvom, Računskim sodiščem in uradom OLAF, da bi zmanjšali podvajanje preiskav in razpravljali o temah skupnega interesa, kot je izboljšanje okvira Unije za nadzor; prav tako pozdravlja kanale sodelovanja, ki jih je Evropski varuh človekovih pravic vzpostavil z Evropskim nadzornikom za varstvo podatkov za hitro medsebojno posvetovanje pri vsakodnevnem delu obeh institucij, in memorandum o soglasju, v katerem so navedene ustrezne pristojnosti vsake institucije, da bi preprečili podvajanje postopkov;

49.pozdravlja dejstvo, da Evropski varuh človekovih pravic tesno sodeluje z ustreznimi odbori Evropskega parlamenta pri pomembnih preiskavah, bodisi tako, da delo predstavi neposredno na sejah odbora, bodisi prek informacij, ki se pošljejo predsednikom odborov; poudarja, da so strateške pobude in poizvedbe Evropskega varuha človekovih pravic ključne za izboljšanje preglednosti in odgovornosti uprave Unije;

50.ugotavlja, da se je skupni proračun za komunikacijske in promocijske dejavnosti v letu 2022 v primerjavi z letom 2021 povečal z 92.100 EUR na 132.400 EUR, kar je 43,8-odstotno povečanje; čestita Evropskemu varuhu človekovih pravic, da je razvil celovito komunikacijsko strategijo, ki je pomagala bolje doseči strokovno občinstvo, pa tudi splošno javnost; ugotavlja, da je bilo v evropskih medijih objavljenih 60 % več člankov o Evropskem varuhu človekovih pravic kot v letu 2021;

51.pozdravlja prizadevanja Evropskega varuha človekovih pravic za ozaveščanje državljanov o njegovi vlogi in možnosti, da se obrnejo nanj v primeru nepravilnosti v institucijah Unije; je seznanjen s prizadevanji za pregledne informacije in objavo podatkov na spletnem mestu Evropskega varuha človekovih pravic na informativen in uporabnikom prijazen način, čeprav ti podatki niso objavljeni v odprti obliki; pozdravlja sprejetje novega logotipa in vizualne podobe, da bi izboljšali prepoznavnost Evropskega varuha človekovih pravic kot organa Unije ter njegovega dela;

52.ceni, da je varuhinja človekovih pravic uporabljala avtomatizirano orodje za prevajanje zadev na spletnem mestu, in jo poziva, naj zagotovi nemoten in pravočasen prevod zadev v vse jezike;

53.ugotavlja, da ima Evropski varuh človekovih pravic račune v družbenih medijih, kot so Instagram, LinkedIn in X (nekdanji Twitter), kjer sta se v letu 2022 v primerjavi s preteklimi leti povečala število sledilcev in tudi stopnja odzivov; pozdravlja sodelovanje Evropskega varuha človekovih pravic v pilotnem projektu, ki ga je vodil Evropski nadzornik za varstvo podatkov in je namenjen spodbujanju institucij Unije, da se pridružijo omrežjema EU-Voice in EU-Video, brezplačnima odprtokodnima družbenima medijema, ki uporabljata programsko opremo Mastodon in omogočata institucijam Unije, da komunicirajo z javnostjo z deljenjem besedil, slik, videov in podkastov.