1.pozdravlja pozitivno mnenje Evropskega računskega sodišča o zanesljivosti računovodskih izkazov EJT za leto, ki se je končalo 31. decembra 2022, ter o zakonitosti in pravilnosti z njimi povezanih prihodkov in plačil;

2.želi spomniti, da je Evropski parlament močno podpiral ustanovitev Evropskega javnega tožilstva (EJT); potrjuje pomembno vlogo Evropskega javnega tožilstva kot neodvisnega organa Unije in poudarja njegovo posebno odgovornost do drugih institucij in splošne javnosti na področjih, ki se nanašajo na pravosodje; zelo spoštuje in ceni delo, ki ga EJT opravlja pri preiskovanju, pregonu in doseganju pravice za kazniva dejanja zoper proračun in finančne interese Unije, kot so goljufije, korupcija in hude čezmejne goljufije na področju DDV; priznava pomembno vlogo, ki jo ima EJT, ko prispeva k zaščiti finančnih interesov Unije in zlasti proračuna Unije;  opozarja, da edinstvena vloga Evropskega javnega tožilstva v okviru Unije za preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj kot tožilstva ustvarja obveznost Evropskega javnega tožilstva, da razišče vse zadeve, ki so v njegovi pristojnosti, ko je opozorjen nanje;

3.je seznanjen, da je skupni končni proračun, dodeljen EJT za leto 2022, znašal 51,2 milijona EUR, kar je manj kot začetna dodelitev v višini 57,1 milijona EUR in znatno več od 35,4 milijona EUR, dodeljenih leta 2021; ugotavlja, da je vrnjeni znesek v višini 5,9 milijona EUR (10 % prvotnega proračuna za leto 2022) večji kot v letu 2021, ko je bilo v proračun Unije vrnjenih 9,5 milijona EUR (21 % prvotnega proračuna za leto 2021); ugotavlja, da je bil ta znesek leta 2022 postopoma vrnjen, ker so bile dejanske potrebe deloma precenjene (jezikovne storitve so bile ocenjene za 65 % višje), deloma pa ga ni bilo mogoče uporabiti za povračilo izjemno dragih preiskovalnih ukrepov sodelujočih držav članic, na primer iz člena 91(6) Uredbe (EU) 2017/1939 (kar je preprečevala finančna uredba, dokler ni bilo leta 2023 odobreno odstopanje), in končno zaradi zapoznelega začetka izbora in zaposlovanja novih uslužbencev (kar bi moralo biti načrtovano leta 2021, vendar je bilo mogoče šele pozneje, ko je bil sprejet proračun za leto 2022);

4.ugotavlja, da je proračunsko uspešnost EJT mogoče primerjati le v obdobju po finančni avtonomiji, ki se je začela junija 2021; pozdravlja zadovoljivo raven izvrševanja proračuna v višini 98,1 % odobritev za obveznosti (v primerjavi s 97,4 % v letu 2021) in 76,6 % za plačila (v primerjavi z 78,2 % v letu 2021); pozdravlja, da je bila splošna stopnja izvrševanja plačil v letu 2022 višja, saj je bilo v končnem proračunu zaključenih 76,6 % plačil v primerjavi z 71 % v letu 2021; ugotavlja, da se je povprečni čas plačila v letu 2022 podaljšal na 23,8 dneva v primerjavi z 21,0 dneva v letu 2021, in razume, da je ta trend povezan z znatnim povečanjem števila zahtevkov za plačilo, obdelanih v tem letu (2316 zahtevkov za plačilo v primerjavi s 657 v letu 2021 pomeni 252-odstotno povečanje); ponovno spodbuja EJT, naj še naprej izvaja modul za izdajanje elektronskih računov, ki se je začel izvajati šele leta 2023, da se zmanjšajo upravna bremena, čas do plačila in skupni stroški obdelave;

5.ugotavlja, da je EJT po pridobitvi finančne avtonomije junija 2021 dalo prednost odhodkom iz poslovanja, povezanim z ukrepi preiskav in pregona ter varnostnimi ukrepi, pri čemer je odhodke, ki niso povezani s poslovanjem, omejilo na bistvene zahteve glede skladnosti in osnovne podporne storitve;

6.opozarja na trend naraščanja odhodkov iz poslovanja v več proračunskih vrsticah; ugotavlja, da so prejemki evropskih delegiranih tožilcev dosegli 8,7 milijona EUR in predstavljajo glavni odhodek iz poslovanja zaradi večjega števila evropskih delegiranih tožilcev v letu 2022; ugotavlja, da so stroški misij in operativnih sestankov predstavljali 5,2 % odhodkov iz poslovanja (1,1 milijona EUR) v primerjavi z 2,9 % v letu 2021, samo za misije pa je bilo povečanje v letu 2022 v primerjavi z letom 2021 (ko je EJT pridobilo finančno avtonomijo) 170-odstotno, kar je posledica povečanja števila zaposlenih in zunanjih dejavnosti v prvem polnem letu delovanja; ugotavlja tudi, da je bilo za prevajalske storitve namenjenih 2,8 milijona EUR, kar predstavlja 14 % odhodkov iz poslovanja, v primerjavi s 7,6 % v letu 2021; priznava, da so potrebna dodatna sredstva za prevajanje glede na pričakovano povečanje preiskovalnih zadev v naslednjih letih; poziva Evropsko javno tožilstvo, naj Parlament obvesti o svojih načrtih za nadaljnjo razširitev uporabe avtomatiziranih prevajalskih storitev z uporabo portala za prevajanje, ki je bil razvit interno, in z večjo uporabo nacionalnih zapriseženih prevajalcev, ki jih plačujejo sodelujoče države članice;

7.ugotavlja, da je napoved odhodkov, povezanih z dejavnostmi EJT, zelo zapletena zaradi stopnje odkrivanja goljufij, tipologije in narave zadev, učinkovitosti EJT pri vodenju preiskav in pregona ob upoštevanju njihove obvezne narave ter postopkov in omejitev nacionalnih pravosodnih sistemov, nestalne korelacije med številom preiskav in njihovimi stroški ter nenazadnje obsežnosti finančnih interesov Unije, ki jih je treba zaščititi, vključno z načrti Poljske in Švedske, da se pridružita EJT; ugotavlja tudi, da je težko oceniti napoved odhodkov za število zadev, povezanih z mehanizmom za okrevanje in odpornost, zaradi doslej edinstvenega načina izvajanja in velikega obsega sredstev;

8.ponovno poziva, naj se v napovedi, ki jo mora EJT sporočiti Komisiji v okviru proračunskega postopka, upošteva vpliv uporabe mehanizma za okrevanje in odpornost; se strinja s stališčem, da se je delovna obremenitev EJT, ki je bila prvotno podcenjena, občutno povečala in bo v prihodnjih letih še naprej naraščala, zlasti število zadev v zvezi z mehanizmom za okrevanje in odpornost (leta 2022 je bilo odprtih le 15 zadev, leta 2023 pa jih bo odprtih več, ker bo izvajanje mehanizma doseglo vrhunec), in da bo zaradi večjega števila zadev v sodni fazi potrebna drugačna osredotočenost kot pri zadevah v fazi preiskave;

9.priznava, da EJT jasno prispeva k evropski dodani vrednosti v smislu usklajevanja in sodelovanja z državami članicami pri preiskovanju in pregonu kaznivih dejanj, ki škodijo finančnim interesom Unije, in da EJT v zvezi s tem dosega cilje iz Uredbe (EU) 2017/1939 z dne 12. oktobra 2017; pričakuje, da bodo države članice izpolnile pravne obveznosti in o vseh zadevnih primerih poročale EJT; z zaskrbljenostjo ugotavlja, da so države članice kazniva dejanja, ki škodijo finančnim interesom Unije, v več primerih razglasile za nacionalne primere, ki so v pristojnosti Evropskega javnega tožilstva; je seznanjen, da so se vprašanja glede pristojnosti med nacionalnimi organi in evropskimi delegiranimi javnimi tožilci pojavila v več primerih v več državah; se zaveda, da v skladu s členom 25(6) Uredbe (EU) 2017/1939 o primerih nesoglasja glede pristojnosti EJT odloča isti nacionalni pravosodni organ, ki je odgovoren za določitev pristojnega organa za pregon na nacionalni ravni; obžaluje, da v številnih sodelujočih državah veljavni postopki in nacionalni organi, zadolženi za odločitve o takšnih primerih v zvezi s spori glede pristojnosti, niso določeni v skladu z Uredbo (EU) 2017/1939; poudarja, da bi lahko v primerih sporov glede pristojnosti med EJT in nacionalnim organom za preiskave in pregon nacionalni organ, pristojen za odločitve glede dodelitve pristojnosti, sprejel sklep, ne da bi zahteval predhodno odločbo Sodišča, ampak bi sprejel zavezujočo odločitev za Evropsko javno tožilstvo, in poudarja, da je to v nasprotju z duhom Uredbe (EU) 2017/1939, ki določa, da je Sodišče v skladu s členom 267 PDEU pristojno za predhodno odločanje o razlagi določbe o sporih glede pristojnosti med EJT in nacionalnimi organi; meni, da sedanja situacija ni pravno jasna; spodbuja vse države članice, naj tesneje sodelujejo z EJT; poudarja, da je pristojnost EJT jasno opredeljena v členu 22(1) in (2) ter členu 23 in da bi morale vse države članice spoštovati Uredbo (EU) 2017/1939; ugotavlja, da v primeru, ko imajo države članice dvome glede pristojnosti EJT v specifičnem primeru, obstaja možnost predložitve predhodnega vprašanja Sodišču za predhodno odločbo v skladu s členom 267 PDEU in členom 42(2)(c) Uredbe (EU) 2017/1939; poziva Komisijo, naj v primeru kršitve Uredbe (EU) 2017/1939 zadevo predloži Sodišču; z zaskrbljenostjo ugotavlja, da je vprašanje pristojnosti lahko vzrok za zaustavitev preiskave; je zaskrbljen zaradi morebitne izgube dokazov, kadar se primeri prekinejo; poziva Komisijo, naj zbere informacije o primerih v zvezi s spori zaradi pristojnosti za ocenjevalno poročilo, ki bo predloženo leta 2026;

10.ugotavlja, da je bilo leta 2022 od 15 aktivnih primerov v zvezi z mehanizmom za okrevanje in odpornost, navedenih v letnem poročilu Evropskega javnega tožilstva, devet primerov v Italiji, dva na Portugalskem, treije v Romuniji in en primer na Hrvaškem; odločno spodbuja EJT, naj poišče vzorce goljufij v državah, v katerih je prišlo do več kot enega primera v zvezi z mehanizmom za okrevanje in odpornost, ter obvesti OLAF in projektno skupino za okrevanje in odpornost o teh vzorcih, in s tem zmanjša verjetnost, da bi sploh prišlo do goljufij;

11.ugotavlja, da Evropsko javno tožilstvo trenutno izvaja 170 aktivnih preiskav v več kot sedmih državah, ki vključujejo primere, povezane z mehanizmom za okrevanje in odpornost, in da je škoda v teh aktivnih preiskavah trenutno ocenjena na 530 milijonov EUR; je seznanjen, da EJT ocenjuje, da se bo število novih aktivnih preiskav, ki vključujejo sredstva za okrevanje in odpornost, povečalo, saj več držav prejema ta sredstva in spodbuja EJT, naj glede na to načrtuje svoj proračun in zmogljivosti;

12.glede višine sredstev, dodeljenih EJT, meni, da bi morali biti dodeljeni proračunski in človeški viri primerni za učinkovito in uspešno izvajanje njegovih nalog ter običajno izvajanje s tem povezanih upravnih postopkov; poziva Komisijo, naj v tesnem sodelovanju z EJT pregleda proračunski okvir, da bi našla ustrezne načine, da ga podpre pri njegovem delu, in upošteva, da bodo zaradi vse večjega števila zapletenih zadev potrebna dodatna sredstva, ki pa ne bi smela biti odvisna od revizije Uredbe (EU) 2017/1939 in/ali njegovega mandata; ugotavlja, da se tudi v zvezi s tem pričakuje vse več pravnih izzivov, ki bodo postavili pod vprašaj razlago pravnega okvira EJT in njegovo vključitev v sodne sisteme držav članic ali pred Sodiščem Evropske unije;

13.v zvezi z uporabo sredstev, dodeljenih EJT, razume, da EJT nenehno posodablja in pregleduje svoja notranja finančna pravila, ki urejajo finančne vidike delovanja; v ta namen pozdravlja stalni dialog s Komisijo in se zaveda, da je v skladu s predlogi Komisije kolegij EJT z nedavnim sklepom spremenil finančna pravila EJT, tako da je dodal možnost sklepanja sporazumov s pristojnimi organi držav članic in sklepanja pogodb brez uporabe postopka javnega naročanja, kadar javno naročanje ni mogoče;

14.se zaveda, da se je leta 2022 začel izvajati pilotni okvirni sporazum za povračilo zahtevkov na podlagi člena 91(6) Uredbe (EU) 2017/1939 za kritje izjemno dragih preiskovalnih ukrepov, izvedenih na nacionalni ravni v imenu EJT;

15.poudarja, da je treba omogočiti pravilno izvajanje člena 91(6) Uredbe (EU) 2017/1939, in poudarja, da je treba upoštevati posebne značilnosti odhodkov za pregon in preiskave (vključno z izrednimi primeri odhodkov iz poslovanja EJT, ki jih ureja člen 91(6)); obžaluje, da je bil opuščen predlog, predstavljen v okviru tristranskih pogajanj o prenovi; vztraja, da bi morala Komisija v dialogu z Evropskim javnim tožilstvom preučiti alternativne možnosti, ki bi omogočile uspešno in učinkovito izvajanje te določbe;

16.poudarja, da po začetku operativne dejavnosti EJT ocena finančnih posledic zakonodajnega predloga za leto 2017 zaradi bistveno podcenjene delovne obremenitve ni bila več primerna, njena posodobitev pa ni bila predlagana; v zvezi s tem meni, da EJT, ker ni bil opravljen vmesni proračunski pregled, ne more dobro oceniti virov, ki so na voljo za prihodnje dejavnosti že obstoječih zadev in predvideti pripravljalnih dejavnosti za izvrševanje proračuna pred koncem postopka sprejemanja proračuna;

17.ponovno poudarja svoje stališče, da EJT v trenutku, ko bi moralo pospešiti delovanje in vzpostaviti upravne temelje, nima srednjeročnega okvira za vire, tako proračunske kot kadrovske, torej niso na voljo vse možnosti, ki bi bile potrebne za čim večjo prožnost pri izgradnji organizacijske infrastrukture tako inovativnega projekta, kot je EJT;

18.se zaveda, da si EJT prizadeva za sodelovanje in usklajevanje z državami članicami v zvezi s tem, kako bi bilo treba o goljufijah v zvezi s sredstvi za okrevanje in odpornost, poročati EJT ter jih obravnavati med preiskavo in fazo izvrševanja, ter kako bi lahko EJT v zvezi s tem učinkovito posredovalo; meni, da je vključitev EJT v preiskovanje in pregon primerov goljufij v zvezi s sredstvi za okrevanje in odpornost bistveno za zaščito finančnih interesov Unije; opozarja, da je Evropsko javno tožilstvo neodvisen organ EU in ponovno poziva Komisijo, naj EJT zagotovi ustrezne smernice, kako podpirati in sprejemati popravne ukrepe, potem ko je izvedlo neodvisne preiskave in pregon goljufij v zvezi s sredstvi za okrevanje in odpornost, ter naj proračunski organ obvešča o možnostih, ki so na voljo;

19.ugotavlja, da se je povečalo število prijav kaznivih dejanj, predloženih EJT (3318 v letu 2022 v primerjavi z 2832 v letu 2021), in s tem število začetih preiskav (865 v letu 2022, z ocenjeno škodo v višini 9,9 milijarde EUR, v primerjavi s 576 v letu 2021 z ocenjeno škodo v višini 5,4 milijarde EUR); ugotavlja, da je bil s številom zaključenih zadev (251 v letu 2022 v primerjavi s 57 v letu 2021) in številom obtožnic (87 v letu 2022 v primerjavi s petimi v letu 2021) skupaj z odredbami o začasnem zavarovanju, ki jih je pridobilo EJT, samo v letu 2022 dosežen znesek 359,1 milijona EUR (v primerjavi z zahtevanimi 516 milijoni EUR); ugotavlja, da je bilo leta 2022 na Računskem sodišču zaključenih 20 zadev, in meni, da je pomembno, da EJT sistematično poroča o nadaljnjem ukrepanju v teh zadevah v smislu sprejetih finančnih ukrepov (odvzem in/ali izterjava), da se zagotovi jasnejše razumevanje učinka ukrepov EJT; poziva Komisijo, naj preuči najustreznejše možnosti za pomoč EJT pri spremljanju in nadaljnjih dejavnostih, tako da sredstva EJT ne bodo preusmerjena od njegovih nalog preiskav in pregona; spodbuja EJT, naj, kadar je to mogoče in ustrezno, bolje sodeluje z drugimi elementi strukture za boj proti goljufijam, kot sta Eurojust in Europol, ali prek urada OLAF uporablja službe za usklajevanje boja proti goljufijam, ustanovljene v državah članicah;

20.poziva EJT, naj vzpostavi sistem za spremljanje povečanja učinkovitosti, prihrankov časa in stroškov, ter ceni sprejetje sistema upravljanja kakovosti za optimizacijo ključnih procesov ter povečanje organizacijske uspešnosti, kakovosti storitev in stroškovne učinkovitosti; razume, da so bili nekateri postopki preoblikovani, da bi se zmanjšala nepotrebno upravno breme in podvajanja;

21.razume, da EJT pri svojih dejavnostih uporablja pristop, ki temelji na tveganju, s poudarkom na opredelitvi področij z visokim tveganjem; pozdravlja sprejetje politike upravnega okolja notranje kontrole EJT in poziva njegovo vodstvo, naj spremlja učinkovito izvajanje 17 načel notranje kontrole, da bi preverilo, ali se stalno prilagajajo glede na rast njegove organizacijske zrelosti; v zvezi s tem ceni nedavno opravljeno oceno, katere rezultat je načrt izvajanja, ki se osredotoča na ugotovljene pomanjkljivosti; poudarja, da so bila preostala glavna področja z visokim tveganjem opredeljena kot posledica pomanjkanja sredstev (kadar je EJT prisiljeno izbirati med dejavnostmi, ki so enako pomembne za izvajanje njegovega mandata, ali kadar ni mogoče podati razumnega zagotovila o skladnosti z vsemi upravnimi standardi);

22.pozdravlja sprejetje ključnih kazalnikov uspešnosti za operativne in upravne dejavnosti, ki so povezani z letnim in večletnim delovnim programom; ugotavlja, da glavni ključni kazalniki uspešnosti za operativne dejavnosti ne vključujejo nobenega posebnega sklicevanja na zneske, izterjane iz proračuna Unije, katerih zaščita je nenazadnje razlog za obstoj strukture za boj proti goljufijam, katere pomemben del je EJT; poziva EJT, naj sprejme kazalnike, povezane z izpolnjevanjem te bistvene naloge;

23.ceni, da bo kolegij EJT leta 2022 sprejel listino o notranji reviziji skupine za notranjo revizijo in revizijski načrt, ki temelji na tveganju, v katerem bodo opredeljene prednostne naloge notranjega revidiranja za obdobje 2022–2024; spodbuja službo za notranjo revizijo (IAS) in skupino za notranjo revizijo (IAC), naj uskladita svoje ukrepe, da bi svetovala in pomagala EJT pri vzpostavitvi njegovih glavnih temeljnih procesov in doseganju ciljev;

24.poziva k boljšemu sistemu spremljanja rezultatov in finančnega učinka dela Evropskega javnega tožilstva; ugotavlja, da je potrebnih več zbirnih podatkov v zvezi z zadevami, da bi bolje opredelili vzorce goljufije; spodbuja nadaljevanje sodelovanja z Europolom na tem področju;

25.ugotavlja, da si EJT prizadeva doseči popolno skladnost s standardi Unije na področju javnega upravljanja, in opozarja, da je sprejetje celovitega načrta neprekinjenega poslovanja med takimi osnovnimi zahtevami;

26.ugotavlja trend naraščanja števila zaposlenih, ki se je z 58 v letu 2020 povečalo na 122 v letu 2021 in na 217 do konca leta 2022; se zaveda, da je EJT za leto 2022 zahtevalo 171 začasnih uslužbencev, 48 pogodbenih uslužbencev in 29 napotenih nacionalnih strokovnjakov, kar je skupaj 248 delovnih mest (v primerjavi s stanjem v letu 2021, ko je bilo 95 začasnih uslužbencev, 35 pogodbenih uslužbencev in nobenega napotenega nacionalnega strokovnjaka, kar je skupaj 130 delovnih mest); ugotavlja, da je proračunski organ odobril 100 % zahtevanih delovnih mest;

27.poudarja, da si je EJT leta 2022 prizadeval, da bi s hitrimi postopki zaposlil ustrezno število usposobljenih uslužbencev in da je bilo zaposlenih 85 statutarnih uslužbencev v centralnem uradu in 22 evropskih delegiranih tožilcev v nacionalnih uradih; ugotavlja, da se je stopnja zasedenosti delovnih mest začasnih uslužbencev, pogodbenih uslužbencev in napotenih nacionalnih strokovnjakov ob koncu leta 2022, ko je bilo zapolnjenih 217 od 248 načrtovanih delovnih mest, zmanjšala na 87,5 % (v primerjavi s 94 % v letu 2021), medtem ko se je stopnja zasedenosti delovnih mest evropskih delegiranih tožilcev povečala na 82,1 % (zapolnjenih 115 od 140 načrtovanih delovnih mest) v primerjavi z 68 % v letu 2021 (zapolnjenih samo 95 od 140 načrtovanih delovnih mest), s čimer je splošna stopnja zasedenosti dosegla 85,56 % (v primerjavi z 81 % v letu 2021);

28.poudarja, da je EJT med obiskom misije proračunskega nadzora v Luxembourgu leta 2023 izrazilo, da je za izvajanje velikega števila preiskav nujno potrebnih več pravnih strokovnjakov; ugotavlja, da je bilo leta 2022 več kot 1117 aktivnih preiskav (statistika EJT za leto 2022); priznava, da je Komisija na tem področju že dejavna, vendar poziva k zagotovitvi dodatnih zmogljivosti, zlasti ob upoštevanju zaostankov in dodatnih zadev, povezanih s sredstvi za okrevanje in odpornost, ter daljnosežnih goljufij na področju DDV; poudarja, da je Komisija mogoče podcenjevala potrebe in zmogljivosti; priznava, da sta GD za proračun in Komisija doslej izpolnila zahteve Evropskega javnega tožilstva;

29.razume, da se pričakuje rast upravnih in osrednjih podpornih funkcij v skladu z večjim številom zaposlenih ter da bo dodatno zaposlovanje ključno tudi na področju digitalnih in varnostnih storitev; ceni, da so bile dodatne operativne potrebe vključene v enotni programski dokument EJT za obdobje 2024–2026 in proračunsko zahtevo za leto 2024;

30.se zaveda, da je luksemburški trg dela zelo konkurenčen in da pogoji, ki jih ponuja uprava Unije, niso privlačni glede na lokalni trg (zanj veljajo različne indeksacije plač skozi vse leto) niti ustrezno ne upoštevajo visokih življenjskih stroškov (zlasti na stanovanjskem področju); se zaveda, da je ta težak položaj še bolj pereč za praktikante in pogodbene uslužbence, zato se pogodbeni uslužbenci postopoma ukinjajo v korist začasnih uslužbencev, saj imajo ti boljšo pogodbo; ugotavlja, da je bilo leta 2022 zaradi stopnje inflacije in višjih življenjskih stroškov še težje privabiti in zadržati osebje ter da zneski nadomestil nimajo tako pozitivnega učinka kot izven področja uprave Unije, kjer se z nacionalno indeksacijo plač ohranja kupna moč državljanov;

31.je seznanjen, da je EJT manj privlačen kot ostale štiri institucije, ki delujejo v Luxembourgu, saj ne more ponuditi možnosti, da bi zaposleni postali uradniki Unije; poudarja, da mora Evropsko javno tožilstvo pogodbenim in začasnim uslužbencem ponuditi privlačne plače, ki bodo konkurenčne ponudbam v zasebnem sektorju, vključno s pravnimi storitvami in storitvami IT, da bi pritegnilo najboljše talente z mednarodnimi izkušnjami; poudarja, da je treba prilagoditi trenutne plače in proračun, da bi se to odražalo;

32.ugotavlja, da se ob koncu leta 2022 na splošno ustrezno uresničuje geografska uravnoteženost in uravnotežena zastopanost spolov med 217 zaposlenimi (s 122 moškimi in 95 ženskami); pozdravlja, da nacionalno porazdelitev zaposlenih EJT stalno spremlja osebje, ki je zadolženo za zaposlovanje, in si prizadeva zagotoviti ravnovesje, zlasti ob upoštevanju neenakomerne porazdelitve prijavljenih; vendar ugotavlja, da je porazdelitev po spolu na višjih in srednjih vodstvenih položajih (štiri proti ena) še vedno neoptimalna, in ponovno poudarja, da bi bilo treba ta vidik izboljšati v okviru splošne strategije raznolikosti, vključno z ustreznim spodbujanjem invalidov k prijavi; ponavlja svojo zahtevo, naj EJT nemudoma sprejme svojo listino o raznolikosti in vključenosti, ob upoštevanju povečanja števila zaposlenih v zadnjem letu;

33.ugotavlja, da je do konca leta 2022 275 od 332 zaposlenih (82,83 % v primerjavi s 186 zaposlenimi oziroma 86 % v letu 2021) delalo v preiskovalnih dejavnostih (začasni uslužbenci, pogodbeni uslužbenci, napoteni nacionalni strokovnjaki in evropski delegirani tožilci), medtem ko je bilo 57 zaposlenih na upravnih in nadzornih funkcijah (17,17 %), 9 preiskovalnih funkcij pa je ostalo nezasedenih;

34.ugotavlja, da je imenovanje evropskih delegiranih tožilcev skupna odgovornost Evropskega javnega tožilstva in držav članic; poudarja, da mora biti postopek imenovanja vedno skladen s členom 17 Uredbe (EU) 2017/1939 in z načelom nacionalne procesne avtonomije;

35.izraža zadovoljstvo nad povečanim številom evropskih delegiranih tožilcev v več državah članicah; se zaveda, da bi bilo mogoče udeležbo usposobljenih kandidatov povečati, postopek imenovanja pa bi lahko bil bolj selektiven z določitvijo jasnih kariernih obetov in ugodnejše ureditve na področju socialne varnosti in zdravstvenega zavarovanja; verjame, da bi uvedba posebnega statusa evropskih delegiranih tožilcev, ki bi bil glede na naravo njihove sodne funkcije ustrezen, povečala privlačnost teh delovnih mest; poziva EJT in Komisijo, naj preučita vse možne rešitve, da bi okrepila svoj dialog za dosego tega rezultata, ob upoštevanju koristi, ki bi jih to prineslo z vidika pristojnosti in operativne učinkovitosti; ponavlja svoje stališče, da te okoliščine predstavljajo dodatno podporo pri pozivu k reviziji Uredbe (EU) 2017/1939 in statusa EJT;

36.ugotavlja, da EJT še vedno zaposluje zunanje izvajalce storitev, ki delajo na kraju samem (39 takih zaposlenih v letu 2022); se zaveda, da se je moralo EJT v letu 2022 za finančne transakcije ponovno zateči k uporabi začasnih uslužbencev, s čimer je kršilo lastna finančna pravila; razume, da je bila ta odločitev, ki je bila pregledno razkrita, vsiljena zaradi potrebe po razporeditvi razpoložljivih statutarnih uslužbencev na področju preiskav in pregona; vendar ugotavlja, da se je EJT po povečanju svojih kadrovskih zmogljivosti prenehalo zanašati na začasno osebje za obdelavo finančnih transakcij;

37.ugotavlja, da so se leta 2022 povečali stroški usposabljanja, in razume, da se je zaradi tega intenzivneje uporabljala platforma EU Learn, katere stroški so se skoraj podvojili;

38.poudarja, da prožne ureditve dela in ureditev dela na daljavo trenutno opredeljujeta dva sklopa pravil, in sicer sklep kolegija evropskih javnih tožilcev o delovnem času, sprejet oktobra 2021, ki se uporablja le za tožilce in upravnega direktorja in sklep kolegija evropskih javnih tožilcev, sprejet decembra 2022, ki velja za preostalo osebje; poudarja, da oba sklepa veljata in se hkrati uporabljata za navedene naslovnike;

39.razume, da je prvi sklep bolj omejevalen ter da delovni čas in z njim povezane možnosti za vodstvene ravni prilagaja zahtevam EJT, da se ohranita doslednost in kontinuiteta postopkov odločanja, medtem ko je cilj drugega sklepa čim boljše usklajevanje zasebnega in poklicnega življenja; ugotavlja, da podobna razlika velja za ureditev dela na daljavo, pri katerem je vodstvo upravičeno do največ 60 dni tovrstnega dela v koledarskem letu, medtem ko se preostalo osebje lahko odloči za delo na daljavo v obsegu od 20 % do 60 % tedenskega delovnega časa; ugotavlja, da lahko obe skupini osebja delata na daljavo iz tujine največ 10 delovnih dni; spodbuja EJT, naj uslužbence povabi k izpolnitvi ankete, s katero bi preverilo stopnjo zadovoljstva, in naj se z odborom uslužbencev posvetuje o vseh nadaljnjih odločitvah v zvezi s tem vprašanjem;

40.ugotavlja, da ni bil zabeležen noben primer izgorelosti ali nadlegovanja in da je število dolgotrajnih bolniških odsotnosti zelo nizko; pozdravlja, da so evropska glavna tožilka in evropski tožilci sprejeli strukturirani postopek za prijavo primerov nadlegovanja in da so bili s tem postopkom seznanjeni vsi zaposleni;

41.pozdravlja, da bo dobro počutje osebja ključna razsežnost širše uporabe okvira za človeške vire, Evropsko javno tožilstvo pa bo vse več sredstev namenjalo dobremu počutju osebja; EJT močno spodbuja, naj uskladi svoje sedanje in prihodnje politike o vključevanju, nadlegovanju in enakosti ter redno izvaja raziskave med svojim osebjem, po možnosti s spodbujanjem medsebojnega ocenjevanja z drugimi elementi strukture za boj proti goljufijam (Eurojust, OLAF itd.) in na splošno spodbuja raznolikost, da bi delovno okolje postalo privlačnejše za kandidate s posebnimi potrebami;

42.ugotavlja, da v letu 2022 ni bilo nobenega praktikanta, vendar pa je pripravljalno delo za vzpostavitev pogojev za prihodnje komponente upravljanja človeških virov vključevalo pripravništvo; podpira predlog in izvedbo pilotnega programa prakse v začetku leta 2023, katerega rezultati se trenutno preučujejo, da bi se program pripravništva začel izvajati z letom 2024; poudarja, da so izzivi, ki jih predstavljajo življenjski stroški v Luksemburgu, velika ovira za potencialne praktikante; trdi, da bi moralo biti pripravništvo plačano, da bi ga uskladili z resolucijo Evropskega parlamenta z dne 14. junija 2023 o kakovostnih pripravništvih v Uniji (2020/2005(INL)), ki se zavzema za plačilo vseh pripravnikov v Evropi;

43.ugotavlja, da so v kodeksu ravnanja EJT opisani pričakovani standardi vedenja za zaposlene na vseh ravneh in da so bili v letu 2022 postopki etičnega odločanja okrepljeni z izvajanjem posebnih smernic za reševanje etičnih dilem in sprejemanje etičnih odločitev o zunanjih dejavnostih ter sprejemanju daril in gostoljubnosti;

44.ugotavlja, da so za osebje organizirana redna usposabljanja (dvakrat mesečno) o etičnem okviru EJT, kodeksu dobrega ravnanja javnih uslužbencev in strategiji za boj proti goljufijam ter da je bil leta 2022 na intranetu EJT uveden poseben razdelek o etičnem okviru; v zvezi s tem ugotavlja, da se zdi trenutna udeležba osebja na tečajih ozaveščanja omejena (leta 2022 se je teh tečajev udeležilo skupno 69 uslužbencev); poziva EJT, naj preuči izvedljive možnosti za povečanje udeležbe; obžaluje, da še ni bila izvedena raziskava, s katero bi ocenili ozaveščenost osebja o etiki, in spodbuja EJT, naj s pomočjo raziskav okrepi dialog z osebjem in spodbuja njegovo udeležbo na rednih splošnih srečanjih;

45.ugotavlja, da v letu 2022 ni bilo dejanskih primerov nasprotja interesov; pozdravlja politiko glede nasprotja interesov, ki je trenutno v pripravi; ugotavlja, da so bila za člane kolegija EJT, evropske delegirane tožilce in člane osebja operativne enote določena posebna pravila o nasprotju interesov; ugotavlja, da kodeks strokovnega ravnanja za zaposlene pri EJT, odgovorne za izvrševanje proračuna, ter listina nalog in odgovornosti odredbodajalcev na podlagi prenosa pooblastil določata pravila, ki se uporabljajo v primerih možnega nasprotja interesov; ugotavlja pa, da EJT sicer spoštuje splošno določbo iz člena 16 kadrovskih predpisov, vendar ni sprejel ciljno usmerjene politike o pojavu vrtljivih vrat; EJT spodbuja, naj sprejme takšno politiko;

46.ugotavlja, da je uradnik za notranji nadzor pri EJT leta 2022 opravil pregled akcijskega načrta strategije EJT za boj proti goljufijam 2021–2022, po katerem je bila 1. marca 2023 sprejeta posodobljena različica (strategija za boj proti goljufijam 2023–2025), ki je osredotočena na pomanjkljivosti in nova tveganja, ugotovljena v prvem letu izvajanja;

47.poudarja, da poseben postopek za prijavljanje nepravilnosti in preprečevanje povračilnih ukrepov še ni formaliziran, vendar je bil v letu 2023 v pripravi, in da trenutno finančna pravila EJT vsebujejo navodila o ukrepih, ki jih morajo upoštevati zaposleni ali drugi uslužbenci, vključno z nacionalnimi strokovnjaki, napotenimi na EJT; poudarja, da bi bilo treba za varnost in zaščito delovnih mest čim prej formalizirati politiko žvižgaštva in boja proti maščevanju; poziva, naj bo tak mehanizem načrtovan in skrbno strukturiran, da bi resnične žvižgače ločili od tistih, ki podajajo lažne obtožbe, ter trdi, da bi bilo treba vzpostaviti zaščito za tiste, ki so bili lažno obtoženi ali obrekovani, ter spodbuja razvoj s tem povezanih standardov, podobnih tistim v drugih institucijah Unije;

48.se zaveda, da Komisija prek svojega Generalnega direktorata za informatiko od sredine leta 2024 dalje ne bo mogla več opravljati digitalnih storitev na delovnem mestu za EJT zaradi spremembe informacijskih sistemov Komisije in informacijske politike, ki opravljanje digitalnih storitev na delovnem mestu omejuje samo na službe Komisije; ugotavlja, da je bil prvotni pristop EJT prednostno usmerjen v vzpostavitev in delovanje bistvenih digitalnih storitev, povezanih z njegovimi operativnimi dejavnostmi, kot je sistem vodenja zadev, pri čemer priznava, da bi bil za digitalne storitve EJT, ki se vsaj deloma razlikujejo od storitev Komisije, srednjeročno potreben prilagojen pristop; ugotavlja, da bi lahko načrtovana prekinitev storitev Komisije povzročila dodatne težave za organizacijo EJT v ključni fazi utrjevanja njegove ustanovitve; poziva Komisijo, naj olajša prehod EJT na zadovoljivo raven digitalne avtonomije pri temeljnih storitvah;

49.odločno poziva, naj se storitve informacijske tehnologije Komisije ne prekinejo, dokler Evropsko javno tožilstvo ne bo imelo zanesljivega sistema IT, da bi se izognili izgubi podatkov, zlasti o spisih; poudarja, da sta v zvezi s tem potrebna jasna komunikacija in operativno usklajevanje med Komisijo in EJT na najvišji ravni; poudarja, da je nemoten in neprekinjen prehod med sistemi ključnega pomena za neprekinjenost delovnega postopka, zanesljivost podatkov in delovanje operativnih struktur;

50.ugotavlja, da se EJT sooča z ovirami pri obdelavi nedigitaliziranih dokumentov, ki jih v okviru preiskav zbirajo nacionalni organi in zasebne stranke; poziva države članice, naj digitalizirajo svoje dokumente in postopke, da bo Evropsko javno tožilstvo stroškovno učinkovitejše;

51.razume, da je trenutni izziv na področju digitalizacije izboljšanje avtomatiziranih iskanj in nalog, da bi povečali učinkovitost in uporabnost sistema vodenja zadev EJT, ki je bistvenega pomena za to, da EJT dobi širok pregled nad kriminalnimi mrežami in da najde povezave med primeri; ugotavlja, da sta zmanjšanje števila zunanjih izvajalcev in krepitev varnosti bistvena za učinkovit odziv na naraščajoče fizične in kibernetske grožnje centralnim in decentraliziranim uradom EJT;

52.ugotavlja, da se je v letu 2022 povečal proračun, namenjen projektom informacijske tehnologije (11,3 milijona EUR v primerjavi s 6,1 milijona EUR v letu 2021 v obdobju finančne avtonomije); zlasti ceni pozornost, namenjeno vzpostavitvi in izvajanju sistema vodenja zadev EJT, ki bo po pričakovanjih omogočil interoperabilnost z 22 državami članicami; razume, da učinkovitost obstoječih orodij v smislu interoperabilnosti ni optimalna in da bo le sprejetje minimalnih skupnih sporazumov o izmenjavi podatkov in orodij za pravosodno interoperabilnost omogočilo učinkovito izmenjavo informacij in sodelovanje prek različnih platform, ki jih uporabljajo različne države članice; spodbuja EJT, naj si še naprej prizadeva za usklajevanje z državami članicami in sodelovanje z ustreznimi institucijami, organi, uradi in agencijami za oblikovanje skupnega modela izmenjave namesto sedanjih razmer, v katerih preverjanje obstoja/neobstoja zadetkov temelji na dvostranskih modelih;

53.poudarja povečano grožnjo informacijski strukturni celovitosti EJT, ki izhaja iz agresivnosti organiziranega kriminala, proti kateremu se bori EJT, zaradi česar je treba okrepiti fizično in digitalno varnost; podpira njegovo namero, da vzpostavi lastne zmogljivosti za kibernetsko varnost, ki bodo dopolnjevale storitve skupine CERT-EU in GD za informatiko ter jih podpirale; podpira njegovo zahtevo, da se mu za zaščito svoje kibernetske varnosti dodelijo dodatna sredstva; spodbuja osebje EJT, naj prek ustreznih kanalov dejavno izrazi potrebo po dodatni infrastrukturi za kibernetsko varnost ali usposabljanju na področju kibernetske varnosti v sami organizaciji ter Parlamentu in Komisiji;

54.ceni, da je Evropsko javno tožilstvo razvilo lasten ekosistem vodenja zadev in da vse njegove komponente gostujejo v svojem podatkovnem centru, upravlja pa jih osebje EJT, kar zagotavlja nadzor, hrambo in lastništvo sistemov in obdelanih podatkov;

55.priznava, da EJT potrebuje posodobljeno opremo, kibernetsko varnost in informacijske sisteme za reševanje vse bolj zapletenih kaznivih dejanj, ki pogosto vključujejo digitalne elemente; je seznanjen s predstavitvijo EJT med misijo za proračunski nadzor v Luxembourgu oktobra 2023 o stalnem povečevanju števila kaznivih dejanj, ki vključujejo digitalne elemente, vključno z goljufijami s kibernetskimi valutami;

56.poziva informacijske službe Komisije in EJT, naj vzpostavita lahko prepoznavne elektronske naslove EJT, ki niso zavajajoči, saj je lahko trenutna končnica „ext.ec“ v elektronskih naslovih zavajajoča za osebje drugih institucij in za zunanjo komunikacijo, saj se ta končnica običajno dodeli le zunanjim svetovalcem, in kot taka spodkopava legitimnost osebja EJT, ki uporablja elektronski naslov;

57.spodbuja službe EJT in evropskih delegiranih tožilcev, naj se pri delu tudi v prihodnje usklajujejo, da bi učinkovito nadzorovali obdelavo podatkov, ki jih zbirajo, pri tem pa spoštovali pravice posameznikov na področju varstva podatkov;

58.pozdravlja podpis najemne pogodbe z luksemburškimi oblastmi za uporabo stavbe, v kateri je trenutno sedež EJT (stavba TOB), in formalno zagotovitev brezplačnega najema sedanjih pisarniških prostorov do 31. decembra 2029; se zaveda, da se ta sporazum lahko letno samodejno podaljšuje, razen če ga katera koli od strank odpove z dvanajstmesečnim odpovednim rokom; ugotavlja, da EJT plačuje pristojbino za storitve v višini 716.724 EUR na leto in enkratne stroške za dodatno varovanje in druge dodatne zmogljivosti, ki jih zahteva; opozarja, da se je leta 2022 začela prenova dveh dodatnih nadstropij stavbe TOB, ki naj bi jo uporabljalo EJT in jo je treba prilagoditi njegovi naravi dela, ki ni povsem združljivo z deljenimi prostori in skupno uporabo delovnih površin;

59.poudarja, da je Evropsko javno tožilstvo na področju fizične varnosti uvedlo varnostne ukrepe, opremo in postopke za obravnavanje groženj svojim prostorom, sredstvom in osebju; poudarja, da številne politike, postopki in smernice podpirajo tudi izvajanje ukrepov fizične varnosti; v zvezi s tem ceni, da je bila leta 2022 izvedena ocena tveganja za fizično varnost, da bi se ugotovile in odpravile pomanjkljivosti; se zaveda, da je Evropsko javno tožilstvo junija 2023 zaprosilo za 21 dodatnih delovnih mest za povečanje svojih varnostnih zmogljivosti, poudarja, da je osebje EJT med misijo za proračunski nadzor v Luxembourgu oktobra 2023 dodatno opozorilo na to potrebo po varnosti, in da je bila ta prošnja novembra 2023 izpolnjena z dopolnitvijo proračuna za 8 delovnih mest, preostalih 13 delovnih mest pa bo vključenih v proračun za leto 2024; poudarja, da mora EJT še naprej ustrezen del proračuna namenjati varnostnim ukrepom in varnostnemu osebju za boljšo zaščito vsega osebja, zlasti ob upoštevanju zaupne narave preiskav primerov goljufij na visoki ravni in z visokimi zneski; poziva, naj bodo tožilci in osebje ustrezno zaščiteni, da bodo lahko v celoti opravljali svoje delo brez grožnje fizičnega ali psihološkega nasilja in brez zunanjih vplivov ali pritiskov;

60.se zaveda, da zato, ker je njegov sedež v Luksemburgu in ker ustrezne storitve zagotavljajo nacionalni organi, ki so odgovorni tudi za naložbe, povezane s trajnostnostjo in energetsko učinkovitostjo, Evropsko javno tožilstvo ni sodelovalo pri nobenem posebnem ukrepu za obnovljive vire energije, kot so namestitev sončnih panelov, pravila EMAS in poravnava emisij CO2 ;

61.razume, da se stavba TOB nahaja v bližini javnega prevoza, in poziva EJT, naj na podlagi sedanjih razmer sprejme strategijo za trajnostno mobilnost svojih uslužbencev;

62.pozdravlja prizadevanja EJT za intenzivno sodelovanje in usklajevanje s partnerji in deležniki ter meni, da vloga EJT kot glavnega operativnega elementa strukture za boj proti goljufijam pomeni nenehna prizadevanja za komunikacijo in usklajevanje z več partnerji, katerih delovanje je zasnovano tako, da se vzajemno dopolnjuje;

63.ugotavlja, da je Evropsko javno tožilstvo navedlo, da je od 3318 poročil o kaznivih dejanjih, prejetih v letu 2022, 103 poročil izhajalo od institucij in organov Unije (55 od Evropskega urada za boj proti goljufijam, 16 od Komisije, devet od Eurojusta, osem od Računskega sodišča, tri od Evropske centralne banke in eno iz Parlamenta), in ceni učinkovito medinstitucionalno sodelovanje med EJT in ustreznimi institucijami v zvezi s tem;

64.poudarja pomen operativnega usklajevanja in sodelovanja med EJT in uradom OLAF, zlasti ob upoštevanju dopolnilnih preiskav urada OLAF in upravnih preiskav v podporo EJT; poziva urad OLAF in EJT, naj še naprej razvijata medsebojni dialog, da bi okrepila sodelovanje, ob upoštevanju koristi, ki izhajajo iz tega, v smislu dobre uporabe razpoložljivih virov; EJT in urad OLAF nadalje poziva, naj se izogibata prekrivanju in podvajanju dejavnosti, ter spodbuja iskreno, vzajemno in sinergijsko sodelovanje pri izvajanju njunega mandata, da bi čim bolj povečala učinkovitost svojih ukrepov;

65.poudarja, da so uradna obvestila, ki jih EJT pošilja Komisiji in so predvidena v členu 103(2) Uredbe (EU) 2017/1939, inovativno orodje za varovanje proračuna Unije; ugotavlja, da v zvezi s tem nobena od strani še ni predložila povratnih informacij, kar zakonodajalcem onemogoča celovito razumevanje temeljnih vprašanj; pozdravlja prizadevanja EJT in Komisije za izboljšanje notranjega mehanizma, ki zagotavlja posredovanje takih obvestil, in poudarja, da bi morala delovna skupina, ki je bila nedavno ustanovljena skupaj s Komisijo, zagotoviti, da obvestila EJT za namene upravnih izterjav iz člena 103(2)(c) Komisiji ustrezno in učinkovito omogočajo čim večjo izterjavo v proračun Unije, pri čemer je treba upoštevati zaupnost in pravilno izvajanje preiskovalnih ukrepov; vztraja, da bi morali biti letni sestanki o izvajanju delovnega dogovora med Komisijo in EJT osredotočeni na usklajeno sprejemanje zaščitnih in popravnih ukrepov za zaščito proračuna Unije; poziva EJT, naj delegiranim tožilcem v državah članicah svetuje pri prizadevanjih, ki podpirajo ukrepe Komisije za zaščito proračuna Unije; ponovno poziva EJT in Komisijo, naj poročata o tem;

66.ugotavlja, da so bili med EJT in njegovimi glavnimi partnerji: Europolom, Eurojustom, uradom OLAF, Komisijo, Evropskim računskim sodiščem in skupino EIB, podpisani delovni dogovori in delovni sporazumi na področju preprečevanja, odkrivanja, analize in posredovanja; razume, da EJT vzpostavlja notranje zmogljivosti za podporo svojemu delu z analizo posameznih primerov; spodbuja EJT in njegove partnerje, naj okrepijo svoje sodelovanje, da bi gradili na že preizkušenih kompetencah in izkušnjah, se izognili podvajanju in izgubi osredotočenosti na bistvo mandata vsake komponente strukture za boj proti goljufijam ter optimizirali uporabo razpoložljivih virov;

67.glede na veliko število aktivnih zadev, ki vključujejo sredstva iz mehanizma za okrevanje in odpornost, spodbuja EJT, naj Komisijo obvesti o povečanju števila aktivnih zadev v zvezi s tem mehanizmom in naj Komisijo, zlasti projektno skupino za okrevanje in odpornost, obvesti tudi o morebitnih vrzelih pri nadzoru ali kontroli ali vzorcih goljufij v aktivnih primerih mehanizma za okrevanje in odpornost, da bo lahko posodobila instrumente in mehanizme za spremljanje uspešnosti in obveščanje držav članic, da bi preprečila prihodnje goljufije; opozarja vse akterje, da so sredstva iz mehanizma za okrevanje in odpornost evropska in ne nacionalna ter da so v pristojnosti Evropskega javnega tožilstva;

68.se zaveda, da pogajanja s Parlamentom o posodobitvi delovnih dogovorov še vedno potekajo; meni, da bi te razmere lahko izkoristili za preučitev novih možnosti za komunikacijo in sodelovanje med EJT in pristojnimi odbori Evropskega parlamenta;

69.obžaluje, da ni namenilo dovolj pozornosti obravnavi zahtev za odvzem imunitete, ki so bile v letu 2022 naslovljene na Evropski parlament;

70.opozarja, da je bilo Evropsko javno tožilstvo ustanovljeno šele pred kratkim, vendar ga kljub temu poziva, naj se pri uradnih odnosih, ki naj bi jih vzpostavil z nacionalnimi institucijami in institucijami Unije, seznani z različnimi postopki, ki jih izvajajo, in jih upošteva, pri tem pa pazi, da to ne ogrozi njegovega statusa in poslanstva.

71.ugotavlja , da je leta 2022 podpisalo 20 sporazumov o ravni storitve oziroma memorandumov o soglasju z drugimi institucijami in organi Unije ter da je to omogočilo večje proračunske prihranke iz veljavnih pogodbenih instrumentov v skladu z načeli dobrega finančnega poslovodenja;

72.poudarja, kako pomembno je vzpostaviti produktiven dialog z nesodelujočimi državami članicami, da bi z njimi dosegli učinkovite delovne dogovore; ugotavlja, da je bilo v letu 2022 pet nesodelujočih držav članic vključenih v 86 preiskav EJT (v primerjavi z 48 preiskavami v letu 2021);

73.ugotavlja, da sodelovanje, ki temelji na ustreznih aktih Unije o pravosodnem sodelovanju v kazenskih zadevah, poteka nemoteno z Dansko, Madžarsko in Švedsko, čeprav z drugačno hitrostjo kot s sodelujočimi državami; ugotavlja, da je bil delovni dogovor s Poljsko dokončan na tehnični ravni, vendar leta 2022 ni bil podpisan, ker so spremembe poljskega zakonika o kazenskem postopku (s katerimi je Evropsko javno tožilstvo priznano kot pristojni organ za ustrezne instrumente Unije za pravosodno sodelovanje v kazenskih zadevah) začele veljati šele 27. decembra 2022; opozarja, da je zaradi tega Evropsko javno tožilstvo v skladu z uredbo o pogojenosti Komisiji poročalo o sistematičnem nesodelovanju Poljske v letih 2021 in 2022 ter neposrednem negativnem vplivu, ki ga je to imelo na zmožnost EJT, da s kazenskimi preiskavami in pregoni zaščiti proračun Unije; zato toplo pozdravlja začetek postopka pridružitve EJT na podlagi prijav, ki sta jih decembra 2023 vložili nova poljska vlada in Švedska, kot je bilo napovedano januarja 2024, ter je prepričan, da bosta Švedska in Poljska, ki se bosta pridružili EJT, okrepili splošno zaščito finančnih interesov Unije;

74.obžaluje, da so irski organi leta 2022 zavrnili sodelovanje z EJT in izvršitev več zaprosil evropskih delegiranih tožilcev za medsebojno pravno pomoč, pri čemer so se sklicevali na pomanjkanje pravne podlage; poleg tega opozarja, da je posledično Evropsko javno tožilstvo o tem poročalo Komisiji v skladu z uredbo o pogojenosti; vendar pozdravlja nedavno odločitev irskih organov da bodo spremenili svojo nacionalno zakonodajo in tako zagotovili pravni okvir za medsebojno pravno pomoč z EJT;

75.ponovno poudarja, da nesodelovanje z EJT s strani katere koli države članice, ne glede na to, ali je udeležena v okrepljenem sodelovanju ali ne, predstavlja tveganje za pojav nišne imunitete in privilegijev, zaradi katerih bi bila obramba finančnih interesov Unije v najboljšem primeru neenotna in neučinkovita; poziva Komisijo in zadevne države članice, naj si po najboljših močeh prizadevajo za vključitev sedanjega scenarija z nekaj manjkajočimi, vendar še vedno zelo pomembnimi elementi, in spodbujajo razširitev sodelovanja v EJT na druge države članice, ki še ne sodelujejo, na način, ki krepi učinkovitost zaščite Unije in nacionalnih proračunov;

76.pozdravlja, da je bilo z organi tretjih držav sklenjenih več delovnih dogovorov, zlasti z Ukrajino, Albanijo, Moldavijo, Črno goro, Gruzijo in Severno Makedonijo;

77.pozdravlja prizadevanja EJT za izboljšanje notranjega in zunanjega komuniciranja; se zaveda, da se je notranja komunikacija izboljšala, da bi se okrepilo sodelovanje med enotami ter olajšala izmenjava informacij in najboljših praks; ceni intenzivne ukrepe, ki se izvajajo prek platform družbenih omrežij, in spremlja trende, da bi bilo mogoče izkoristiti priložnosti, ki jih ponujajo brezplačne odprtokodne samostojne platforme družbenih omrežij;

78.meni, da so prizadevanja EJT pri obveščanju o svojih dejavnostih in ozaveščanju davkoplačevalcev o obsegu njegovih ukrepov zelo pomembna; v zvezi s tem pozdravlja povečanje števila javnih komunikacij in prizadevanja za večjo prepoznavnost funkcije „Poročaj o kaznivem dejanju“ na spletnem mestu EJT; poziva EJT, naj jasno obvešča o rezultatih in ugotovitvah ter pri tem vzpostavi optimalno ravnovesje med preglednostjo in javnim interesom na eni strani ter zaupnostjo in pravilnim potekom preiskave na drugi strani; poziva ga še, naj zagotovi nevtralno komunikacijo v zvezi s svojimi dejavnostmi in ustrezno obravnavo vseh predhodno ugotovljenih vprašanj;

79.razume, da je leta 2022 povečana stopnja inflacije, ki je bila posledica ruske agresije v Ukrajini, vplivala na izvrševanje splošnega proračuna EJT (kar je povzročilo 6,9-odstotno indeksacijo prejemkov osebja ter splošno povišanje cen pri nakupu blaga in storitev);

80.poudarja pomen ukrepov EJT za vzdrževanje intenzivne komunikacije in izmenjav z ukrajinskimi organi ter drugimi partnerji Unije, ki sodelujejo pri dejavnostih v zvezi z odhodki in odkrivanjem goljufij v Ukrajini, da bi se zaščitili finančni interesi Unije;

81.ceni, da si EJT prizadeva pojasniti, da kazniva dejanja, ki vplivajo na sredstva Unije, dodeljena tretjim državam, spadajo v njegovo pristojnost, tudi če so v celoti ali delno storjena zunaj skupnega ozemlja 22 sodelujočih držav članic, kadar koli kaznivo dejanje stori državljan sodelujoče države članice ali uradnik Unije, ali če je bil element kaznivega dejanja storjen v Belgiji ali Luksemburgu – ki se štejeta za sedež institucij, organov, uradov ali agencij Unije, vključenih v porabo proračuna Unije –in tudi če so bili ostali elementi kaznivega dejanja storjeni v Ukrajini ali drugi tretji državi;

82.ugotavlja, da je Evropsko javno tožilstvo podpisalo dva delovna dogovora z ukrajinskim generalnim državnim tožilstvom in nacionalnim uradom za boj proti korupciji za lažje sodelovanje pri preiskavah na podlagi Konvencije Sveta Evrope iz leta 1959 o medsebojni pravni pomoči v kazenskih zadevah; ugotavlja, da so v njegovih prostorih organizirana usposabljanja za ukrajinske tožilce in preiskovalce, da bi si izmenjali strokovno znanje in izkušnje na področju finančnih in zapletenih preiskav, ter da od podpisa delovnih dogovorov potekajo redni sestanki na strateški in operativni ravni;

83.pozdravlja pripravljenost centralnega urada EJT, da skupaj z ukrajinskimi organi aktivira delovno skupino za usklajevanje preiskav; meni, da bi v okviru prihodnjih mehanizmov instrumenta za Ukrajino, obstoječi okvir in partnerstvo, vzpostavljeno z ukrajinskimi organi, podpirala preiskave in pregon ter omogočila hitro in zanesljivo sodelovanje; poziva zadevne organe, naj sprejmejo nov sporazum o medsebojni pravni pomoči v kazenskih zadevah med Unijo in Ukrajino, da bi še okrepili sodelovanje v posebnem okviru mehanizmov instrumenta za Ukrajino, zlasti pri zasegu, odvzemu in izterjavi premoženja;

84.je kljub temu seznanjen z visoko stopnjo korupcije in goljufij v Ukrajini, tako pred sedanjo vojno kot zdaj, opozarja, da bi bilo treba pri sodelovanju v preiskavah sprejeti dodatne previdnostne ukrepe, da bi zaščitili osebje in priče; ugotavlja na primer, da je Računsko sodišče leta 2021 ugotovilo, da je bila pobuda EU za boj proti korupciji, ki jo je financirala Unija in je bila ustanovljena leta 2017, neučinkovita v boju proti korupciji; priznava prizadevanja ukrajinskega parlamenta, vrhovne rade, za sodelovanje z Evropsko unijo, in ugotavlja, da so za uspešno doseganje ciljev glede preglednosti potrebna nadaljnja prizadevanja za boj proti korupciji.